Amerikanski Slovenec ■-——---hv-i--- Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 71. JOLIET, ILLINOIS, 4. AVGUSTA 1914 LETNIK XX11I lemčija napovedala Rusiji vojno in prodira tudi v Francijo. uske predstraže prekoračile nemško mejo na več mestih a nemški vojaški oddelki prestopili francosko mejo, in tako se je pričela evropska vojna. Avstrijske čete baje odrinile izpred Bel-grada neznanokam. ■O* Pi London, 30. jul. — Vsi srbski dijaki 1,1 nemških tehnikah in univerzah so danes pozvani, takoj zapustiti Nemčijo. Brzojavka na nemško poslaništvo ravi, da so se srbske čete pri Losnici, ^Padno od Belgrada, z uspehom sta-v bran proti Avstrijcem. V neki brzojavki je rečeno, da so 20 "'•j vzhodno od Belgrada poizkušale lvstrijske čete prebroditi Donavo, a im Srbi to ubranili. Pričelo se je "vahno streljanje iz topov. Mnogo dijakov se je snoči vrnilo. Wen je prišel iz Bonna, in je pripovedoval, da je med potjo v Kolonijo jr'čal 8 vojaških vlakov, vozečih proti ."»ncoski meji. Vsi mostovi so po ?°iakih zastraženi. Čuje se, da bodo izpremenjene v lazarete (bolniš-lllce) v slučaju vojne. Ruska mobilizacija. London, 30. jul. — Brzojavka "Exchange Telegraph"-družbe iz Peterka pravi, da je Sergij Sazonov, ru-sk> minister zunanjih stvari, odgovoril I | službeno pismo Nemčije, da je inovacija ruske armade samo delna in ,e more ustaviti. Nemčija in Rusija. ki ^ nemške vlade v Peterburg, odporna danes zjutraj, daje Rusiji 24 ur da pojasni svoje namere glede Mobilizacije. L* tukajšnjih diplomatičnih krogih ^vijo, da naslavlja dopis na Rusijo pia vprašanja — namen mobilizacije, l,ie bila naperjena proti Avstro-Ogr-™ m ali je Rusija voljna ustaviti isto. Viljem w pripravlja. L^edtem so bile izdane vse priprav-r ne odredbe za mobilizacijo nemške "■made. častniki so odpoklicani z dopu- Berli in, 30. jul. — Službena brzojav. javnosti in celo reservni častniki pravijo, da niso o ničemer poučeni. Dunaj v dvomu. Napetost na Dunaju je bila danes večja nego kdaj, odkar se je pričela mednarodna kriza, akoravno se ni primerilo nič gotovega v poslabšanje položaja. "Neue Freie Presse" zahteva, da mora Rusija nehati z zavlačevanjem in povedati jasno in glasno, kaj namerava storiti. Navdušenje prebivavstva v zvezi z vojno proti Srbiji se ni zmanjšalo. Oklicu za strežnice Rdečega križa se je takoj odzvalo 1,000 žen in deklet vseh družabnih slojev, ki so se zgla-sile v bolnišnicah in so dale vpisati svoja imena. Avstrijske mejne straže so odbile močan napad po Srbih blizu Kotle-vaca ob bolgarski meji, ne da bi utrpele kako izgubo. Srbi so izgubili enega častnika in dvaindvajset mož. Rusi razstrelili most Berlin, 31. jul. — Nocoj je bilo u-radno potrjeno poročilo, da so ruske čete razstrelile železniški most med Granico na Ruskem Poljskem in Szo-zakovo v Galiciji, na železnici iz Varšave na Dunaj. Avstrijci odbiti. London, 31. jul.—Brzojavka iz Niša na Srbskem preko Soluna pravi, da se avstrijskim napadnikom v Semendriji do snoči ni posrečilo zavzeti prelaz, zaseden po srbskih četah, čegar posest bi jim dala pristop v dolino reke Mo-rave ter jim tako odprla pot naravnost v Niš. Car sklicuje reserviste. Peterburg, 31. jul. — Carski proglas, ki sklicuje vse reserviste v Peterburgu, Viljem napovedal vojno Rusiji. Peterburg, 1. avg. — Nemški cesar je v imenu svoje vlade poslal ruskemu ministru zunanjih stvari ob 7. uri 30 minut nocoj napoved vojske. London, 1. avg. — "Central News"-agentura je prejela nocoj brzojavko, ki naznanja, da je Nemčija napovedala Franciji vojno. To poročilo ni bilo potrjeno iz nobenega evropskega glavnega mesta. Veselje v Peterburgu. Peterburg, 1. avg. — Vojna napoved Nemčije proti Rusiji je izzvala v ruskem glavnem mestu čudovito demonstracijo domoljubnega navdušenja. Nemški poslanik, grof Pourtales, je nocoj ob 7. uri 30 minut izročil v imenu svoje vlade ruskemu ministru zunanjih stvari uradno obvestilo vojne napovedi in dve uri pozneje je bilo to naznanjeno ljudstvu. Nocoj so vse ulice prenapolnjene z mnoštvom navdušenega ljudstva. V šumnih izprevodih nosijo zastave, slike carjeve in goreče baklje. Vsa Evropa v vojni nevarnosti. London, 1. avg. — Dogodki v evropski krizi so se danes razvili s čudovito naglostjo. Nemški ultimatum Rusiji, zahtevajoč, da Rusija preneha mobilizirati svojo armado, je potekel opoldne, in ob S. uri 15 minut popoldne je nemški-cesar podpisal mobilizacijsko povelje. Ob 7. uri 30 minut je nemški poslanik v Peterburgu, grof Pourtales, izročil vojno napoved v imenu svoje vlade ruski vladi in ves štab poslaništva je takoj zapustil Peterburg. Sedaj ima v Evropi izbruhniti splošna vojna, ki so jo evropski državniki zavlačevali več desetletij. Vsa francoska armada sllicana. Pozno nocoj so bili po Parizu nabiti lepaki, ki naznanjajo splošno mobilizacijo, in nemški poslanik, dasi še ni dobil potnih listov, se pripravlja, da zapusti francosko glavno mesto. Nemški cesar in njegovi svetovavci sc izgovarjajo, da niso zakrivili vojne. pon&vlja svoje prvo prodiranje med fra^cosko-nemško vojno. Bilo je dne 2. £vg. 1870, pred 44 leti, da so se Francozi in Nemci spopadli v prvi bitki one vojne pri Saarbrueckenu. Upajo pridobiti z naglostjo. Videti je, da hoče Nemčija izkori-stitifkar najbolj mogoče svojo hitrejšo mobilizacijo 'in tako prestreči Francijo,' N%črt nemškega cesarja je baje premagati ali poizkusiti premagati Francijo,' predno bo mogla Rusija resneje nastopiti na severni meji. Pravijo, da bo ruska mobilizacija trajala tri tedne. ■ i 20,000 Nemcev poraženih? Neki večerni list poroča, da je 20,-000 ftemških vojakov prekoračilo francosko mejo davi blizu