Posamezna Številka 10 vinarjev. Stev.6. v mm, v ponedeljek, t jannarlla im Leio XLIV == Velja po pošti: ™ Za celo leto naprej . . K 26'— za en ntesco „ . . „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: la colo lelo naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemati mesečno „ 1*80 s= Sobotna izdaja: = za celo leto........ T— za Nomčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enosiolpna peutvrgta (72 i; »• široka in 3 mm visoka ali nje prosior) za enkrat . . . . po ?0 v za dva- in večkrat . . 15,, pri več i lli naročilih primaren popust po dogovor«. —Poslano:------ enostolpna petiivrata po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzom.ii nadalje in praznike ob 5. uri pop. Redna letna prlloua Vozni red. Hjs" UrodniStvo je v Kopitarjevi ulici štev. 6/II1. Rokopisi se no vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnišlvo je v Kopitarjevi iilloi «t. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske 6t. 24.797, ogr3ko 20.511, boan.-hero. št. 7563. — Upravnlškaga tolofona St. W8. Londonska popia i« papeštvo. Prejšnji teden smo prinesli vest švicarskih »Neueste Ziiricher Nachrichten«, da so v znano londonsko pogodbo proti separatnemu miru na zahtevo Italije vstavili tudi klavzulo, da ententa na mirovni konferenci ne bo dovolila razpravljati o italijanskem garancijskem zakonu in mednarodni ureditvi položaja sv. stolice. Švicarski list piše: »Resničnoti te vesti ni mogoče omajati. Naj se sliši še tako strašansko, vendar ni prinesla presenečenja. Pričakovati je bilo, da bo Italija za svoj pristop k londonski , pogodbi zahtevala najvišjo ceno. Da je to ceno določila ravno v rimskem vprašanju, tudi ne more ravno presenetiti, ker smo že dalj časa poslušali izjave, da italijanska vlada to vprašanje še vedno smatra za zgolj italijansko zadevo, v kateri ne bo dovoljevala koncesij. Da pa so signatarne sile londonske pogodbe — vedimo dobro, da so jo v s e sprejele in da je za v s e obvezna — sprejele to klavzulo, v tem tiči taka politična napaka, ki vse neštevilne dosedanje napake daleko presega. Pravno stran zadeve puščamo docela na stran, kajti za entento te stvari že davno več ne obstoje. Toda podpis te klavzule je tudi strel v hrbet njihovih katolikov, kar sicer nima pomena za Rusijo in Japonsko, pač pa toliko večjega za Angleško in Francosko. Vplivnim katoliškim krogom v teh državah bo vsaj zdaj padla mrena z oči in videli bodo, kam in proti komu jih končno vodijo njihove vlade. Kako bo ta klavzula 1 vplivala na katoličane nevtralnih držav, tega ni treba praviti, in zato je treba zgo-rajšnjo vest v toliko pojasniti, da sv. stoli-ca pri pravični in lagodni rešitvi rimskega vprašanja ne bo imela računati samo na nemške in avstrijske katoličane. Na svoji strani bo našla ravno tako sklenjene in zveste katoličane nevtralnih držav, ki bodo edini v protestu proti londonski klavzuli in v odporu proti nji. če se spomnimo, kakšne velikanske obljube je neka gotova sila dajala sv. stolici — pride čas, ko bo mogoče povedati vso resnico — da bi sv. stolica s svojo moralno avtoriteto vsaj nekoliko krila entento, tedaj najdemo v kasnejšem podpisu te klavzule od strani tiste sile le razpoloženje obupanca. Tako more ravnati le tisti, ki je že obupal nad samim seboj, tisti, ki je prišel do igre va-banque, Vatikan vidi v tej klavzuli kremplje lože. In to po pravici. Loža je proglasila za enega prvih ciljev vojne, da se papež moralno odstavi, in loža vidi morda v tej klavzuli velik korak na tem potu. Nesrečno londonsko pogodbo, katera veže vse proti vsakemu separatnemu miru, so zdaj razširili v zaroto proti sveti stolici, proti pape-štvu. Katoličani sprejmejo ta boj.« Vatikanski krogi potrjujejo, da ima londonska pogodba res klavzulo o italijanskem garancijskem zakonu. Papež je za to izvedel 24. decembra. Dunajska »Reichspost« poroča iz dobrega vira, da je v kratkem pričakovati v »Osservatore Romano« o f i c i j e 1 n e izjave Vatikana o londonski klavzuli. Črna gora obira nova pola? Izprememba vlade v Črnigori je nenadna, ker se je izvršila v najkritičnejši dobi, odkar obstoja Črna gora. Dosedanja vlada je odstopila, sestava nove vlade pa se je poverila Mijuškoviču, Razume se, da se je v vojni vse izpreme-nilo, razmere in ljudje. Vendar pa beležimo, da je bil Mijuškovič pred vojno v Črni gori znan kot odkrit avstrofil. Pred letom 1909. je bil finančni minister; od 1909 do 1914 ni ministroval. Toda dasi se je zadnjih 5 do 6 let umaknil iz javnega življenja, vendar je vsak dan prihajal v dvor. Kralj Nikola se je vedno posvetoval z njim za vsako stvar. O priliki bombne afere, ko se je bila namreč odkrila, je Mijuškovič v svetu predlagal najostrejše odredbe proti vsem, Iti so bili v to afero zapleteni. Radi tega se je zameril tedanji opoziciji, posebno pa v Belgradu. Belgrajsko časopisje ga je takrat ljuto napadalo. Srbski poslanik na Cetinju se mu je odkrito izogibal. Skratka, Mijuškovič je veljal za »Avstrijanca«. Ko je šel kralj Nikolaj pred nekaj leti na Dunaj, kjer je bil lepo sprejet ter je s-tem obiskom hotel tudi Srbiji pokazati pot v njen blagor in v blagor srbstva, je bil zopet Mijuškovič, ki je največ vplival na kralja, da je šel na to pot, radi česar so bili tedaj besneli nanj belgrajski listi. Ponavljamo, da se je v vojni vse izpre-menilo, pa ne vemo, seveda, kako misli sedaj Mijuškovič. A vendar menimo, da je vredno toliko omeniti; kajti po vsem tem le ni izključeno, da njegova vlada vendar znači preokret v črnogorski politiki. Ako je ostal Mijuškovič tudi dalje prejšnjih misli in čustev, bi mogla biti poverjena mu naloga, da sestavi novo vlado, v tem času, velike važnosti. Pripominjamo, da Črna gora ni podpisala londonske pogodbe, niti je ni hotela podpisati. Dejstvo je, da se kralj Peter ni sestal s kraljem Nikolajem, ko je bil v Skadru ter da je odšel iz Skadra v Solun. Dejstvo je, da je bil te dni s Cetinja poslan na naslov entente obupen glas o žalostnem stanju v Črni gori. Ni hrane, ni dovolj municije, zdi se, da manjka posebno sanitetnega materiala. Ta glas s Cetinja je bolj očitek ententi nego apel nanjo. Paro-brode in jadrnice, natovorjene s hrano in LISTEK. črnovojDik. Niko m Tonče sta bila dobra prijatelja; poznala sta se od mladih nog. Bila sta delavna in poštena, toda slaba družba je najprej pokvarila Nikota, ki je počasi potegnil za seboj še Tončeta. Udala sta se pijači. Kadar je bilo, se je pilo, kadar pa ni bilo, je bilo dobro vsako sredstvo, da se pride do pijače, vina ali žganja, vseeno, samo da teče. Bilo je o pustu predlanskim, ko sta se prijatelja sešla pri običajnem jutranjem frakelcu, Tonče pravi Niki: »Čuj, Niko, kupil sem poceni cel telečji drob; jaz bom dal jelo, ti pa preskrbi pijačo, nekaj bodo dali tudi drugi. Pri »Petelinu« si damo napraviti celo gostijo, da je bo Pust vesel, pa tudi mi.« Rečeno storjeno. A Nika je skrbelo, kje dobiti denar za pijačo. Kmalu jo iztuhta. Zaviha si rokave, pomaže roke s še svežo krvjo telečjega drobovja, oškropi si z njo srajco, pa hajd domov k ženi. Ko ga žena zagleda vsega okrvavljenega, sc silno prestraši in vzklikne: »Za božjo voljo, Niko, kaj si napravil? Usmiljeni Bog! . . .« •Ne jokaj, saj ni nič, Stepli smo se v gostilni in razbili pohištvo. Prišel sem po denar, da zlepa plačam svoj delež, ker drugače grozi krčmar, da pošlje po policaje.« »Ti moj ljubi Bog, koliko si pa dolžan?« »Ni veliko, kakih štirideset kron bo; nekaj imam tudi sam.« »Dobro, grem pa kar s teboj in bom plačala zate.« »Tega pa ne; če se v take stvari mešajo ženske, je vselej narobe. Daj mi denar, da nesem sam in plačam, nato pa pridem takoj domov.