Nancyja. Zsdeli so ob francoske čete in bili odbiti z velikimi izgubami. Ta vest pa še ni potrjena. Čete odrinile neznanokam. Ni,Srbija, potom Soluna, 2. avg. — Videli je, da je Avstrija začasno opustila^ svoje prodiranje proti Srbiji v svrHo, da se pripravi za morebiten ruski -napad. Večina avstrijskih čet, zbranih v Semlinu, je odrinila neznanokam. Nekatere čete, ki so ostale na licu Jmesta, vodijo nestanovitno bombardiranje Belgrada. Bitka v Nemškem morju? Ldndon, 2. avg. — "News of the World" pravi, da je prejela brezžično brzojavko, po kateri se vrši močno streljanje v Severnem morju. Časopis misli, da so se spopadle nemške in francoske ladje. AMERIČANI NA BEGU IZ EVROPE. Turisti prihajajo zdaj iz Pariza London vsi utrujeni in lačni. Samo zlato in srebro sprejemajo, a nobenih bankovcev. V1 'n nobenemu sc ne sme več dati je bil danes na oglih prilepljen. a°PUst. S carskim ukazom je proglašen vo- 2*lezniŠki bataljoni so dobili poseb- Jaški zakon na Finskem in v finskem Povelja. ' vodovju. I Velika Britanija se poslednjič trudi Položaj se je poslabšal. I za pomiritev nasprotnikov, toda upa- uradniki ministrstva zuna- Visoki da, Stvari so izjavili, da se je položaj es Poslabšal namesto poboljšal, ^udarjali so, da je mobilizacijo ,," e armade za časa, ko Avstro-Ogr- Premaknila niti enega moža na!*3, 1 Jj,ko »ejo, mogoče tolmačiti samo na 1 P°lnemu zboru loč;?ačin in 'sicer> da sc je Rusija od-- Podpirati Srbijo. slcriv*"3"'.1' so- da sc tudi Francija .r!VaJ Pripravlja in da Nemčija še ni •rala, a bo prisiljena k temu. r°bilizir Japonci z Britanijo. tadl^crburg( 30. jul. — Tukajšnja u-javko .^ntura objavlja danes brzo-«plošr lz Tokia, po kateri sc v slučaju "'ia m ,evr°P<*e vojne utegne Japo-liritani^ežiti iste kot zaveznica Velike med Avstrijci in Srbi mo-"1' 30, ~ Avstrijci so za-1»,k "en° 'streljati v svojem drugem fop0v " "a Belgrad ob 11. uri snoči. *erije avstrijskih monitorjev in ba-V MSemlinu so streljali do 2. ure 4ovan«n°g0 poslopij je bilo poško- g^ki kila hu iavstrijska topničarka je ,Avstr5°. Poškodovana. *o, a .. 'v*0 poizkušali prebroditi re- topovi so odgovarjali le tu- » 'i sn 1 ■!• l'OIZKUSa" preoroaiti re-l'jan °dbiti 2 vclikim» izgubami. Ur« zj, .Je .* Puškami jc trajalo do 4. Avstrp Srbskih izgub ni bilo. Dftbi 'JVoli?'SOV in ce,° red"»« izdajam ' ie 0meniti zasedbo Belgra-. Av,tri,ni.»Ploino mana. S či ; "*^ vojskovanja je, ka-ik m Potom n J> naPas,i Srbijo Pred- ^deiki U doiim bodo voja- 2l?dli Poli!-- °?navi na 8everu «">0 z,c'i« in ostali začasno ne- '■»ovanja na fronti ni tnan nja na uspeh je malo vsled obnašanja Nemčije, kakor naznanjajo tukaj. Car in nemški poslanik. Car je sprejel v avdijenciji nemškega poslanika in pozneje predsedoval ministrov. Navzoč je bil tudi načelnik generalnega štaba. Poštni vlak za Nemčijo ni zapustil Peterburga nocoj in odhod ladij v Stockholm na Švedskem je bil ustavljen. Občinstvo prečulo vso noč. Prebivavstvo ruskega glavnega mesta jc prečulo vso noč in po ulicah se je razlegalo navdušenje domoljubnih demonstracij. Brza zaporednost posebnih izdaj časopisov jc vzdrževala razburjenost in prodajavci so komaj zalagali vse tiste, ki so želeli čitati najnovejše brzojavke, ki so bile tupatam oklicevane občinstvu. Ceste prenapolnjene. Velike množice ljudi so hodile po ulicah ter nosile zastave in slike carjeve. Glasni vzkliki so se razlegali v pozdrav carju in armadi. Nenaznanjeni shodi so se vršili po vseh delih mesta in predmestij, in govorniki so povzdigali svoje pošlušavce do nečuvenih izrazov navdušenja. Vse hoče v vojsko. Presunljivi prizori so se odigravali v mobilizacijskih uradih, kjer so se zbirali ljudje vseh slojev, da se vpišejo njihova imena. Napetost čuvstva je biki tako velika, da so se popolni tujci na cesti v svoji domoljubni razburjenosti pozdravljali in objemali drug drugega. Resnost položaja je vsakdo popolnoma umeval, kakor je bilo videti. "Pogovori" med diplomati. Dunaj, 31. jul. — "Pogovori" med ruskimi in avstro-ogrskimi diplomati so se nocoj nadaljevali. O "pogovorih" ni nobenega poročila, ampak nocoj zopet zatrjujejo, da evropska vojna ni neizogibna. Jaures umorjen v Parizu. Pariz, 31. jul. — Jean Leon Jaures, znani vodja socialistov v poslanski zbornici, je bil danes umorjen, ko je obedeval v nekem malem restavrantu blizu borze. Umoritelj je bil prijet, a ni hotel povedati svojega imena. Pozneje je bil spoznan kot Raoul Villian, sin ne kega , uradnika pri civilnem sodišču v Rheiifc««. Jaures je postal žrtev svojega delovanja v-prid evropskemu miru. "Kolokol" o rajnem Francu Ferdinandu. Italija nevtralna. Rim, 1. avg. — Tukaj se je danes naznanilo, da ostane Italija nevtralna v evropskem konfliktu. Kralj Viktor Emanuel se je povrnil v Rim nocoj iz letovišča San Rossore. Ruske čete prekoračile mejo. Berlin, 2. avg. — Rusija je pričela Sovražni naval v nemško ozemlje. Ruske čete so prekoračile nemško mejo pri Schwindenu, jugovzhodno od Bialle, dočim je snoči neka ruska pa-trola prestopila mejo blizti Eichen-reida na Poznanjskem. Ruski oddelek, ki je prekoračil mejo pri Schwindenu, je spremljalo topništvo. Dva škadrona ruskih kozakov jezdita v smeri proti Johannesburgu na vzhodnem Pruskem, petnajst milj od meje. Ruska patrola, ki je prekoračila mejo blizu Eichenreida, je napadla nemško stražo ob železniškem mostu čez reko Warthe. Napad jc bil odbit. Dva Nemca sta bila lahko ranjena. Tako naznanja carski štab, ki pravi obenem, da je sovražni naval pri Schwindenu pokazal, da se je vojna dejansko pričela. Tretje prekoračenje. Iz Kraljevca (Koenigsberga) semkaj dospela brzojavka pravi, da je neka ruska