« Zaman je potem reva žena čakala na Nikota cel dan do poznega večera. Vznemirjale so jo različne misli, ob vsaki stopinji, ob vsakem ropotu jc prestrašena posluhnila, češ: sedaj gre; a ni ga bilo. Šele pozno ponoči je prišel, in sicer precej mirno, brez hrupa. In tako je stvar tudi to pot minila brez posebnih zapletljajev kakor navadno. ' Nekaj dni kasneje je bila vrsta na Tončetu, da plača prijateljem za pijačo. Ni imel okroglega v žepu. Kaj storiti? Žena ima pač nekaj prihranjenega, a ne bo tako neumna, da bi dala njemu za pijančevanje. Na pomoč mu pride Niko, ki mu pravi: "čuj, Tonče, naredi tako-le: Pojdi domov in lezi. Jaz si medtem izposodim čevljarski predpasnik in pridem k tebi na municijo za Črno goro, ki jih pošilja ententa, jim potapljajo naši podmorski čolni. Od vseh teh pošiljatev Črna gora nima koristi; po Črni gori je lakota; brez hrane so in obleke. Velika ententina brodovja ne morejo zavarovati prevoza in izkrcavanja hrane in materiala za Črno goro. Naša armada pa z več strani prodira v notranjost Črne gore. Bližajo se tudi njej dnevi katastrofe .., V tem času in ob takih razmerah bi mogla imeti izprememba vlade in ponudba Mijuškoviču, da sestavi novo vlado, neko značenje, da se Črna gora odloči za mir in reši, kar more, ko vidi, da bo po ententi propadla in vse izgubila. Vlada o svojci vpokiiciiiii]. Tudi mi smo svoj čas pisali, da so dosedanji zneski, katere dobivajo družine vpoklicanih, prenizki. S cesarsko naredbo septembra meseca je bil ta zakon nekoliko razširjen, vendar so zneski ostali isti. Razne stranke so že zahtevale od vlade, da se zneske zviša in odpravi razne nedostat-ke in ostrine v razlagi predpisov. Zadnji teden so bili pri vladi socialni demokrati. V navzočnosti vojnega in finančnega ministra je odgovoril grof Stiirgkh, da je tudi vlada za to, da se zakon pametno in liberalno razlaga. V kratkem bo vlada izdala primerna navodila. Kjer bi za ženo nastala nevarnost, da izgubi podporo, če si dobi kak zaslužek, bo vlada vplivala, da se zakon kolikor mogoče dobrohotno razlaga. Vlada tudi stoji na stališču, da se za podlago preračunanja vzdrževalnine nima vzeti mezdnih razmer ob času vpoklica, ampak se mora vsekakor ozirati na dosedanji razvoj plač in draginje. Podporo bodo dobivali tudi po vpoklicu rojeni ali v družino sprejeti otroci, ravnotako razni pastorki, očmi in mačehe. Deputacija je zahtevala, da se dosedanji znesek zviša za polovico in da se tudi otrokom pod S letom prizna isti znesek kakor odrastlim. Obe zahtevi bo vlada temeljito proučila, in sicer bo ta stvar v kratkem rešena. Gospoirstvo. Kako je z novo moko. Javnost je lahko vesela, ker je vlada sprejela upravičeno zahtevo, da je država dolžna skrbeti za primerno ceno hrano ljudstva in to nič manj kakor za strelivo in druge vojne potrebščine. Ali mar po vojni ne bomo krvavo potrebovali čim več telesno in duševno zdravega zaroda in naroda? Novoletna naredba, katera jc prinesla tako visoke ccnc za moko, je bila res taka, da je upravičeno nastal strah, da široki in nižji sloji ne bodo mogli dobiti dovolj vsak- danje hrane, kar bi gotovo slabo vplivalo na življenjsko moč ljudstva. Od jutri naprej bodo veljale nove znižane cene. Od vlade pričakujemo še enega: zagotovi naj se zadostne množine moke, da se bo za te cene res lahko dobilo dovolj kruha in moke. Oglejmo si razlike, katere nam najbolj jasno poda sledeča tabela. Cene veljajo na debelo od postaje mlina (pribitki v nadrobni ceni so vedno enaki). Ob I'red novem novim cena lotu lotom Nova Kron Zdrob...... Krušna moka , . . Moka za kuho štev. 1 Moka za kuho štev. 2 Molia za peko . . . 80 (110) 4J ( 47, •JO I 90) 58 ( 75) 110 (110) (08) (42) (58) (68) (08) Ker je zlasti mestno prebivalstvo želelo, da melje več moke za kuho, se bo take res več zmlelo. Prvotno se je mlelo 25%, ob novem letu 15%, sedaj 22%. Mlevski predpisi so taki: Zdrob (in moka za peko) il Moka za kuho štev. Z . . 22 Moka za kuho štev. 2 . . — Kružna moka.....57 Otrobi........15 Ob 1'red ■vodaj novem uovlm letu letom Odstotkov 3 15 15 04 15 10 (V vseh treh slučajih se računajo 3% na razpraienje.) Glavno jc to: Nekoliko temnejša m o-ka za kuho štev 2 (vlada pravi, da je tudi dobra za močnate iedi), ki je ob novem letu stala 75 K, bo obdržala prejšnjo ceno 58 K. Krušna moka, katere sc bo mlelo več kakor pred novim letom ne bo stala 47 K, ampak kakor prej 42 K. Cena za z d r o h sc zviša od 68 na 80 K. Položaj kranjske živinoreje. V zadnjem »Domoljubu« je priobčil deželni odbornik dr. Lamne členek pod tem naslovom. Decembra meseca smo na Kranjskem zopet prešteli živino. Goved se je naštelo 246.993, t. j. za okroglo 20.000 več kakor 1. 1910. Toda tisto lelo je bilo precejšnje pomanjkanje krme. Letošnje večje število, h kateremu bi morali prišteli še velike dobave vojaštvu, kaže, da je vneto delo zadnjih let povzdignilo živinorejo. Podrobnejša statistika kaže, da smo občutno padli pri volih, zvišalo pa se je stanje mlade živine. Delovna živina je jako padla, zato je deželni odbor naprosil vojaški oblast, da naj ne jemlje več volov, ker drugače ne bo mogoče spomladi obdelati. Deželna vlada je dala šteti zaloge sena in uspeh tega štetja jc jako nepovoljen in kaže, da stojimo na Kranjskem v doglednem času pred popolnim pomanjkanjem krme. Naštelo sc je samo 1,538.204 q sena. Dr. Lampc pa zra-čuna, da bi za pravilno pretirano konj, go- dom kot čevljar. Boš videl, da bo vse gladko šlo.« Tonče uboga in gre domov. Kmalu za njim pride Niko v čevljarskem predpasniku. »Dober dan, gospa; ali je Tonče doma?« »Doma, kaj bi pa radi?« »Včeraj mi je naročil, naj pridem pomerit čevlje Vam in njemu; prosim pokličite ga.« Vse je šlo kakor po loju, in Niko jc dobil na račun za dva para čevljev trideset kron. XXX Pustni dnevi so prišli in tudi pomlad se je približala svojemu koncu. Napočil jc vojni čas in prinesel splošno mobilizacijo, Nikn in Tonče sta se morala ločiti, ker je Niko služil pri topničarjih, Tonče pa pri pehoti. Trdnjava, kamor je bil poslan Niko, se je od onega časa, ko je hodil ondi na stražo kot novinec, precej izpremenila, vendar se je še vsega dobro spominjal. In tam na kamenitem vrhu je našel staro znanko — ogromno kačo, ki jc še vedno prihajala pod kuhinjsko okno pobiral ostanke in koščke sladkorja, ki so jih ji metali častniki. Ukazano je bilo, da ne sme kači nihče storiti hudega, pa se je tudi nihče bal ni. Tako jc žival mirno žive- la dalje in uživala dobrote vojaške kuhinje. Večkrat je posedal Niko na pečini in gledal proti Jadranskemu morju. Mislil jc na svoja prva vojaška leta in jih primerjal s sedanjimi dnevi. Kakšna razlika — mir in vojna! A čas za razmišljanja je kmalu minil; Niko je bil premeščen k oddelku, ki je imel odriniti drugam. Ob tej priliki jc izgubil svoj kovčeg in vse, kar je bilo v njem. Čez nekaj dni so krenili v Srbijo. Iz-početka je bilo lepo, ker je bilo dovolj jela in tudi slivovice se jc dobilo, tako da si je Niko lahko večkrat razkužil želodec. Toda čimdalje so prodirali v Srbijo, tem slabše je bilo v tem oziru, ker so naše čete zelo hitro napredovale ter je tren ostal daleč zadaj. Naš Niko je bil primoran, da si je tu in tam sam preskrbel večerjo. Bil je krasen dan; vse jc bilo pokrilo z belim plaščem, a žarko solnce je s svojo toploto tešilo tužna srca. Niko ne misli na nevarnosti, na pretečo smrt, marveč samo na svoj prazni želodec. »Pozabil sem že, kdaj sem zadnjikrat jedel,« si je rekel, »moj ubogi žclodec me vedno silneje opominja, naj ga ne zapustim popolnoma. Moram enkrat tudi njega poslušati; sovražnik bo pač imel toliko rešpekta pred mojo lakotjo, da me bo pustil, da se najem.« Pogleda na desno in levo in kmalu opazi, kar jc iskal: sto korakov pror je la- \ ved in oVac rabili 5,990.080 q sena in 1,249.420 q slame, Imamo tedaj komaj eno tretjino potrebne krme. Sicer je deželni odbor naprosil vojaško oblast, naj dovaža krmo od drugod, pa bodo najbrže tudi druge dežele imele pomanjkanje krmil. Preši-čev so našteli 171.940, okoli 5000 manj kot 1. 1910. V zadnjih letih se je mnogo storilo, vzgojili smo si dobro pleme in kakovost naše prešičereje se je dvignila. Štetje pa kaže, da je zelo padlo število plemenitih svinj in mrjascev, katerih je trikrat manj kot preje. Bati se je, da bo prihodnje leto naša prešičereja padla, ker ne bo naraščaja. Pomanjkanje mrjascev v nekaterih okrajih je naravnost strašno, tako n. pr. v kočevskem od 253 na 28. Kmetijske organizacije po teh kraiih morajo storiti vse, da se popravi izpadek na plemenskih prešičih. Najbolj grozi naši živinoreji pomanjkanje krme. S krmo bo treba varčevati skrajno in vse kar se mora pogrešati, naj se odda za klanje. Pokrmiti bo treba vse, kar se le dobi; seči bo treba po novih krmilih, ki jih doslej nismo rabili. } . Pomanjkanje živeža in cene premogu. Tudi prebivalstvu v Nemčiji manjka premoga. Zaloge pri premogovnikih se večajo, ker se še od d^jeČ* ne morejo pošiljati zahtevane množine premoga, tako, da jim že manjka prostpp£. . Konzumenti se pritožujejo, ker se jim i^e dopošljejo dogovorjene množine premoga. Vsled pomanjkanja železniških voz'je posebno prizadeta obrt in industrija;/kajti potrebam vojske, mornarice in žele^jiice se mora v prvi vrsti zadovoljiti. Zato morajo konzumenti počakati in se zadovoljiti z množinami, ki jih dobe. Te težkoče se morejo v toliko prenašati, ker jih ni premogovni kartel izrabil za povišanje cen, kajti ren-sko-vestfalski sindikat je sklenil koncem decembra 1. 1915., da cene, ki so sedaj v veljavi, ostanejo neizpremenjene tudi v januarju in februarju 1. 1916. Kot vzrok, da se cene premogu ne povišajo, opravičujejo v glavnem z draginjo živil. To se smatra tudi za pametno, da ne nastane med ljudstvom razburjenje in nevolja proti sindikatu. — Kje pa je v Avstriji kartel, ki bi se kdaj tako lepo oziral na potrebo ljudstva? Komisija za staro železo. Danes je izšla naredba trgovinskega minjstra, ki ustanavlja organizacijo za skupen nakup starega železa. Novoustanovljeni odbor ima skrbeti za vso potrebo starega železa za topilnice in v namene pake-tiratoja, to je izdelovanje železa in jekla. Ta odbdr bo tudi to razdeljeval med posamezne' obrate. Ker bo nova organizacija obsegala vse obrate, je pričakovati tudi ugodnega vpliva na razvoj cen, preskrbe vagonov/'voznikov in delavcev. 'bC 40J Ogri dobe koruzo za prašiče. '-'Iz Budimpešte poročajo, da se zdi, da |e n&stopilo zboljšanje v preskrbi koruze za prašičerejo in industrijo, ker je družba za vojne pridelke poskrbela za kritje, in je uparti, da prašičerejci dobe potrebne množin«; Družba je svojim komisijonarjem dala nbva naročila za nakup in kupčija s koruzo se bo tako obrnila, da bodo vse upravičene želje izpolnjene. Zemljevid k ruski ofenzivi v Galiciji Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. januarja. Uradno se razglaša: Bitka v vzhodni Galiciji in ob buko-vinski meji se je včeraj iznova vnela. Sovražnik je pričel, kakor se je že poročalo, napadati ob Stripi, še predno se je zdanilo. Nekaj močnih oddelkov naskako-valnih čet je v varstvu megle prodrlo do naših baterij, ko je protinapad honvedskih polkov št. 16 in 24 in srcdnjegališkega peš-polka št. 57 vrgel napadalce čez naše postojanke. Med ob tej priliki ujetimi 720 Rusi se nahaja en polkovnik in deset drugih častnikov. Naše črte ob Dnjestru so se nahajale podnevi večinoma pod močnim ognjem topov. Sovražnik je uvedel na besarabski bojni črti nekoliko pred opoldnevom svoje napade z bobnečim ognjem svojega topni-čarstva. Njegovi napori so bili zopet naperjeni proti našim postojankam pri Topo-rovcu in vzhodno od Raranca. Boji so bili zopet izredno Ijuti. Deli njegovih napadalnih oddelkov so mogli vdreti v naše jarke, a so jih rezerve zopet pregnale v ročnem metežu. Ujeli smo 1 častnika in 250 mož. Pri Berestiany v Voliniji so odbile naše čete ruske poizvedovalne oddelke. Topničarstvo je z osredotočenim ognjem preprečilo ob Stiru poizkus Rusov, ki so si zopet nameravali priboriti pokopališče severno od čartoriska. Dunaj, 9. januarja. Uradno se razglaša: Pred dvemi dnevi zopet na vseh točkah vzhodne Galicije in besarabske meje z velikimi izgubami odb't sovražnik včeraj ni ponovil svojih napadov, marveč je le od časa do časa nameril ogenj svojih topov na naše črte. Zdaj priteguje ojačenja. Naše čete so razkropile ruske poizvedovalne oddelke ob potoku Kormin v Voliniji. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. januarja. Veliki glavni stan: Nobenih važnih dogodkov. Berlin, 9. januarja. Veliki glavni stan: Položaj je neizpremenjen. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 6. januarja. S puškami se je streljalo od zaliva Riga do Pripjatja. Na nekaterih točkah topničarski ogenj in poizvedovanje na obeh straneh. Pri Rigi se zal mrtev konj — pravzaprav jih je ležalo mnogo vse naokol —; k njemu se napoti in si odreže lep kos, kake tri kilograme. En del si je namenil privoščiti takoj, drugega pa shraniti za rezervo. Napravil si je ogenj in pristavil meso. Toda ni imel sreče; še preden mu je zavrela voda, je sovražna krogla prebila skodelo na sredi, veda je iztekla in pogasila ogenj, katerega je bil zanetil s tolikim trudom. Treba je bilo zopet čakati druge priložnosti. Potekel je dan in še eden; neprestano se juriša, a nikjer ničesar, da bi si človek potolažil želodec; kuharji so ostali daleč zadaj, najbrž so se bali, da bi tudi njim juha ne pogasila ognja. Niko je bil torej primoran, da si skuša sam pomagati, kakor ve in zna. Čez nekoliko ur so prišli naši v malo vas. Niko se skrbno ozira na vse strani, in res kmalu zagleda lepega kozliča. Dobro pomeri, puška poči in kozl'č se zvrne. Niko ga hitro pobaše in se umakne z njim v bližnjo prazno kočo, kjer ga odere in raz-reže. Potem si zakuri ogenj in pečenka je bila kmalu gotova. Toda že so vojaki zavohali, da se nekod nekaj peče; prišli so v kočo častniki in vprašali, kaj ima. »Ujel sem kozliča, gospod poročnik, in si ga spekel, kajti v želodcu imam že pravo rcvolucjo.« i *Dc!>ro, dobro; toda daj nam pokusiti, ! kajti duh je tako zapeljiv, da mora biti ; tvoja pečenka nekaj čisto posebnega.« Pokuša eden, pokuša drugi, in ko bi ne bil z zvijačo izmaknil večjega kosa, bi bil Niko tudi to pot ostal na cedilu. Po kratkem odmoru je bilo treba odriniti naprej; to je bila ona lepa ali žalostna noč, ko se je toliko njih za vedno poslovilo od sveta. A naš Niko, ne da bi vedel kdaj in kako, se je naslednji dan znašel v bolnišnici v . . ,, odkoder so da poslali dalje v T. Odondi je pisal svoji ženi Ruži: Ljubljena Ruža! Po tolikem času Ti morem, hvala Bogu, z veseljem naznaniti, da sem bil lahko ranjen ter se mi je obrnilo že zelo na bolje. Niti misliti si nc moreš, kaj sem vse pretrpel, vendar drage volje za našo milo domovino. Zaklel sem se, da, ako ostanem živ, nočem nikdar več biti pijan, marveč bom živel po Tvoji želji in gledal bom, da spravim na pravo pot tudi Tončeta. Upam, da v kratkem pr dem bliže domu, pa Ti bom vse drugo ustno povedal. Srčno Te pozdravlja Tvoj Niko. No, šc preden je odposlal to pismo, je prejel vest, da je njegov prijatelj Tonče padel junaške smrti na bojišču. XXX Napical sem te vrstice v spon 1 vrlemu črnovcjni':u, želeč mu, da bi r>e živ in zdrav vrnil k svoji dobri ženi P* ziku in posebno tiste besede so napravile globok vtis, s katerimi je izjavil, da ne bo trpel političnega strankarskega prerekanja, pač pa bo z vsemi močmi podpiral resno delo. Vrnitev v Belgrad. Zadnje dni so se vrnile nekatere ugledne osebe v Belgrad, in sicer: Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacijskega sodišča; Marko Trifkovič in Mihajlo Ilič, bivša ministra in poslanca; Vladimir Todorovič, vpokojeni državni svetnik; Jefta Stefano-Vič, vseučiliščni profesor in še nekateri drugi. Kakor se poroča, se vrne v kratkem v Belgrad mnogo uglednih oseb, ki sc igrale v preteklosti Srbije važno ulogo" I ,„, „ tn Kje tiči Mackensen? , Lugano. Italijansko časopisje se še vedno peča z zagonetno sliko, kje tiči Mak-, kensen? »Secolo« poroča: Mackensen biva s svojim štabom v Carigradu, kjer se posvetuje z Enver pašo o končnih pripravah, vojske proti Egiptu. Po neki drugi sodbi; istega lista pa izdeluje Mackensen v Carigradu s turškim zaveznikom nov strategi-čen načrt. Francoski vojaški kritiki iščejo Mackensena v Galiciji, kjer zbira četen^a protinapade v Besarabiji in da biva v,pr-novicah. Drugi vojaški kritiki sodijo, da! se nahaja Mackensen še vedno v Srbiji, ker namerava s 7. bolgarskimi in 4. nemškimi divizijami napasti solunski utrjeni tabor. Novi balkanski vlaki. Dunaj. (Kor. ur.) Priprave za uvedbe' novih balkanskih vlakov so končane. Določilo se je, da odpelje iz Berlina in iz Mo-nakova prvi balkanski vlak 15., iz Carigrada pa 18. t. m. Za zdaj bodo balkanski vlaki vozili dvakrat na teden. Vrnitev evakuiranega prebivalstva v Sarajevo. Kakor se poroča, dospo v Sarajevo te dni zadnji trije transporti sarajevskih eva-kuirancev. S tem bo končano vračanje evakuiranega prebivalstva. Vseh prebivalcev je bilo evakuiranih približno polovico, t. j. okoli 30.000 oseb. XXX Obstreljevanje Drača. Berlin. Obstreljevanje Drača po avstrijskem brodovju je povzročilo v pristanišču zelo veliko škodo. Del pristanišča je uničen, velika z žitom, vinom in z mesom napolnjena skladišča so bila zadeta in de loma upepeljena. Italijanske skrbi in grožnje radi Albanije. Lugano, 9. januarja. V »Corrieru« poslanec Torre zopet trobi alarm zaradi Albanije. Brezdvomno hoče Avstrija severno Albanijo, čeravno samo zato, da bi jo v mirovnih pogajanjih imela v rokah. Bolgarija bi rada do Adrije. Obe državi bosta začeli pohod skozi Albanijo, če Rusi ne zmagajo v Bukovini. Italija ima danes v Albaniji večji prestiž kakor pred vojno. Žal, da nima ententa točnega programa za Adrijo. Nezaslišano je, da sc avstrijska mornariška temelja v Kotoru ne da učinkovito obstreljevati iz Lovčena, čeravno se že leta in leta ne da dvomiti o njegovi važnosti za Italijo. Toda na Lovčenu ni velikih ka-nonov. »Secolo« pravi, kdor sc dotakne Albanije, zadene na ostrino laškega meča. xXx Solun nadomestilo za Carigrad. Kodanj. »Rječ« poroča: Sporazum jc edin v tem, da smatra Solun za začasno nadomestilo Carigrada. Kavallo zasedel sporazum. Lugano. Iz Milana se poroča: Angleške in francoske čete so zasedle Kavallo. Zračni napad na tabor čet sporazuma pri Solunu. Solun. (Kor. ur.) Reuter: Zjutraj na dan grškega božičnega praznika jc obiskalo neko letalo vrste »Golob«, ki je metalo bombe na tabor zaveznikov, ki leže izven mesta. Letalo so ljuto obstreljevali, a je odletelo proti severu. Turki prodirajo proti Solunu. Frankobrod ob Meni. Iz Lugana poroča »Franf. Ztg.«: Milanski »Corriere« poroča iz Soluna še nepotrjeno novico, da korakajo Turki iz Xanthija proti Solunu, Grška in Turčija. Lugano. 