patrola prodrla v Eydtkuh-nen ob ruski meji, potem v bližnji Bil-derweitschen, kjer jc razdejala krajevni poštni urad. Sovražnik je po tej brzojavki prekoračil mejo 11a več mestih. Nemci prodirajo v Francijo. London, 2. avg. — Nemške čete so danes pričele sovražni naval v Francijo. Dva nemška oddelka sta prodrla na francosko ozemlje v smeri proti Parizu. En nemški oddelek je prekoračil francosko mejo blizu vasi Cirey, med mestoma Nancy in Strassburg, in drugi nemški oddelek je snoči navalil v veliko vojvodino Luxemburg, nevtralno ozemlje med Belgijo in Nemčijo, ter nadaljeval svoj pohod proti francoskemu utrjenemu mestu Longwy. Nemci baje odbiti. Nemški oddelek, ki je prodrl v Francijo blizu Cireya, 40 milj od Nancyja, je btl baje odbit z velikimi izgubami, a ta vest ni potrjena. > HOTELE ZAPIRAJO V PARIZU. New York, 2. avg. — Nemški par-nik "Kronprinzessin Cecillie", ki ima na krovu mnogo ameriških potnikov in $11,000,000 v ameriškem zlatu, so zaplenile štiri britanske križarke, ko je bežal s polno paro v Bremen. )[To še ni potrjeno iz Londona.) London, 2. avg. — Niti na višku tu-ristovske sezone ni bilo več Američanov v Londonu nego nocoj. Razun tistih, ki prihajajo z evropske celine vsled tamošnjih vojnih neprijetnosti, je dospelo danes mnogo turistov, opremljenih s potnimi listi od ameriškega poslaništva, ki so bili namenjeni v Evropo, pa jim je bilo nemogoče priti dalje nego v Calais, Dieppe in druga obrežna mesta. Vsled tega so parniki iz Francije in Belgije prenapolnjeni z "ubežniki". Bankovce odklanjajo. Ko so utekli nevarnostim, ki zdaj pretijo potniku na suhi zemlji, so prišli v manjšo nevarnost, ki pa je zelo neprijetna. Dasi so žepi mnogih turistov polni ameriških in angleških vojaki hiteli v svoja zbirališča." Nemogoče je bilo dobiti hrane na vlaku ali parniku, in turisti so prišli davi v London vsi utrujeni in lačni. Najbolj znani so bili nastanjeni v velikih hotelih, a drugi so morali v privatna ■hranilišča. Nemogoče je povedati, kako dolgo bodo lahko oskrbovani, ker sluge zapuščajo londonske hotele skoro tako hitro, kakor pariške. Parnik "Mauretania", ki je odplul iz Liverpoola v New York v soboto, bode poklican nazaj, če se Velika Britanija zaplete v vojno. Drobne vesti. — V Milanu je umrl zadnji potomec rodbine sv. Alojzija, princ Emanuel Gonzaga. . —Milijonarji pred sodiščem. V Varšavi na Ruskem se je pričela sodna razprava proti milijonarjema bratoma Semerov, ker sta ponaredila za 1 milijon storubeljskih bankovcev. Soobto-ženih je še 74 oseb. — Proti absolutizmu bodo češke radikalne stranke začele bolj ostro nastopati. Voditelji teh strank hočejo zanesti nevoljo med ljudstvo in menijo, da se bodo potem na Dunaju ustrašili. —• Velika goljufija. V Krakovu v Galiciji sta napravjla trgovca Pollak in Roessler 1 in pol milijona kron dolga. Ker nista plačala računov, sta bila ovadena policiji. Pollak je izvedel to in pobegnil, dočim so Roesslerja zaprli. Strašne posledice goljufije sorodnikov. Neki kmet se je iz Suhe hore izselil v Ameriko. Sorodnikom je poslal te-bankovcev in drugih vrednostnih pa-j kom let 10,000 K, da kupijo zanj po-pirjev, pa jim to nič ne pomaga, ker sestvo doma. Ko se je vrnil domox, jemljejo povsod samo zlato in srebro.1 je pa dognal, da so sorodniki denar za Beg iz Pariza je postal skoro paniki' se porabili. Njegova žena je v obupu podoben. Eden Američanov, ki Jje 1 prerezala svojim 3 otrokom in sebi dospel danes iz francoskega glavnega' vratove, 4 otrok je zbežal. Kmet je v mesta, je rekel, da je bil vlak, ki je obupu zblaznel, zapustil Pariz ob 9. uri snoči, nabito "Kolokol", glasilo Avstriji prijaznih konservativnih ruskih krogov, piše, da je bil Franc Ferdinand prav vsled svoje slovanoljubnosti umorjen. Vse življenje in delovanje pokojnika je imelo le-ta namen; proslavljenje slovanskega imena in nauka, kakor je Avstrija dozdaj še ni videla. Franc Ferdinand je bil prvi habsburški nadvojvoda, ki je poročil Slovanko. Za svoje otroke je nastavil slovanske učitelje in svoj dom je prestavil v slovansko Konopi-šte. Tam je zrastla v njem ideja tri-alistične monarhije, velikojadranske države, ki naj bi obsegala Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in slovenske dežele. Ta "sovražnik slovanske reči" se je tudi hotel dati kronati v Pragi in Zagrebu. Ta politika pa ni bila všeč "Rdeči Slaviji", ki sanja o velesrbski demokratični republiki, za katero bi ustanovitev kulturno neprimerno višje stoječe krščanske monarhistične jugoslovanske države z napolslovanskimi habsburškimi kralji pomenila smrt. Drugi vzrok umora je bilo krščansko versko prepričanje prestolonaslednika in njegove soproge, zakaj pokojnika nista skrivala svoje antipatije zpper judovsko framason-stvo in socialiste. Pod krogljami rde-česlovanskih krvnikov je padel v Sarajevu mučenik katoličanstva in viteški branitelj slovanskomonarhistične avstrijske državne misli, v kateri je videl jamstvo za razvoj slovanstva v mejah avstro-ogrskega teritorija. napolnjen z Američani. Mnogi izmed njih so šli na kolodvor že ob 3. uri popoldne in so čakali več ur priložnosti, da vstopijo na vlak. Vročina je bila silna, tako da so ženske in otroci zelo trpeli. Prtljago sg mnogi zapustili za "seboj. Hoteli v Parizu zaprti. Panika je narasla vsled zapora več manjših hotelov v Parizu in poročila, da se zapro še drugi hoteli, ker so francoski sluge odpoklicani pod zastavo. Nemški in drugi inozemski sluge, zaposleni v teh hotelih, so odpotovali pred več dnevi. Na vsej poti od Pariza do Calaisa so potniki videli, kako so francoski Nova povest. Prihodnji petek bo dokončana zgodovinska povest "Junaštvo in zvestoba", ki jo ponatiskujemo iz založbe "Jfcat. Tiskovnega .drjištoa" .v Gorici ze izza meseca februarja "t. 1. "Espiritu Santo" pa se bo imenovala povest, ki pride potem na vrsto v našem polutedniku. Povest "Espiritu Santo" je angleški spisala Henrietta D. Skinner, a za Am. SI. jo je poslovenil Rev. P. F. Remškar, z dovoljenjem tvrdke Harper & Brothers. Nova povest bo velezanimiva in gotovo dobro došla vsem našim naročnikom, katerim z veseljem nudimo vse, kar je najboljše. Hartwigov pogreb. Dne 14. jul. popoldne so pokopali v Belgradu rajnega ruskega belgrajske-ga poslanika Hartwiga z velikim vojaškim sijajem. S hiš so plapolale žalne zastave, vse trgovine so bile zaprte. Na poti od ruskega poslaništva do katedrale so tvorili vojaški špalir. U-deležba je bila velikanska od najnižjih do najvišjih vrst. Pač pa se ni udeležil srbski prestolonaslednik Aleksander, ker se boje kakega atentata. Mrliča so pokopali v častni grob belgraj-ske občine. Hartwig je želel biti v Belgradu pokopan, kar je carju srbska vlada naznanila. Car je odgovoril: "Hvaležno jemljem na znanje, da bo veliki sin ruskega naroda in odkriti prijatelj bratskega srbskega naroda počival v bratski Srbiji." Srbski u-radni brzojav je poslal vsem belgraj-skim listom komunike, ki odločno zavrača sumničenja, da bi bil Hartwig v palači avstroogrskega poslaništva u-nirl nenaravne smrti. Pogreba se je udeležilo nad 100,000 Srbov iz vseh ' krajev zemlje. Brzojav ruskega cara Očividno je, da nemška armada je vzbudil seve veliko navdušenje. NOVI AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK, NADVOJVODA KAREL, IN NJEGOVA SOPROGA. Novi avstrijski prestolonaslednik je nadvojvoda Karel Franc Jožef, najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona, ki je bil mlajši brat pokojnega nadvojvode Franc Ferdinanda. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen v Persenbergu dne 17. avg. 1887. Oženil se je dne 21. okt. 1911 s princesi-njo Cito Bourbon-Parmsko, sestro sedanjega vojvode Henrika Parmskega. Princesija Cita je en izmed dvajsetih otrok pokojnega vojvode Roberta. Njena mati, prejšnja infantinja Marija Antonija, ki se je omožila s pokojnim vojvodom Robertom 1. 1884., je najmlajša izmed šestih sester Dom Miguela, prisvajatelja portugalskega prestola. Dom Miguelov najstarejši sin, princ Miguel, vojvoda Vizeuški, se je oženil z gdč. Anito Stewart iz New Yorka. Nadvojvoda Karel Franc Jožef ima enega sina, nadvojvodo Franc Jožef Otona, roj. 20. nov. 1912, in eno hčer, roj. 3. jan. 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovqa Družba Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W, 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$150 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 9+O4O+O4O+O+O+O+O40+O4O44 Iz slovenskih naselbin. ) •o+o+o+o+o+o+o* Joliet, 111., 3. avg. — Prihodnji torek, dne 11. t. m., se prične slovenski katoliški shod v Chicagi, kakor je bilo natančneje naznanjeno v zadnji št. A. S. na prvi strani. Želeti je, da se tega velevažnega shoda udeleži tudi mnogo rojakov iz Jolieta, da bo naša naselbina častno zastopana. — O evropski vojski se mnogo čita in govori te dni vsepovsod. Tudi prepirajo se ljudje prav po nepotrebnem, kdo ima prav in kdo je glavni pro-vzročitelj te strašne vojske. Vsi in vsak po svoje so nekoliko krivi, a kdo najbolj, pokaže zgodovina. — Pogreša se rojak Josip Novak iz Pittsburga, Pa. Dne 25. jun. t. 1. je prišel na obisk v Joliet, odkoder je odšel v Chicago, in potem ni bilo več glasu o njem. Pri sebi je imel okoli $200. Tako se je te dni naznanilo načelniku jolietske policije. Če kdo kaj ve o pogrešancu, naj blagovoli javiti A. S. — Umrl je dne 16. jul. v Hrastu št. 23 viniške fare g. Mat. Juršinič, 56 let iStar, ki je bil trikrat v Ameriki in zapušča v Jolietu dva brata, g. Johna Juršiniča, 109 Indiana St., in g. Petra Juršiniča, N. Chicago st. Zadnjikrat je odšel pokojnik v staro domovino dne 17. marca 1913. — Gospa Kristina Kren, 309 Indiana st., ki je bila ob nedavnem ciklonu (dne 24. jul.) močno poškodovana na roki, je že skoro popolnoma o-Jcrevala. — G. Anton Sitar, ki je nedavno dospel s svojo družino semkaj iz Cali-fornije in začasno stanoval v hiši svojega brata, g. Jos. Sitarja, na N. Hickory streetu, se je dne 25. m. m. preselil v svoje stanovanje pod h. št. 500 Western ave. na voglu Buehl streeta. —* Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Arlič J., Cucič Vinko, Kudala K., Lipinski Antonija, Miklič Marija, Strain Ignac. Cleveland, O. — (Clevelandske novice.) Tukaj je bil pokopan 30. jul. dobro poznani rojak John Skulj. Rajnki je bil doma iz Velikih Lašč in je bival tukaj kakih trinajst let. Delal je najprvo kakor navaden delavec, bil je varčen in priden delavec, tako da »i je v štirih letih že prihranil nekaj. S tem denarjem je kupil grocerijo. Kot grocerist je bil priljubljen ljudem radi svojegn mirnega in vljudnega značaja. Vozi' in razpeljavat je grocerijo na široko okoli med tukajšnjimi Slovenci. Sreča mu je bila mila, Bog je blagoslovil njegov trud in pridobil si je poštenim potom precejšno premoženje. Pred letom in pol pa se ga je lotila huda bolezen, radi česar je bil prisiljen pustiti grocerijo. Kupil je trgovino s čevlji, katero je s pomočjo u-službencev držal v najlepšem redu. Pred nekaj tedni, se je moral podati v bolnišnico radi svoje bolezni. Prišel je zopet domov a prerano, da bi okreval popolnoma. Slabel je od dne do dne, pred nekaj dnevi pa se mu je vlila kri skozi nos tako hudo, da je čez nekaj časa umrl. Tukaj zapušča poleg žene in pet otrok pol brata Franka Skulj in sestro Mrs. Marijo Zakrajšek. Pokojni je bil vzoren mož in katoličan. Malo je ljudi, ki bi toliko žrtvovali za šolo in cerkev, kakor je pokojni John Škulj. On je bil vedno pripravljen žrtvovati čas in denar za šolo in cerkev. Naj mu bode Bog za vse to obilen plačnik! Umrla je tudi Angela Jekovec, stara šele 23 let. Omožena je bila kakih 9 mesecev. Prijela se je je neizpros-ljiva sovražnica, jetika, in ji pretrgala nit življenja. Tukaj zapušča moža in dve sestri. R. I. P. Pittsburg, Pa., 27. jul. — Umrla je splošno priljubljena rojakinja Katarina Kos, v starosti 42 let. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. Jednote v Pittsburgu. Pokojnica je bila rojena Žagar v vasi Kartelevo, fara Mirnapeč na Dolenjskem. V Pittsburgu zapušča žalujočega moža, 61etno hčer in 3 sestre; v stari domovini 2 sestri in 1 brata. Da je bila skrbna in poštena žena, to je pokazal njen krasni pogreb. Naš č. gospod župnik v svojem govoru nam je dokazal, da je bila v resnici prava katoličanka in kako da je bila vdana v božjo voljo še ko je bila pri zdravju, posebno pa v dolgi mučni bolezni, tako da se je o-mehčalo vsacemu srce. Priporočal je, da bi jo posnemale ostale žene. Bodi ji lahka zemlja! J. Bojane. Willard, Wis., 30. jul. — Naznanjam, da Slovenska sirarna je pričela z izdelovanjem sira 25. julija. V petek 31. julija bomo odposlali uže 1000 funtov sira. To bo prva odpošiljatev sira iz Willarda. Brez dvoma bode to najkoristnejše podjetje za Slovence v Willardu in Gormansu dobro napredovalo. Greenwoodski skupovalci masla jako delajo, da bi odbili nam farmarje od našega podjetja. Slovenci, le složni bodimo, kot smo bili dosedaj, in le v slogi je moč! Frank Zevnik in Jožef Lesar, prvi iz Willarda, drugi iz sosednega Gorman-sa, sta vdobila kontest in v celi Clark County vse prekosila; prvi v hitrem računanju, drugi pa v črkovanju (spelling). In to je tako razkačilo drugo-rodce, da noben list Clark County ni prinesel nobenega poročila. Iz tega se vidi, koliko bi drugorodci storili za Slovence, če bi kaj potrebovali. Slovenska naselbina jako dobro napreduje. Česnik je dosti zemlje prodal po $680.00 40 akrov in iste zemlje se je dosti prodalo po $1,600.00 40 a-krov. S pozdravom Slovenski kmet. Sinji vrh ob Kolpi, 7. jul. — Vaše blagorodje! Županstvo in župni urad na Sinjem vrhu ob Kolpi Vas zaupljivo prosita, predragi rodoljub, da pre-čitate sledeče vrstice: Sinji vrh ob Kolpi je najbolj južna občina in fara na Belokranjskem in Kranjskem sploh. Prebivalce živi in drži najbolj vinska trta, ki je že 4 leta zaporedoma vsled vremenskih nezgod rodila ali prav slabo ali sploh nič. Od ca 1200 občanov jih je v Ameriki že dobra tretjina, ponajveč delazmožne, mlade moči. Odhajajo in se ne vračajo; odhaja jih pa leto za letom več. Ako ne priskočijo na pomoč usmiljena srca, vse kaže, da pojde pred koncem letošnjega leta samo iz ene vasi še kakih 40 oseb v Ameriko iskat negotove sreče. 30. junija t. 1. namreč je zbudil plat zvona ob četrt na enajsto uro ponoči vaščane na Daljnih Njivah iz prvega spanja. Ogenj je nastal v skednju, hiš. štev. 2, pa se nič ne ve, kako, kajti domači so vsi spali. V četrt ure je bilo v plamenu 26 hiš in gospodarskih poslopij. Prva skrb je bila, da so reševali živino, na vse drugo ni bilo niti časa misliti. Kljub temu sta zgorela 2 vola, 3 krave, 2 prešiča, vse kokoši in 604 K denarja. 10 ročnih brizgaln je požar le omejilo, rešiti se ni dalo nič več, zlasti še, ker so bili vsi najbližji vodnjaki pod ognjem. 30. junija se je vnelo, a 6. julija je še tlelo. Kdo bo popisal neizmerno bedo: 8 družin je rešilo poleg par glav živine, le golo življenje in obleko, ki so jo imeli na sebi. Pogoreli so sledeči gospodarji: hiš. štev. 1. Kovačič Josip, hiš. štev. 2. Madronič Pavel, hiš. štev. 3. Madro-nič Mate, hiš. štev. 4. Simonič Miha, hiš. štev. 9. Madronič Ivan, hiš. štev. 10. Fortun Mate, hiš. štev. 11. Madronič Peter,'hiš. štev. 19. Madronič Miha, skupno 8 gospodarjev in 26 poslopij. Skoda je na: Hiš. štev. 1. cenjena 6,600 K; zavarovan je bil za 2,-100 K; tedaj je oškodovan za 4,500 K. Hiš. štev. 2. cenjena 7.040 K; zavarovan je bil za 1040 K; tedaj je oškodovan za 6.000 K. Hiš. štev. 3. cenjena 5.900 K; zavarovan je bil za 2.000; tedaj je oškodovan za 3.900 K. Hiš. itev. 4. cenjena 7.400 K; zavarovan je bil za 1.500 K; tedaj je oškodovan za S,900 K. Hiš. štev. 9. cenjena 4,900 K; zavarovan je bil za 1,600 K; tedaj je oškodovan za 3.300 K. Hiš. štev. 10 cenjena za 7.200 K; zavarovan je bil za 3.000 K; tedaj je oškodovan za 4.-2C0 K. Hiš. štev. 11. cenjena 18,1« K; zavarovan je bil za 1.800 K; tedaj je oškodovan za 16.300 K. Hiš. štev. 19. cenjena 4.800 K; zavarovan je bil za - K; tedaj je oškodovan za 4,- 800 K. Hiš 8 cenjene 61,940 K; zavarovani so bili za 13,040 K; tedaj so o-škodovani za 48,900 K. Z 48,900 K so površno cenjena le stara poslopja. Ker se je vsled silne vročine razrahljalo tudi vse zidc5vje, bodo morali pogorelci zidati nove stavbe popolnoma od temelja. Ako pomislimo, kaj delavec danes stane, je jasno, da se bodo vsi zelo zadolžili, akoravno bi jim usmiljena srca zbrala celo gorenjo svoto. Ne pomišljajte preblagorodni in častiti gospod, ampak "dajte in dalo se Vam bo." Vsako tudi najmanjšo podporo za pogorelce hvaležno sprejema župni urad na Sinjem vrhu ob Kolpi, p. Vinica, Belokranjsko, Avstrija. Alojzij Jerič, župnik, 1. r. Peter Kobe, župnik, 1. r. s m is PREDLOGI IN RAZPRAVE ii ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. S !fi S S 5 S S £ £ K K K ^^^^^^ Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis. (44. dopis.) Burdine, Pa., 27. jul. — Čas, ko se bodo zopet zbrali delegati slavnih društev naše vrle K. S. K. Jednote, je že blizu. Zatorej prosim, da bi teh par vrstic uvrstili v glasilo K. S. K. Jednote. Ker vedno čitam razne dopise in nasvete, kaj naj naredijo delegatje na prihodnji konvenciji, ki se bode vršila v Milwaukee, Wis., torej hočem tudi jaz nekaj nasvetov napisati v prevdarek gg. delegatom. Nekaj nasvetov sem čital, da bi Jednota ne plačevala bolniške podpore. Jaz pa tega nasveta ne odobravam, ampak sem za nasvet, da Jednota naj sprejme centralizacijo bolniške podpore, ker to je najbolj potrebna stvar, da jo gg. delegatje vpo-števajo. In ravno tako otroški oddelek. In torej priporočam nekaj nasvetov za v prevdarek gg. delegatom, kateri so po mojem prepričanju zelo. potrebni, da se jih vpošteva. 