8. januarja. Italijansko časopisje prinaša angleška zasebna poročila, da se bo razpoloženje v Atenah obrnilo v korist ententi. Grke zlasti spravlja v slabo voljo vest o zbiranju turških čet v smeri Dojran—Gjevgjeli. Dunaj, 8. januarja. Turško časopisje govori o pohodu na Solun in zagotavlja Grški, da se bo čuvalo nedotakljivost njenega ozemlja. Zavezniki) bedo povrnili vso škodo, ki bi nastala valed vojnih operacij. Turško časopisje piše o Grški zelo prijazno. »Hilal« pravi, da ni zveza štirih kriva, če mora svoje čete poslati na grško zemljo. Bolgarski protest v Atenah. Sofija, 8. januarja. Grška vlada jc na bolgarski protest radi aretacije konzulov odgovorila. Priznava, da je to postopanje entente v diamentralnem nasprotju z mednarodnim pravom in ententa je kršila tudi grško nevtralnost. Grška je pri ententi odločno protestirala, toda razen protesta ne more nič drugega storiti. Nek bolgarski minister jc izjavil, da se mora Bolgariia zadovoljiti z grškim odgovorom, ker vidi, da je Grška res v težkem položaju. Bolgarska grška pogajanja ugodno konxana, Sofija, 9. januarja. Pogajanja z Grško gleda sodelovanja Bolgarov pri ofenzivi proti Solunu so se ugodno končala v zadovoljstvo obeh držav. Korak osrccini'h sil v Atenah. Budimpešta, 8. januarja. »Az Est« javlja iz Sofije: Osrednji sili sta s svojima zavezn;cama v zvezi z bližnjo ofenzivo proti Solunu storili v Atenah skupen korak glede bodočega postopanja Grške. S tem korakom hočejo doseči, da se grško stališče pojasni tako proti osrednjima silama in njunima zaveznicama kakor tudi proti ententi. Od odgovora je odvisna rešitev več vojaških vprašanj, ki stoje z vojskovanjem na grškem ozemlju in z novimi mejami. Na pristojnem mestu sodijo, da Grška ne bo dala takega odgovora, ki bi se ne dal združiti z interesi osrednjih sil in njunih zaveznikov. Sodijo, da stoji Grška pred važno odločitvijo. Tudi na Mytilenah prijeli konzule. Carigrad, 8. januarja. (Kor. ur.) »Agence Milli«: Iz Aten se poroča: Francozi so prijeli včeraj na Mytilenah avstrijskega in nemškega konzula, muftija in 17 oseb grške narodnosti. Poslaniki štirih zveznih držav so zato protestirali. Aretacija povzroča misel, da nameravajo Mvtilene uporabiti za operacijsko bazo. Atene, 8. januarja. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Iz Aten se poroča: Oddelek čet sporazuma štirih je prijel nemškega pod-konzula Zourtgis, ki je grški podanik, in njegovega sina, konzulatnega dragomana (tolmača). Zaprli in odvedli so na neko bojno ladjo avstrijskega konzularnega agenta Bargigli, osmanskega (turškega) dostojanstvenika, nemškega agenta Hotfnerja in več drugih oseb, ki so se jim zdele sumljive. Atene, 8. januarja. (Kor. ur.) Reuter: Neka brzojavka z Mytilen potrjuje, da so vojaške oblasti zaveznikov prijele tamoš-nje konzularne zastopnike Avstrije, Nemčije in Turčije iz istih razlogov kakor v Solunu. V Solunu prijeti konzuli došli v Toulon. Toulon, 8. januarja. (Kor. ur.) Agence Ha vas: V Toulon so pripeljali konzule sovražnih držav, ki so prijeli v Solunu. Peljali so se z bojno ladjo in morajo ostati na razpolago blastim. Turki vračajo sporazumu. Carigrad, 9. januarja. (Kor. ur.) Vlada je kot prvo povračilno sredstvo radi aretacije konzulov ukazala prijeti vse uradnike angleškega in francoskega veleposlaništva, ki so še ostali v Carigradu in še nekaj drugih oseb, skupno 10. Pričakujejo, da ukaže vlada prijeti še več oseb. Grška in ententa. Frankobrod, 9. januarja, »Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Najnovejše atenske vesti pravijo, da se je bati resne grške notranje krize. Čeprav se grški politični krogi vedno bolj oamikajo od entente. Ta bo najbrže zahtevala, da naj nji neljuba poslanstva osrednjih sil odpotujejo iz Aten, pa temu kralj ne bo nikdar privoliL Ženeva, 9. januarja. »Temps« piše o grški ministrski krizi: Rhallis jc prijateljem izjavil, da ne more več sodelovati radi člankov, v katerih je Gunarisovo časopisje razlagalo Gunarisove uspehe pri volitvah. Skuludis bi rad odstopil, ker ni zdrav, pa še bolj, ker sc sedaj lahko sestavi parlamentarno vlado. Drogumis in Konduriotis se še nista odločila in čakata, kako mislijo sestaviti nov kabinet. XXX Rumunlja. Za osrednji sili. Budimpešta, 8. januarja. Bukarcška >Dreptatea« poroča: Marghiloman je včeraj sklical izvršilni odbor konservativne stranke k seji, katera naj bi razpravljala o nadaljnem postopanju Rumunije. Pooblastili so Marghilomana, da zaprosi za avdi-jenco pri kralju in mu naznani, da ima konservativna stranka to stališče, da naj Rumunija izjavi, da se hoče postaviti na stran osrednjih sil. Pooblastili so tudi Mar-ghilomana, da kralju predlaga novo vlado, ki bi se odkrito izjavila za pridruženje k osrednjima silama. Bukarešt, 8. januarja. Na včerajšnjem zborovanju rumunskih obrtnikov se je kot vzrok gospodarske krize označilo dejstvo, da rumunska zunanja politika ni dovolj jasna in se ne ve, h kateri skupini sil pripada Rumunija. Zato nobena stranka ne podpira Rumun;je in ji ni dobrohotna. V posebni resoluciji se zahteva od vlade, da naj zopet obnovi normalno razmerje z osrednjima silama. Rnmunski ministrski svet. Bukarcat. 8. ^Minerva« poroča: Včeraj se je vršil pod Bratianujem večurni ministrski svet. Bratianu je poročal o zunanji poliLiki in zlasti o balkanskih dogodkih, nato pa so prešli k finančnem položaju. Costinescu je opozoril, da je proračun zboljšal v nekaterih točkah in je poudaril, da bo izvoz žita v Avstrijo in Nemčijo prinesel v proračun znatne svote in ob enem tudi poživil domači trg in borzo z vrednostnimi papirji. Govorilo se je tudi o odredbah, ki naj olajšajo prehod blaga v Bolgarijo. Novo risko poslanstvo v Romunijo. Bukarešt, 9. januarja. Rumunski listi prinašajo vest »Nowoe Vremja«; Rusko poslanstvo, v katerem je več častnikov, je na potu v Bukarešt, kjer bo kralju izročilo generalsko uniformo nekega ruskega gard-nega polka. V Pctrogr.-.du si obetajo, da bo to napravilo poseben vtis na kralja in ljudstvo. Razpoloženje v Romuniji bolj mirno. BudirapeSta, 8. jan. »Pester Lloyd« dobi cd posebne strani v Bukareštu: Razpoloženje je danes zares bolj pomirjeno. Po celi deželi se pripravljajo na božične praznike. Politični krogi, v katerih že vlada zdrava pamet, niso zc pustolovsko politiko. Na tihem si marsikao misli, d?, je Bratianu deželo obvaroval pred katastrofo. Šebekov obisk jc le nekatere ljudi rczTe-selil. Diplomatičsn uspeh pa je odvisen od zmagovitega meča in ne od simpatij. soji na za m NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. januarja. Veliki glavni stan: Vreme je neugodno vplivalo na večji del bojne črte. Iztrgali smo z nenadnim napadom Francozom južno od Harimanns-ttcilerkopla kos nekega jarka. Berlin, 9. januarja, Veliki glavni stan: Včeraj se je južno od Hartmannsivei-lerkopia na Hirtzenstcinn posrečilo, da smo zopet osvojili 21. decembra po sovražniku vzet jarek. Ob tej priliki smo ujeli 20 častnikov in 1083 lovcev in smo zaplenili 5 strojnic. Vrhovno vojno vodstvo. Poincare v Nancy-ju. Bern, 9. januarja. (Kor, ur.) Poincare je 7. t, m. obiskal Nancy, da pomiri zbegano prebivalstvo. Kakor poročajo listi, je prebivalstvo kar trumoma zapuščalo mesto. Vojna propaganda na Angleškem. Amterdam, 9, januarja. »Daily Gra-phic« poroča, da so unionistični poslanci ustanovili poseben odbor, kateri nastopa za krepko nadaljevanje vojne. Odbor vodi bivši minister sir Edvard Carson. Ujeta angleška stotnika. London. (Kor. ur.) Grey je izjavil v poslaniški zbornici: Mednarodnemu pravu ne nasprotuje, ker je sovražni podmorski čoln ujel na neki grški ladji angleška stotnika Napiera in Wilsona. Stavka v Čast Youngstownu. — Stavkajoči zažigali in obstreljevali hiše. New York. (Kor. ur.) Reuter; Ob stavki v tvornicah jekla v Čast Youngstownu so zažgali stavkujoči 7. t. m. šest skupin hiš, ki so jih oplcnili. Ubite so 3, ranjenih je 19 oseb. Razstrelili so nek most, da so zabranili delavcem priti v drugi del mesta. Iz okolice pozvani vojaki so došli v soboto zjutraj. Delavci so se polastili 500 funtov smodnika, razstrelili so več hiš in za- grozili, da uničijo bivališča. Veliko so jih zaprli, Yonngstown. (Kor. ur.) Reuter: East Youngstown in industrijska predmestja so zasedli trije polki milice. Dne 8. t. m. je bilo nekaj malih izgredov, ki niso bili važni. škodo povzročeno včeraj cenijo na en milijon dolarjev. Vojska se konča spomladi? Kolin. Curiški dopisnik »Kolnischer Ztg.« poroča: Dopisnik v Haagu poroča »Neuer Ztiricher Ztg.«, da sodijo tisti krogi nizozemskega glavnega mesta, ki občujejo z dvorom in diplomacijo, da se bliža konec svetovne vojske. Pričakujejo, da se odloči vojska spomladi. Ofenziva Francozov, Angležev in Rusov na zahodu in na vzhodu popolnoma izpremeni skupen vojaški položaj. Kakorkoli naj ofenziva izpade, naj-li uspe ali sc ponesreči, dovedla bo do miru. V Haagu smatrajo že zdaj, da je popolnoma izključeno, da povzroči konec vojske izstradanje ali izčrpanje vojaške in finančne sile osrednjih velesil in da bi bili zato premagani. V najugodnejšem slučaju računajo merodajni krogi v Londonu, v Parizu in v Petrogradu le na to, da potisnejo nemške in avstrijske čete v lastno ozemlje. Popustili so vse nade, da bi zasedli nemška ali avstrijska ozemlja, da bi prodirali v Berlin ali na Dunaj. Kar še o tem piše spo-razumovo časopisje, so časnikarske čenče. Dnevne novice, + Slava SlovencevI »Reichspost« jc zadnje dni decembra 1. 1, priobčila slavo-spev junaštvu našega rodu. Članek konča: Slovenski narod bodo morali imenovati med najboljšimi narodi monarhije! -}- Naš'junaki. Po zadnjem izkazu odlikovani v »Slovencu« z dne 24. dccembra je dobil kranjski 7. lovski bataljon zopet 112 hrabro3tnih svet;nj, med temi 27 srebrnih I., 60 srebrnih II. vrste in 30 bronastih svetinj. Če se pomisli, da se sedaj zahteva za podelitev velike srebrne svetinje takih činov, kakor lani za zlato, je Kranjska lahko ponosna na svoje lovce. Že nad leto dni zasledujem odlikovanja pri posameznih krdelih. Po mojem spominu, mora imeti 7. lovski bataljon že okrog 400 odlikovanj, med temi 6 zlatih. Če ne računa, da ima pešpolk 4 in domobranski pešpolk 3 bataljone, bi tedaj moral imeti lak pešpolk 1600, oziroma 1200 odlikovanj, če bi s« hotel meriti z lovci. Toliko pa'jih rima noben polk. Kranjski Janezi imajo tudi že nad 1000 odlikovanj, med temi, mislim, 12 zlatih. Približno toliko zlatih ima tudi celjski pešpolk št. 87, a ostalih svetinj sicer več. Nekako toliko kakor celjski pešpolk ima odlikovanj tudi ccJovški pešpolk št. 7. Kakor znrno, služi pri tem polku t'-r'i veliko Slovcncev, Mariborski pešpolk št. 47 utegne imeti ne1rai m?nj odlikovanj kakor Jrrczi. I.eno število odl'kovanj imajo tudi 8. lovski batfljon (koroški), /kjer služi veliko Slovenccv in primorski 20. lovski bataljon. kjer služi tudi veliko število spod-n eSlajerskih Slovencev. Tržaški pešpolk št. 97, kjer služiio tudi Notranjci, nekoliko zaostaja. Izmed domobr. pp. prednjači spodnještajerski 26. dom. pp., ki mu takoj sledi celovški 4. d. pp., kjer služi tudi mnogo Slovencev, med temi precej Kranjcev. Domobranska polka št. 27 in 5, ki nekaj zaostajata tudi pred vsemi Slovenci, tta dobila mnogo odlikovanj. Kakor že omenjeno, se letos pri odlikovanjih zelo strogo postopa, zlasti pri zlatih. Zanimivo je, da so si Janezi letos priborili 10 do 11 »zlatih« in lovci 7, bat. vsaj 5, enako tudi 87. pp. večino »zlatih« šele letos. Z dejanji in odlikovanji Jugoslovani lahko pokažemo, da tvorimo jedro celokupne armade. -f Ministrski svet. Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je 8. t. m. popoldne zboroval prvi ministrski svet v novem letu. Udeležili so se ga vsi ministri. + Šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf — govori hrvaško. »Hrvatski« se poroča od zanesljive strani: Nedavno sem imel priložnost govoriti z genialnim vojskovodjem, s šefom generalnega štaba, generalnim polkovnikom Conradom pl. Hotzendorf. Izmenjala sva par besedi v nemškem jeziku, ko mi upade general v besedo v hrvatskem jeziku in na mojo opombo odgovori v čistem hercegovskem narečju: »Govoril sem že popolnoma hrvatsko, ali celo vrsto let sem imel malo priložnosti, da bi veliko govoril; semtertja, ako pridem na fronto, govorim s kakim možem hrvatsko.« 4 Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: Stotnik 47. pp. Viljem Hlavka, nadporočnik 97. pp. Gustav Kanz, poročnik 87. pp. Josip Fleissner, pred sovražnikom padli nadporočnik 87. pp. Oskar Miinz in pred sovražnikom padli poročnik 97. pp. Ferdinand Ferstl. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 87. pp. Viljem Medicus, stotnik 47. pp. Adolf Vodopivec, stotnik 87. pp. Anton Salvador, nadporočnik 87. pp, Peter Fio in nadporočnik 47, pp. Franc Zanner. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik vojnega transp. vodstva št. 9 Karel Detela, črnovoj. inženir Anton Dolenc, nadporočnik 87. pp. Božidar Praschak, stotnik 87. pp. Božidar baron Bolschwing, poročnik 17. pp. Rudolf Fischer, poročnik 97. pp. Matej Schwarz, poročnik 17. pp. Rudolf Neubacher in poročnik 47. pp. Martin Rcvk. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja 5. drag. p. Nedog Franc. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stražmojster Bau-mann Martin, desetnika Horvat Franc in Resch Josip, dratfonci Leibacher Hugo, Kostenbaumer Franc, Haslacher Rudolf, Hanekam Rudolf, Pichler Ivan, Mrak Ivan in Vitek Josip, vseh deset pri 5. drag. p.— Izraz cesarskega zadovoljstva se je naznanil stotniku 47. pp. Ernestu Holzer, stotniku Konradu Šegula pri voj. poveljstvu v Gradcu, stotnikoma Oskarju Galle in Leonu Pakič, oba pri voj. poveljstvu v Gradcu. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste so dobili: poročnika 5. dom. p. Miroslav Spondr in Pavel Šimek, poročnik 27, dom. P. Jo sip Napokoj, podpolkovnik 5. dom. p. Henrik Mandolfo in nadporočnik 5. dom. p. Anton Eichberger. — Cesarsko pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik dežel, strelskega p. III. Stanko Dekleva, nadporočnik 5. dom. p. Silvij Conci, stotnika 5. dom. p. Rihard Kaiser in Anton Demuth in podpolkovnik 5. dom. p. Rudolf Glažar. 4- Odlikovanje vojnih invalidov. V smislu svoječasnega sklepa je vrhovno ar-madno vodstvo odredilo, naj se popišejo in zaslišijo na zapisnik vsi tisti vojni invalidi, ki doslej še niso bili odlikovani. Vse invalide, glede katerih se dožene, da so v vojrti storili v polni meri svojo dolžnost, bodo odlikovani. Zato se imajo vsi še ncodliko-vani invalidi zglasili pri evidenčni oblasti. 4- Slovenski župnik Ivan Solnce v Ameriki. Iz Smlednika: Naš rojak Ivan Solnce, župnik v št. Pavlu v Ameriki, je umrl tam dne 15. novembra 1915. V maš-nika je bil posvečen v Ameriki leta 1884. Župnikoval je v Št. Pavlu v treh župnijah, v župniji sv. Mateja, sv. Neže, kjer je sezidal novo cerkev za 250.000 dolarjev in v župniji Marijinega Vnebovzetja. Pogreb je bil veličasten. Pogreba so se udeležili nadškof, trije škofje in 120 duhovnikov. Slovenski cluhovniki-tovariši so mu zapeli na grobu dve slovenski žalostinki. V svoji oporoki je volil za smleški vel ki zvon 100 dolarjev in za smleške reveže 200 dolarjev. N. p. v m.! — K znsedenju olomuške nadškofijske stolice, Z Dunaja poročajo: V poučenih krogih se govori, da bo imenovan za olo-muškega knezonadškofa kardinal baron pl. Skrbensky. V Prago naj bi prišel brn-ski škof grof Huyn. Za Brno se imenujejo trije kandidati, med njimi posl. dr. Stojan. — Suplentinja na ljudski šoli v Rado-vici je postala učiteljska kandidatinja Iv. . Dekleva. — Osebne izpremembe na pošti. Vpo-ko;en je trajno c. kr. poštni asistent Alojzij Krainz. — Premeščena sta: poštni adjunkt Friderik Siegl iz Ljubljane 2 v področje graškega ravnateljstva in poštni oficiant Ivan Rakovec z Jesenic v Ljubljano 2. —1 Trajno vpokojena je poštna oficiantinja V. Rapotec. — Odpovedala se je služba poštnemu ekspedientu Matevžu Blažina, ker se je zaprl poštni urad v Marčani. — UmrJ je poštni ekspedient Robert Jurinčič. — Pozdrav s srbskega bojišča, Pre» jeli smo: Ker mi je zmanjkalo dopisnic, naznanjam tem potom vsem gg. znancem in prijateljem, da se nahajam že 15 mesecev na srbskem bojišču, pa sem, hvala Bogu, še popolnoma zdrav. S snežno-zametenih črnogorskih višav poši'jam prek0 premagane Srbije vsem iskrene pozdrave in kličem na veselo svidenje! Sodnik An« ton Avsec. — Sreča v nesreči. Terezija Podgor« šek v Varaždinu je nesla te dni kosilo nekemu kurjaču na kolodvor. Ko je postavila košaro na lokomotivo, je prišel od druge strani vlak, vrgel Podgorškovo na tla in šel preko nje. Vsi so mislili, da bo povožena v kose, toda ko je vlak bil čez, so našli popolnoma nepoškodovano. Padla je tako srečno sredi tira, da se je vozovi niti dotaknili niso. — Prepoved za olje in mast v Nem* čiji. Berlin, 6. januarja. Zvezni svet je iz. dal odlok o prepovedi uporabljanja rastlinskega in živalskega olja in masti v tehnične svrhe. Odlok ima namen, dopolniti ravnokar izdane določbe, da se omeji pre-delavanje olja in masti v tehnične namene, katera bi se mogla sicer uporabljati v prehranjevanje ljudi. — častniške izgube. Poročnik Ivan Pole, 17. pp., ranjen in ujet, Pječanka, Transbajkal. — Kadet dr. Karel Reiter, san. odd. št. 8, v Ljubljani, strel v glavo, umrl 26. julija 1915, pokopan v Prvačini pri Gorici. Iz ruskega ujetništva piše svoji soprogi dr. Kobensky. Sporoča, da sta v ujetništvu skupaj z Andrejem Mrak, ki je bil prej organist na Savi pri Litiji. Ujeta sta bila 11. maja 1915. pri Solotvini v Galiciji. Mrak je bil ranjen od granate, a bo kmalu popolnoma zdrav. Sedaj sta v Aziii in je toplo tam. Oba imata primerno delo, ne težavno. To bodi tem