1.) Jednota naj prevzame v oskrbo bolniško podporo in naj plačuje dnevno $1.00 po preteku 8 dni, ko je član zbolel ali se naznanil bolnim. 2.) Jednota naj ustanovi otroški oddelek, ker ta je zelo potreben za obstoj in naraščaj Jednote. 3.) Državna lestvica naj se sprejme. j 4.) Redni asesment brez vseh do-klad. 5.) Odločena odpravnina brez. pogajanja. 6.) Članice naj bodo enakopravne z moškimi, da bodo imele iste pravice do podpor, katere deli Jednota. 7.) Pravila Jednote naj se naredijo tako, da bodo v korist unijskim delav- | cem, kakor Jednoti. Ako pa Jednota , sprejme bolniškb podporo v svoje o-krilje, je pa boljši, da Jednota naredi pravila za vsa Jednoti podrejena društva. Seveda potem bi pravila, ki so jih posamezna društva sestavila za svoje poslovanje, popolnoma odpadla in bi Jednota imela vso oblast delati pravila za vsa Jednoti podrejena društva. 8.) Jednota naj bi plačevala delegatom dnevnico ali pa vožnjo na konvencijo. 9.) Jednota naj ostane na katoliško verski podlagi. 10.) Jednotino glasilo naj bode še zanaprej A. Slovenec. 11.) Ustanovi naj se 3 oddelke po-j smrtnine, namreč za $250, $500 in $1000, da bode vsaki član(ica) imel(a) priliko se zavarovati za manjšo ali višjo svoto. 12.) Za poškodnino in nadaljnjo bolezen naj bi bili vsi ednako zavarovani. 13.) Jednota naj napravi splošno glasovanje. Vsi člani in članice so lastniki Jednote, zato so tudi upravičeni potom splošnega glasovanja odločevati v važnih Jednotinih zadevah, da ne bode potem nobenega kikanja ali pi-sarjenja čez glavni urad, kot se je to godilo dozdaj. H koncu dopisa vas vse lepo pozdravljam, vse brate in sestre naše slavne Jednote. Vam pa, gg. delegatje, polagam na srca: delujte z vsemi vašimi močmi za napredek naše si. Jednote in v napredek vseh članov in članic! Ako boste vse dobro ukrenili v prid članov(ic), potem bodeino res veseli vašega dela, ki vas čaka za svoje brate in sestre. Vsem bratski pozdravi John Krek, tajnik dr. »v. Joiefa it. 21 K. S. K. J., Federal, Pa. (45. dopis.) Zborovanje K. S. K. J. je blizu, zato bi tudi jaz izrazil svoje mnenje, kaj bi bilo v korist članom in Jednoti. 1.) Jednota naj sprejme N. F. Congress lestvico. Zakaj? To je lahko razumljivo. Ako je ne sprejme, bode moralo veliko društev odstopiti, ker jim njih države prepovedujejo poslo-[vati brez omenjene lestvice. In bi bi- a to prevelika krivica, da bi toliko čla-lov, ki so toliko časa plačevali v Jed-loto, kar naenkrat bilo vrženih iz nje. 2?) Bolniška podpora naj ostane pri starem. S tem, da se bolniška podpora centralizira, se jaz nikakor ne strinjam z gg. dopisniki in njih predlogi. Omenjeni dopisniki se sklicujejo na mala društva. Po mojem mnenju, ako so mala društva, imajo tudi manj bolnih članov. In ako bi Jednota centralizirala bolniško podporo, bi svota 50c mesečno nikakor ne zadostovala za bolniško podporo. Ako bi torej potem morali plačevati 65c za bolniško podporo, naj člani omenjenih društev plačujejo to vsoto v svoje društvo in lažje bodo podpirali svoje bolne člane. Dobri član Jednote ne bode gledal, da bi ga podpiral njegov sobrat, ampak se bode podpiral sam s tem, da bode blagajna v dobrih časih napredovala, ne pa v dobrih časih, kadar je nekoliko denarja v blagajni, pristopnino znižati, bolniško podporo zvišati in mesečnina ena in ista; in ko bi imela blagajna napredovati, ostane taka kot je, če ne še slabša. Naše društvo šteje 190 članov, katere podpira $1 dnevno, in čeravno ima danes 900 dol. v blagajni, je bilo sklenjeno pri zadnji seji, da plača vsak član v mesecu avgustu 1 dol. posebne naklade v bolniško blagajno. Tako bi naj delala tudi druga društva in lažje bodo podpirala svoje člane. 3.) Poškodbe naj ostanejo pri starem, le operacije naj se omejijo do gotove vrste, ne da bi se plačalo za vsako malo operacijo $100.00. 3.) Jednota naj vpelje 3 razrede, namreč $500, $1000 in $1500 zavarovalnine. 5.) Vpelje naj se otročji oddelek; koristi in potrebe so razložili že razni dopisniki. 6.) Jednota naj bi imela lastno glasilo. 7.) Konvencija naj bi se vršila vsaka štiri leta. 8.) Jednota naj ostane na katoliški podlagi, kakor je danes. Vsaki član je vedel, h kakšni jednoti je pristopil. Ako je hotel biti pri tako imenovani delavski jednoti, naj bi bil pristopil k oni. Torej cenjeni delegati, pustite Jednoto tako kot je danes, ker delavskih naprednih in enakih jednot je tako dosti. 