potom sporočeno Mrakovi soprogi, kateri njen mož ne more sam pisati. -f Domovi za vojake. Dunajska »Reichspost« poroča, da se 15. januarja začno v ministrstvu za javna dela posvetovanja o načrtu zakona o domovih za vojake. — Tajni svetnik je postal predsednik avstrijskega »Rdečega križa« c. kr, komisar grof Rudolf Traun, — Dolg predpust. Letos bomo imeli najdaljši predpust v celem stoletju; začel se je 7. januarja in bo trajal do 7. marca, vsega bo torej 61 predpustnih dni. Življenje se bo letos pač malo oziralo na predpustni čas! — Iz Savinje so potegnili mrtvega če-tovodjo 87, pp, Rudolfa Delakorda, in sicer blizu Kapucinskega mostu v Celju. Naj-brže je v pijanosti padel v vodo. — Umrla je 8. t. m, v deželni bolnišnici Justina Janežič, hči železniškega čuvaja Janeza iz Trzina št. 66 pri Kamniku. — Obsodbe na južnem Tirolskem, »Innsbrucker Nachrichten« poročajo; Domobransko vojno sodišče na južnem Tirolskem je kot nagli sod 3. decembra 1915 obsodilo na smrt z ustrelitvijo gostilničar-ko Lodovico Tait v Nomi, ker je namenoma pustila viseti v javni gostilni tako poškodovano sliko cesarja, da se more to smatrati le kot simbol umora in se je tako pregrešila proti spoštovanju nasproti cesarju. Lodovica Tait je bila pomiloščena v petletno težko ječo. — Dalje je bil obsojen v sedemletno poostreno ječo po domobranskem vojnim sodišču c. in kr. najvišjega poveljstva kot naglega sodišča realec Ezio Micheloni iz Tridenta, ker je poizkušal z dopisnico zapeljati nekega enoletnega prostovoljca, naj pobegne. — Umrl je v Studencu pri Mariboru umirovljeni vlakovodja Franc Anderle. — V Kamnici pri Mariboru jc umrla posest-nica Alojzija Pečar, soproga kovaškega mojstra. — Iz ljudsko šolske službe. Suplenti-nje so postale poizkusne kandidatinje Katarina P u n č u h na ljudski šoli v Spodnjem Logatcu, Marcela Levstek na ljudski šoli v Košani in Ana T y 11 i na ljudski šoli v Črnomlju, — Slovensko planinsko društvo. Slovensko planinsko društvo se nahaja v jako kritičnem položaju. Že drugo leto je izostal vsakršen dohodek iz oskrbe naših planinskih postojank in izostali so tudi redni dohodki, podpore itd. Vse delovanje se je omejilo na Kamniško Bistrico, kjer pa naše naprave ne zadostujejo za večji promet. Obstoj društva je odvisen od gmotnega uspeha, ker ima društvo za vzdrževanje in amortizacijo svojih postojank silne velike obveznosti. Le zvestoba članov in redno plačevanje članarine more rešiti društvo v tem težavnem položaju. Naša hrabra armada je zavrnila napad sovražnikov na naše krasne planine, dolžnost je vsakega posameznega slovenskega planinca, da z redno članarino in i blago-dušnimi izrednimi prispevki pripomore vzdržati društvo in njegove naprave. Zlasti prosimo gospodo, ki je s članarino na dolgu, da jo blagovoli poravnati. Zaradi velikih obveznosti je brez dohodkov obstoj društva nemogoč, — Odbor, Amerikanski Nemci so nabrali pol milijona dolarjev za nemški in avstrijski Rdeči križ. M Osmem vzhodu vre. Vzhodno azijsko vprašanje, dasi ni v neposredni zvezi z vojno, se mora navzlic ; temu smatrati svetovnopolitičnega pome-na v splošnem kipenju. To vprašanje se je pričelo z dogovori med Kitajsko in Japonsko, ki so prišli v tek meseca februarja in se dovršili meseca maja; danes pomeni povsem novo stališče. To novo stališče, ki sili k razvoju posebno v notranjosti Japonske, dokazujejo poleg drugega zlasti poslednja poročila iz državnega zbora v Tokiju, V zvezi z zahtevo večine v japonski zbornici naj vlada poseže vmes v Aziji, in v zvezi z ukorom vladi, da ni v tem pogledu doslej storila še ničesar, so se prigodili v zbornici divji izgredi in pretepi, pri katerih je bil ministrski predsednik Okuma tako poškodovan, da je začasno moral odložiti vodstvo poslov. To dosti osvetljuje važnost vprašanja. Vsebina vprašanja, izražena svoječas-no v omenjenih razgovorih in v sedanjih zborničnih nastopih, je ob kratkem ta, d« večina japonskega naroda zahteva z vso silo: Japonska mora biti voditeljica v Aziji. Globina japonske duše—to se je čutilo vedno in vedno iz vseh poročil — ni bila nikoli zadovoljna s tem, da bi se Japonska trgala preveč za evropsko politiko, nikakor pa ne več, kot je neizogibno potrebno, za bodočo nadvlado v Aziji in seveda tudi v Tihem oceanu. Japonska zveza z Angleško je cesto Kazala, kakor bi se šlo za kaj drugega kot samo za japonske ozire. Za hrbtom in pod zaščito te zveze je Japonska pred leti premagala Rusko; a danes je Rusija sama zaveznica Japonske. Sklicevaje se na angleško zvezo je vzela Japonska Tsingtau, a s tem postavila nov kamen z napisom: »Azijo Azijcem!« S tem pa je menda Japonska napram osrednjim silam dovršila sovražnosti, ki jih po japonski sodbi zahtevajo njeni oziri. Česa se ima Japonska sicer bati osrednjih sil pri gospodstvu v Vzhodni Aziji? Za sedaj ničesar, dočim jc zelo na mestu, da varuje moči za poznejši neizogiben spopad z Angleško, Rusijo in Zedinjert'mi državami. Zato je premetenka vselej odbila, kadar so ententske sile — na Francoskem je stavil te zahteve vedno Clemenceau — zahtevale od nje pomoči za evropsko vojno. Mogoče je sicer, da bi se zdelo Japoncem vredno, da bi si ohranili s Sueškim prekooom zvezo z zahodom in zato poslali tja vojsko in morda celo brodovje. A celo to doslej ne kaže dosti. Na evropskih bojiščih, posebno tudi na turških, tako na polotoku Galipoli kakor celo v Mali Aziji in Severni Aziji tja do Iraka gori in do Adenske ožine doli ter v Egipt proti zahodu. janonske pomoči ni bilo videti- Da bi bila ostala zato Japonska samo pri skominah po azijski velesili, se navzlic temu ne more reči. Ni dvoma, da je baš Japonska napela vse moči pri podpi-hovanju vstaje v indijski državi svojega zaveznika. Tudi pri odporu proti prenov-ljenju Kitajskega v monarhijo Juanšikajevo pomaga Japonska kolikor more. Na primer v Južni Kini se z japonskim orožjem in strelivom pripravlja velika vstaja, kateri poznavalci razmer pripisujejo veliko važnost. Japonski je na zahod kazalo pošiljati le orožje in streljivo, tudi Rusiji tako, a le zato, ker je zaslužila pri tem kakor Amerika, s katero sta si v tem oziru enaki. Da hoče Japonska doseči azijsko premoč, se vidi iz vsega njenega doslednjega ravnanja od početka vojne dalje. Ko je takoj ob početku izročila Nemčiji ultimat radi Tsingtaua, se je že smatrala za voditeljico v Vzhodni Aziji. Kot pravzaprav neprizadeta je zahtevala vrnitev najetega predmeta, ki se je tikal le Kitajske in Nemčije, Tu se je že jasno kazala japonska namera, da bo poveljevala Kitajski, ki je ohromela po notranjih nemirih. Še jasnejša je bila namera, ko smo iz angleških in ruskih listov spoznali glavne zahteve, ki jih je stavila Japonska sosedu v februarju. Ni bilo več dvoma: Japonska je sodila čas za ugoden, da se postavi Azija na noge. Prvi korak je bilo osvojenje Tsingtaua, drugi pogodba s Kitajsko. Sicer je ta pogodba naperjena prav tako proti zaveznikom Japonske kot proti drugim državam, ki bi utegnile imeti prekomor-skih stremljenj. Izpremene v Kini imajo v tej zvezi celo prav znameniti lice. Kitaj-ska je napravila majhen ovinek, in danes se je pokazalo, da je posameznik z Ijudo-vlado hotel doseči le preobrat na prestolu. Ali bo Juanšikaj sedaj oviral Japonsko aH ne? Proti le-temu se p0 poročilih zadnjih dni že širi vstaja; Japonska, ki se je bila oglasila v Indiji, se oglaša sedaj tudi na Kitajskem, Morda doseže z vstajo, kar namerava, utegne pa doseči isto tudi s prijaznim in postrežljivim Juanšikajem. Da bi Juanšikaj v kratkem času preobrnil Kitajsko tako, da bi se premestilo težišče v Vzbcdni Aziji in odrinila Japonska s prvega mesta, ni pričakovati. Kakor vse kaže, se v Vzhodni Aziji, dočim sc bije in kolje ostali svet, razviia orjaška centralizacija pod japonsko nadvlado, in to proti vsemu zahodu, a tudi proti Ameriki. Razna poročila. Kje bo padla odločitev? London, 9. januarja. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča: Ruski zunanji minister Sasonov je izjavil, da je balkansko vprašanje postranska stvar. Vojska se bo odločila v Belgiji m na Poljskem. Veliki nemški vojaški svet. Basel. »Baseler Nachrichten« poročajo: Cesar Viljem je 24. t. m, sklical veliki vojni svet. Udeležili se ga bodo tudi Hin-denburg, Mackensen, Liman Sanders in grof Zeppelin, Zadeva z »Ancono« — rešena. Dunaj, 8. januarja. (Kor. ur.l Kakor poroča »Polit. Korr.