9.) Vožnje Stroške delegatom na konvencijo naj bi plačala Jednota. S tem bi se tudi mala društva lažje udeležila konvencije. Bratje delegati, v vaših rokah je sedaj Jednota in njeni člani. Bodite pripravljeni za težko delo, ki Vas čaka, bodite složni! Izberite može v glavni odbor, ki jim ni samo za lastno korist, ampak ki bodo "delali v dobrobit Jednote in njenih članov. Torej gg. der legati, z veseljem na delo! Z Bogom za narod! Matija Kamin, preds. dr. Marije Vnebovzete št. 77, Forest City, Pa. (46. dopis.) Prosim, urednik, nekoliko prostora v glaisilu K. S. K. J., ker vedno čitam razne dopise in nasvete, kaj naj naredijo delegatje na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila v Milwaukee, Wis. Z nekaterimi točkami se dobro strinjam, a z nekaterimi sem pa ravno nasproten. Gotovo vsaki dopisnik ima dobro misel za korist društvom in Jednoti. Ali žalibog ne vidim pa nič koristi za Jednoto, ako bi prevzela bolniški oddelek. Zakaj? Ker smo prepričani. Se ni leto nazaj, ko je imela neka Jednota konvencijo. Poprej so društva plačevala podporo, so dobro napredovala društva in Jednota; potem, ko je pa Jednota prevzela bolniški oddelek, so pa kar celo cela društva odstopila od Jednote in veliko število posameznih članov zaradi tega, ker je preveč za plačevati in še več bo do-klade, ako bo Jed. plačevala podporo. Torej imamo dosti velik dokaz, da ni dobro, ako Jednota plačuje podporo, ko celo cela društva odstopijo, ker pride preveč za plačevati. Dragi mi sobratje in sosestre, kako bo pa reven delavec plačeval tako veliko svoto, posebno zdaj, ko se tako slabo dela! Dragi mi gg. delegatje, dobro premislite: plačati je treba na Jednoto redno vsaki mesec, podpore pa nc dobimo vsaki mesec, in tudi ni mogoče, da bi jo dobili; kako bi pa Jednota shajala z blagajno, če bi bilo tako? Ali jako se pa strinjam s 30. dopisom, ki pravi, da bi se ustanovilo 5 razredov: namreč $250 in $5(X) in $1,-000 in $1,500 in $2,000. To pa mislim, da bi bilo v korist. Drugič se dobro strinjat- s tcin dopisom, ki pravi, da se n.u ustanovi otroški oddelek, da naj se prejemajo otroci z enim letom naprej v našo slavno K. S. K. J. To bi bilo dosti koristi našim društvom in Jednoti do mladih članov. Tretjič dopisnik tudi piše zaradi glasila, da naj ostane Am. Slovenec. Nič nisem nasproten Ame-rikanskemu Slovencu; gotovo mi bolj ugaja, kakor katerikoli drugi list. Ali zakaj bi pa ne imela Jednota svoje glasilo, pa bi njej odbiral vsaki član glasilo po $1.00 na leto, pa bi dobil glasilo vsaki teden, bi videl vse novice, kaj se zgodi pri Jednoti in društvih. In nekoliko denarja bi prišlo v Jednotino blagajno. Dragi mi urednik, mislil sem še kaj več pisati, pa berem v 35. dopisu ;. vno mojo misel, ki pravi, da nekateri godrnjajo, da ni zadosti podpora pet dolarjev - teden. Saj društvo lahko plača, kolikor hoče, saj ne da bi moralo ravno pet dolarjev na teden. Drugič, ko pravijo, da niso sigurni za pod- (Nadaljevanje na 3. strani.) B W**wf" Ww" V'w" w"TW"H I Urada telefon Chicago 100 1 Stanovanja telefon Chicago 3247 i JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAE 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. v ur»du zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 i Geo. Svttlecich ^ PRVI SALUN ^ ^ ONKRAJ MOSTA ^ Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, S Tu dobite najboljši CEMENT, AP' NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. Chicago Phone 2524. John R. Herat h 40-41 Young Bldg., Jefferson Street JOLIET, ILL. PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR Slovencem in Hrvatom se priporoča. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAB SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sta. Joliet, II in SCREEN DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprl J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske cerk* Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. L cev. lojn mari dost. Ferd Proti tajo tonii iz te škeg del, oa K Chicago Phone 225. W. J. BRAD ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posest*1 508-9 Joliet National Bank BuildW ^ad občil JOLIET, ILL. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE & NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic" U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, na S. Crkvenici, Delnicama, Djakov" • •H Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osi)«1; rPožegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Ve'1' Gorici, Virovitici, Zemunu i Senj"-Delniška glavnica in pričuvfl K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zast0® . i . ^ Tg | vino domače in importirano, j fino žganje in dišeče smodke. (|i 915 N. Scott St., Joliet, 111. Piše: strar le N ska tem, ttogi Sko ; »tnp; Nem rajo Pa k ®o 1 igrive le k< liji. fcljan voda iezde jut. c odde Usta ie 15 v°jaš »iih «bor. ®odiš Blok "ion bi bi * SI Plete r«ta komi bi d: «auč: Preči "dar l*Pit; Bray-era Lekarni S« priporoča alovenskemu občimi t Jolietu. Velika zalof*> Nizke cene. 164 Jefferson St, blizu mosta. J0^ Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET , ILLINOI* Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dorite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški zavol Ustanovile*. L 1893. Anton Nemanich in Si*1 ni- 1002 N. Chicago Street Kotijušnilca na 205-207 Ohio St.. Joliet* Priporoča davnemu občinstvu avoj zavod, M Je edea meatu; ima lastno zasebno ambulaneo, ki j« aajlepia t Joliat* tvaike vozov« ia kočij«. Na poziv« se paslaii vsak č»» ponači hi pedarru. Kadar rabit« ksj v aai< streiri s« •glasit« aH t*l«44. Mail koiijftii ta vsi Plaval sa Slaraac'. K; sPon Ji si Pod Jittb lan »eln« v«ns *> > ">s v v k "et. K S s, N. »a, S S toč, ar a :k >.» AP' :o, ter G. rk« IZ STARE DOMOVINE, KRANJSKO. >.