« so tukajšnji ameriški krogi dobili vest, da je ameriška vlada drugo avstrijsko noto glede »Ancone« zelo ugodno sprejela. Zato se lahko pričakuje z gotovostjo, da se bo zadeza z »Ancono« popolnoma mirnim potom rešila. Italija, Rusija in Francija nakupujejo vojne potrebščine za leto 1917. Amsterdam. (Kor, ur,) Rimski listi poročajo: Italija, Rusija in Francija so pričele nakupovati vojne potrebščine v Ameriki že za leto 1917. Nad 30 milijonov mark na morskem dnu. Haag. Londonska »Shipping Gazette« piše, da presega vrednost v zadnjih osmih dneh v Srednozemskem morju potopljenih angleških, francoskih in japonskih parni-kov 30 milijonov mark. Ameriške tovarne se branijo izvršiti prevzeta naročila. Kodanjski listi poročajo iz Newyorka: Morgan Engeenering Co, in Alliance, ki je bila sklenila dobavno pogodbo za šrapnele in razstrelila v vrednosti 22 milijonov m., se sedaj brani izvršiti naročilo in izjavlja, da bo za časa vojne tudi v bodoče najodločneje odklanjala vsako nadaljno naročilo. Resni nemiri v Indiji. London. (Kor. ur.) Iz Pekinga se poroča: V Indiji so nastali resni nemiri. Orožje so vihotapili iz Kitajske, Španci zahtevajo Gibraltar. Ženeva, 8. januarja. Španski listi javljajo, da se po deželi zelo širi agitacija za pridobitev Gibraltara. Vsak teden se vrše številna zborovanja, ki so časih kaj burna. Položaj na Kitajskem zelo resen. Stockholm. »Reč« poroča: Položaj na Kitajskem je zelo resen. V Vladivostok sta morali odriniti dve japonski križarki, ki sta križarili po kitajskih morjih. Revolucija na Kitajskem se vedno bolj širi. Na južnem Kitajskem gospodarijo vstaši. Ljubljanske novice. lj Sestanek lcatehetov — v sredo, 12, januarja ob šestih zvečer v zbornici Katoliške tiskarne, Na dnevnem redu do-poslana razprava vnanjega kateheta o ob-hajilnih molitvah. Pripravljen je tudi referat: »Centralna misel pri katehezi.« lj Vdova rajnega kranjskega deželnega predsednika Heina redovnica. Baronica Olga Hein, rojena grofica Apraxin, je vstopila v samostan »Tolažnica vernih duš — auxibiatrices« v Marienburgu na Nizozemskem. Njeno samostansko ime je Marija Olga Hein. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Pipan, služkinja, 42 let. — Frančiška Jarc, hči užitninskega paznika, 16 let. — Mar. Saitz, c. kr. poštarica in soproga davčnega nad-uoravitelja, 56 let. — Ernest Remc, hira-lec, 27 let. — Fran Žibert, sin železniškega sprevodnika, 6 mesecev. — Jakob Bizjak, strežnik, 68 let, lj Glas iz občinstva. Z ozirom na notico mestne aprovizacije z moko v zadnji številki našega lista smo dobili od strani konzumentov in trgovcev sledeč dopis: Zakaj je med občinstvom razburjenje radi slabe in neredne preskrbe z moko? Zato, ker se občinstvu dajejo krušne nakaznice, ne pa tudi tem nakaznicam odgovarjajoča množina moke oziroma kruha. Izkaznica in dajanje izkaznic ima le tedaj pomen, če se izroči v promet tudi tem odgovarjajoča množina blaga, na katerega se glase. To je eno. Drugo je pa to: Dan na dan se ponavlja, da trgovci, mokarji in peki gonijo proč kupujoče občinstvo, češ, jaz imam blago za svoje stranke, ali pa: kjer kupujete drugo biago, kupite še moko. Ta odgovor bi se enemu ali drugemu zdel celo opravičen, nastane le vprašanje, zakaj? Odgovor je lahak. Zato, ker trgovec, kjer ta ali oni redno kupuje, ni dobil zadostno množino moke. Zmanjkalo jo je, — dobili so le oni, ki so prišli prvi na vrsto, drugi morajo pa begati od trgovine do trgovine, od moka-rije do mekarije, pa jih povsod odganjajo, (Op. uredništva: Po § 482. kaz. zak. se kaznuje obrtnik, kateri za vsakdanje življenje potrebno blago prikriva ali se brani od tacega blaga kateremukoli kupcu odpro-dati.) Temu se pa da odromoči p->d pogojem, ki je uvodoma povedan, na sledeč način: Pri razdeljevanju krušnih izkaznic naj se vsacega povpraša, kje kupuje oziroma hoče dobiti kruh in moko. Ime dotič-nega trgovca, peka oziroma mokarja naj se označi na nakaznicah (s pritiskom štam-pilije) tako, da bo na dotične izkaznice smel vsakdo zahtevati blago le pri razpe-čevalcu, ki bo označen na izkaznici. Da bo pa vsak trgovec, mokar oziroma pek dobil potrebno množino moke ali kruha, je pa potrebno, da vodi vsaka krušna komisija poseben seznamek koliko nakaznic se je izdalo na ime posameznega trgovca. Ako se aprovizacija z moko tako uredi, ne bo nobenih pritožb več niti od strani občinstva, ki se ne bi drenjalo za moko kot bi bila že prava lakota, niti od strani trgovcev, ki se sedaj upravičeno pritožujejo, da se moka pravilno ne razdeluje. To je izvedljivo in se mora izvesti, če že ne iz ozirov umestnosti in pravičnosti, pa vsaj iz ozirov varnosti življenja in prometa, lj Pozor! Peki kolačniki, slaščičarji in gostilničarji se opozarjajo na strogo izpolnjevanje razglasa c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 2. januaija leta 1916. št, 36.638 de 15, Ta razglas mora imeti v svojih lokalih nabit vsak obrtnik. Dobi sc ga v tiskarni Kleinmayr in Bam-berg. lj Prodaja mleka v uiestni vojni prodajalni. Za poskuSnjo je začela mestna vojna prodajalna prodajati posneto mleko 1 liter po 14 vin. Oddaja se za sedaj okoli 100 1 vsak dan od 5. ure popoldne naprej. !j Bo} sa vsakdanji kruh. V soboto zvečer je bil pred vojno prodajalno na Bregu tak naval, da so v gnječi neki mladi deklici zlomili roko. Ljudje naj bi pazili vsaj na otroke, da ne bodo postali poleg že itak velike bede še pohabljeni. Tako se nam poroča z magistrata. lj Pozor! Prizadete stranke se opozarjajo, da se točno drže uradno določenih cen za telečje kože, telečje usnje in cepljeno usnje (drž. zak. z dne 30. dec. 1915). Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. lj Opozorilo. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da jutri, dne 11. t. m., poteče rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila in je naznanilo podati po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote, dne 8. t. m. En izvod je poslati naravnost c. kr. trgovinskemu ministrstvu na Dunaju, enega pa mestnemu magistratu (za Ljubljano). Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je en izvod izpolnjen tudi doposlati. lj Oddaja moke iz mestne zaloge. Pekom se bo nakazovala moka jutri, v t o -rek, 11, t. m., trgovcem v sredo, dne 12. t. m., obakrat ob pol devetih dopoldne na magistratu. lj Konj se je splašil Francu Celarc, posestniku iz Lesnega Brda št. 13 pri Vrhniki v bližini tovarne za konserve v Ljubljani, ko je mimo privozil avtomobil. Imenovani voznik je padel z voza ter se tako močno poškodoval na rokah in nogah, da je nioral iskati zdravniške pomoči v dež. bolnišnici. lj Umrl je 8. t. m. v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti po daljšem hiranju Viljem Klimesch, sin tukajšnjega gimnazijskega profesorja v pok. in šolskega svetnika Mateja, v starosti 27 let. lj Umrl je v Celovcu trenski voznik Pavel O r a ž e n iz Ljubljane, star 48 let lj »Slovenski Straži« je poslala neimenovana gospa iz Ljubljane 100 K. Hvala najlepša! lj Namesto vcuca na grob g. poslanca: Povšeta je daroval za goriške begunce g, Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze«, 10 K. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska na« nanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in sicer dne 13. t. m. za v mesccu januarju 1915 zastavljenih' dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) popoldne cd 3. ure dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno sc še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. PrimarsKo novice. Duhovniki v Gorici. Laški časnik z Dunaja je poročal, da je neka oseba v Gorici umrla brez sv. zakramentov, ker baje ni v mestu duhovnikov. No, pri pogrebu visokočastitega g. Tomagnina smo' našteli 10 goriških duhovnikov; izmed teh jih je bilo 8 ves čas tukaj. Na treh krajih se je maševalo vsak dan v odprti cerkvi — tudi med najhujšim obstreljevanjem. Dve izmed teh sta £e sedaj nepoškodovani; samostanska jc bila močno razdejana, a so imeli vseeno vsak dan po dve sv. maši — dva dni v pravcatem groblju in podrtiji. Sedaj se mašuje vsak dan tudi v Iinakulati. Zraven tega je bila sv. maša še na petih krajih v kapelicah, oziroma v kleteh, ki so bile dostopne i občinstvu. Povsod se je delilo tudi sv. zakramente. Nikjer ni bila cerkev prenapolnjena, in vzlic malemu številu je duhovnikom še vedno preostaja.lo časa. Opozorjeni na nevarnost tudi od vojaških oseb, so vendar tvegali življenje z zglednim pogumom. Nekatere cerkve so se morale zapreti, tudi niso bile skrčenemu prebivalstvu potrebne. Vsem pa, zdravim in bolnim; je bila ponujena zadostna prilika, izpolnjevati verske dolžnosti. Tudi tekom četrte soške kanonade smo videli duhovnika z zadnjo popotnico hiteti k bolnim. Vsi gotovo v teh okoliščinah niso bili potrebni, čemu naj bi torej izpostavljali v nevarnost svoje življenje? Ostalo pa jih je dovolj, in duhovski stan lahko mirno reče, da jc tudi v Gorici, v njenih zgodovinsko nesrečnih dnevih, z božjo pomočjo izpolnil svojo dolžnost. Čast mu! Nagla smrt. Zdravnik rešilne postaje V Trstu je bil telefonično pozvan k 811et-nemu lekarnarju Antonu Franzoni. Pri-šedši v njegovo stanovanje je starčka našel že mrtvega radi oslabelosti srca. Na rešilno postajo v Trstu so se obrnili za lečenje: Hladejc Josip, star 45 let Ferluga Josip, star 30 let, Miankovič Ade-la, stara 50 let. Cotič Emilio, star 10 let, Lusič Eliseo, star 23 let. Dari Mario, staj 3 leta. Zahvala doberdobskih beguncev, Pi* Sejo nam: 24, decembra 1915 smo imeli do-, berdobski begunci v St. Peter a. d, Au na Nižje-Avstrijskem poseben dan. Grofica Segner nas je povabila k božičnici. Nemalo smo sc začudili, ko smo pred seboj zagledali božično drevesce, okrašeno a svečicami, pod njim pa polno zavojev — zal nas. Vsak izmed nas je dobil zavoj obleke, potem jestvinc in povrhu še vsak steklenico uubrega vina. Vsi smo bili veseli in zadovoljni in smo sc le težko ločili od božičnega drevesca, ki ga šc nikoli nismo videli. Takega večera šc v svojem življenju nismo iipeli. Le žal, da nismo znali jezika, da bi se zahvalili. Zato pa izrekamo tu javno svojo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! Zahvala primorskih beguncev. Begunci v Brucku o. L. smo bili o božičnih praznikih lepo obdarovani, posebno naši otročiči, ki so imeii veliko veselja nad različnimi darili. Bodi vsem darovalcem in prirediteljem izrečena prisrčna zahvala. Bog povrni! Goriškim rojakom, posebno pa svoji družini, za katero že sedem mesecev nič ne ve, pošilja prisrčne pozdrave in želi veselo novo leto Just Mužina iz Št. Florjana pri Gorici. Sedaj leži bolan, ne ranjen, v bolnišnici v Inomostu. KAJ ZAHTEVA LOŽA OD SV. OČETA — KARDINAL MERCIER GRE V RIM. Berlin, 5. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: Kakor poroča »Corriere della Sera« je sedaj gotovo, da kardinal Mercier pride v Rim, ker se mu je zagotovilo, da se bo lahko neovirano vrnil v Belgijo. List pravi, da bo kardinalova navzočnost v Rimu dogodek največje verske in politične važnosti. Pričakujejo ga za sredo januarja. »Secolo« se peča s politiko Vatikana in zahteva, da naj Vatikan namesto dementijev poda točno izjavo, ali je ali ni res, da zasleduje program, ki zahteva, da naj se sv. Oče udeleži prihodnje mirovne konference in vprašanje sv. Stolice reši mednarodnim potom. Borovi. Darila za »Buldarski rudeči križ«. Za ^Bulgarski rudeči križ« so darovali: Gosp. J. Brezovar v Šmartnem pri Litiji 20 K; gospod G. Vilmann, župnik v Lubnem 10 Kj gospod Mihael Zaje, župnik na Skaručini, 5 K; Kino Central v Ljubljani 300 K; občinski urad Cirknica 20 K. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI priporoča sledeče novosti: Kumpfmuller, Der betende Christ und Ter-tiar. 24 Predigten iiber die beliebtesten katholisehen Andachtsiibungen. Cena 3 K, s poštnino 3 K 20 vin., vezano 4 K 20 vin., s poštnino 4 K 50 vin. Faulhaber, Waifen des Lichtes, Gesam-melte Kriegsreden. Cena 2 K 40 vin., s poštnino 2 K 60 vin. Dr. H. Finke, Kraft aus der Hohe. Ein HeimatsgruB ehemaliger in jetziger Uni-versitats-Professoren an ihre Kommili-tonen im Felde. Cena 3 K, s poštnino 3 K 20 vin. Freytags Karte des Tiirkischen Kriegs-schauplatzes. Merilo 1 : 3,000.000. Cena 1 K, s poštnino 1 K 10 vin. Migreno in glavobol odstranja Fellerjev dobro dišeči, bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z »n „Elza-fluid". 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 235 (Hrvatska). 1 črtnik za migreno, kot pridatek gornji pošiljatvi, 1 krona. — Je dober in cenen. (— ea—) ne l^sntra!" 55 u Deželnem gledališču. Samo danes: PENSION LAMPEL. Učinkovita veseloigra v treh dejanjih. Režija: Maks Mack. V glavnih vlogah Albert Paulig in Hanni Wiese. Pavlig v dvojni vlogi! IZ KRAJEV OSVOJENE SRBIJE II. Aktualni naravni posnetki. NAPAD NA TRANSPORT ZLATA. Drama. Najnovejše avstrijsko kinematogralično poročilo št. 60. 64 Ivan Krnlec, c. kr. vadniški učitelj naznanja v vsi potrtosti, da je njegova nad vse ljubljena, pridna, skrbna in dobra mali, gospa Marija Krulcc po kratki in mučni bolezni dne 8. januarja t. 1. v Velesovom pri Kranju v svoiem 83. letu mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne rajnice se pokoplje na tamošnjem pokopališču. „Kino Central" v deželnem gledališču. Jutri v torek ob i/4 na 5 popoldne velika predstava za otroke. 67 Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskre-noljubljena soproga ozir. mati in teta, gospa Marija Saitz, c. kr. poštarica v Kostanjevici po kratki in mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere dne 7. t. m. ob '/< 4. uri zjutraj mirno preminula. Truplo nepozabne pukoinice se je v nedeljo dno 9. t. prepeljalo iz Wol-fove ulice št. 12. v Kostanjevico, ter položilo na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Ljubljana, dne 10. innuarja 1916. Karol Saltz, c. kr. davkar v. p. soprog. Dr. Ivan Orožen, nečak. Ela Oražen, nečakinja. Viktor Saltz, c.lcr. višji živinozdravnik. Kari Saitz, c. kr. nadporočnik sinova. Ženi Oražen, Elza Saitz. U 150/15 3 Vimenu Njegovega Veličanstva cesarja! C kr. okrajna sodnija v Logatcu je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva kakor javnega obtožitelja zoper Franceta in Nežo Petrovčič zavoljo prestopka po § 14 CC3 naredbe z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 d. z. po danes do-gnani glavni razpravi in po predlogu obtožitelja da se uporabi zakon razsodila tako: 1) Franc Petrovčič rojen 28 marca 1866 ne Ravniku pristojen v Hotederščico kat. oženjen, posestnik na Ravniku vulgo Kovač. 2) Neža Petrovčič rojena 31 dec. 1876 v Rovtah kat. omožena žena prvega, sta kriva prestopka po § 14 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 d. z. storjenega s tem, da sta oba v prvi polovici meseca decembra 1915 na Ravniku izrabljaje izredne razmere povzročene z vojnim stanjem kg jabolk kupljenih za 30 h prodajala po 48 h in druga tudi liter mleka po 40 h in sta tako zahtevala za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in se obsodita po § 14 cit. ukaza. Franc Petrovčič na eden teden zapora in na petdeset kron denarne kazni, katera se pa v slučaju neiztirljivosti spremeni v nadaijnih pet dni zapora. Neža Petrovčič pa z uporabo g 266 k. z. na štiri dni zapora in oba po g 389 k. z. nerazdelno v povračiio stroškov kazenskega postopanja in vsak za sebe izvršitve kazni. Ob enem se izreče, da se sodba objavi v časopisih: Slovenec, Slov. Narod in Domoljub in nabije na občinsko desko v Ilotederšici. Logatec, dne 28. decembra 1915. (T Vdovec star 45 let, vojaščine prost, v zelo prijetnem kraju v predmestju z obširnim posestvom in stalnim postranskim zaslužkom na Dolenjskem, se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim samskim dekletom ali vdovo brez otrok ne pod 30 let starosti, ki bi imela veselje do gospodinjstva in vzgoje nedotetnih otrok. Imetje je postranska stvar. Resne ponudbe, ie mogoče s sliko, ki se sigurno vrne, naj se pošiljajo pod naslov: > Vdovec na Dolenjskem št. //.« upravništvo Slovenca v Ljubljani. 57 £ Dobro izurjena ki jo vešča obeh deželnih jezikov, se sprejme v trgovino mešanega blaga I. N. Ko> celi, Škoijaloka. Absolviran 29 OI1GI11 vrtnar, izurjen v knjigovodstvu, vešč obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, želi primerne službe na kakem vjeleposestvu. Punudbc pod »29 ekonom« na upravo lista. kupi v vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, Lgiihlgana. Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 2426 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Pia.Rafcam Cena (°nčku z IilO"Dul.9alll« jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko Mirna stranka (2 osebi) išče 2 ali 3 sobe s kuhinjo za februar. Ponudbe pod ,,čedno" na upravništvo lista. 11 ranlsKe Klotee in bravnftoi- im ter grMen Speli dobe člani odslej naprej v trgovini »Go>. spodarske Zveze« na Ehin. cesti št. 36. dobro izurjeno z deželo, in krepkega dečka ie poštene hiše sprejme večja tvrdka ria Dolenjskem Ponudbe pod »344 post. resi. Kanun!«. 55. let, hišni posestnik v Ljubljani se želi v svrho znkona seznaniti s pošteno, pobožno samsko žensko ali vdovo brez otrok, ki ima kako kupčijo ali gotovino 10C0 do 2000 K. Resne ponudbo s sliko, ki se vrne, na upravništvo »Slovenca" po žt. 2792. Slov. kat. akad. ielin. društvo „Danica" javlja pretužno vest, da je njen častni član in ustanovnik blagorodai gospod o tta]g$]gi • s s &s&ifiia m vMViy c. kr. komerc. svetnik, drž. in dež, poslanec iid. dne 4 januarja 1916 nenadno preminul. Na Dunaju, dne 6. januarja 191G. 9$ i »fuchly-iuasclibe »ovosfiz r - "Prtaarata' nrtitiofir, tthnra Ljubljana Židovska ulica $t. 3 Dvorski trg 1. ?riooroča: največjo i3bero klobukov j a dame in deklice tudi bogato zalogo kalnih klobukov. Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev M. PETELiNG, Ljubljana sv. Petra nasip 7, blizu franč, mosta, levo za vodo, 3. hiša. 55 %t51 .TUISSSaSaKHSI SfW Opravila točno In vestno, zunanja naroli/a na ijblro j obratno pošto. Solidno blago. Prijnano nijka cene. 2100 Izdaja konzorcij »Slovenca«, """sk: »Katoliške Tiskarne«. <"vrin.nvorni urednik: Jožei Gostinčar. državni poslanec.