- > ^_ »i estvt m ico it0H kofl ki ij«u \It ]jU. e m Blf' S! 0 oi* 4 — Franc Ferdinand prijatelj Sloven-Cev. Pred nekoliko meseci se je pokojni Franc Ferdinand mudil ~v Mira-®aru. Obiskal ga je visok slovenski dostojanstvenik. Temu je rekel Franc Ferdinand, ko je pokazal s prstom Proti kršnemu Krasu: "Tu gori prebilo moji ljubi Slovenci." Kako se je Animal za slovenske razmere, se kaže tega, da je bral knjigo: "Iz Koroškega vilajeta," iz katere je lahko izve-H kakšne krivice se gode Slovencem Dl Koroškem. ~ Dvojna mera. "Grazer Tagblatt" Piše: "Ves nemški narod mora .stati na s'rani nam avstrijskim Nemcem. Ne-'e Nemci v rajhu, ampak vsa german-pasma ima življenski interes na teni, da se tako močna veja njenega Mogočnega drevesa, kakor je avstrij-'Ito Nemštvo, ne posuši in ne odžaga, 'jnpak zeleni, cvete in sadove prinaša.' "emci tedaj hočejo, da naj jih podpi-taio bratje celo iz drugih držav, ako Pa kranjski Slovenci količkaj podprejo koroške brate, pa isti nemški listi ^'ve, da smo izdajalci in nevarni ne-'e koroški deželi, ampak celi monar-hii'- — ("Gorenjec", 17. jul.) ■-Nadvojvoda Karel Albreht v Lju-"'iani. Nj. c. in kr. Visokost nadvoj-v°da Karel Albreht, nadporočnik 2. >e*deče topničarske divizije, je dne 14. dospel v Ljubljano z 2. vežbalnim ^delkom I. letnika vojne šole ter se ?astanil v hotelu "Union". Odpotoval !e IS. jul. zvečer. . ~~ Preuredba veteranskih društev. Uradni list "Wiener Zeitung" je priučila cesarsko naredbo ''o preuredbi v°jaških veteranskih društev ter o združenju v "c. k. avstrijski vojni ibor." ~~ Kaznovano odobravanje sarajev-!lcega atentata. Pred ljubljanskim dež. ^diščem je bil kaznovan Fr. Rupar iz na enoletni zapor, ker je po u-j^oru v gostilni rekel: "Kaj mislite, da lbi'o kaj boljše, ko bi živel!" Med zaprtimi ljubljanskimi dija . sta tudi dva osmošolca, ki sta za- Pleti ena v srbske zadeve. Ker ne mo- delati mature, je bila izpraševalna ^ Misija pripravljena iti na sodišče, da 1 dijaka ondi napravila izpit. Višja . ,.na uprava je pa to namero prest Url ■ 'n stegneta osmošolca biti »fjena, ker ne napravita pravi čas J>da: fcpitj. Kozak prepeljan v Ljubljano. unaj, jyi : Neka tukajšnja kore-^.°ndenca p0r0čaj da je bil tu aretirajo slovenski visokošolec filozof Josip voditelj jugoslovanske nacio- ®u,r "" stične omladine, prepeljan včeraj i.i ke.S'corto dveh justičnih vojakov v t Pijano. Proti srbskima dijakoma e. na Dolenjskem. V okoli-mesta in tudi drugod po loč njskem je divjala dne 3. jul. pod I lilto ?r°*na nevihta, ki je naredila ve Padala je gosta in debela f 1>roi>iocija. Frančiškan slovenly Gra"čiškanske provincije sv. Križa in,d.C'Ja'S Heric, asistent botanične-vSvjcjU.uta na friburškem vseučilišču ž0oi0 !.Je Prestal rigoroze in botanike, '»Nc ,'JC 'n mineralogije magna cum ^torlf promoviran za h jc Ja '"odroslovja. Pred kratkim ViPehC)r lVn°ta,n naPravil z izvrstnim '^njj11- UsP°sobljenostni izpit za ttl4ten^ti'k'e 23 omeniene predmete in . ^ F" » 5V' br"1:j^nr v Peščini in hrvaščini. C iut," dnevnik "Hlas" je začel s Pr ■ r0d , ■ sv i 1>rina*ati slovenski roman ' ^skrb«°i ni,n »oJncem". Povsod je h 8pretn dolf Linhart, ki pridno ^tilti prclaKa slovenske pisatelje V' "Pod svobodnim soln- " ska1 -i čujc v prevodu tudi "Hr- Tako je v bitki pri Jajcu prinesel na pogumen način v bojno črto povelje za prodiranje naprej ter pomagal v najhujšem ognju smrtnoranjenemu poročniku Černetu, ki ga je obvezal s svojim vojaškim pasom in ga prenesel za bojno črto. Ravnotako se je odlikoval pri Livnu. Kot priznanje je po končanih vojnih operacijah v Bosni prejel vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, kakor tudi bronasto vojaško zaslužno svetinjo na traku zaslužnega križca. Kot stotnik 1. razreda je bil Prašnikar odlikovan leta 1895. z vi-težkim križcem Franc Jožefovega reda. Leta 1901. je po 351etnem službovanju stopil v pokoj in se nastanil v Ljubljani. Odlikovanje, ki ga je prejel polkovnik Prašnikar, pozdravljamo tem odkritosrčnejše, ker je odlikova-nec kranjski rojak. — Prememba posestva. Gostilničar Konda je kupil od Bobnarjevih dedičev več parcel njiv pri kolodvoru v Kandiji, kjer namerava zgraditi moderno restavracijo. — Smrtna kosa. V Tržiču je umrla dne 16. jul. ga. Ana Prinčič, mati gospe Ivane Schweiger. Pred petimi leti je obhajala s svojim soprogom zlato poroko. — V Kranju je umrla dne 15. jul. gospa Ada Hribar, roj. Kren, soproga Jos. Hribarja, c. kr. učitelja na držav, ljudski šoli v Tridentu, v 35. letu starosti. Pokojnica je prišla pred nekaj dnevi v Kranj na počitnice. — Utonil je 3. jul. v ribniku, oddaljenem 400 korakov od Stoba, last re-stavraterja Antona Skoka v Domžalah, 14 letni sin posestnika Janeza Ju-hanta iz Stoba, ko se je kopal. 14-letni Jože Serešen ga je hotel rešiti, a se mu je začel potapljati in bi bil utonil, če bi ga ne bil posestnik Valentin Habjan rešil. — Umrli so v Ljubljani: Potočnik Uršula, usmiljena sestra, 25 let; Jur-jevčič Anton, poljski dninar, 35 let; Videč Jakob, užitkar, 57 let; Jaklič Ivan, dninar, 37 let. — Strela je ubila ob hudem nalivu dne 16. julija pop. ob 4. uri na Kalu pri Košani posestnika Janeza Smer-del iz Kala št. 53. — Strela je udarila 16. jul. okolu 9. ure dopold. v kozolec Franceta Rup-nika, p. d. Lagovca, iz Krnic št. ^7. Kozolec je bil takoj ves v ognju; v n'jem je bilo še nekaj detelje, a pogorelo je vse razun zidovja in vozov. Sosedje so prihiteli takoj na pomoč in s pomočjo požarne brambe iz Spodnje Idrije, ki je bila tekom četrt ure na licu mesta, dasi je posestvo oddaljeno '.slabo uro od Sp. Idrije, se posrečilo ogenj omejiti le na kozolec. Kakih 10 metrov od kozolca je oddaljen hlev s slamo krit, v bližini pa hiša, a se je vendar posrečilo oboje rešiti kljub vetru. ki je takrat precej močno pihal. Rupnik je bil zavarovan za 600 K, a škode je do 2000 K. — Nesreča pri kamniški železnici. Blizu Most se je peljal Aleš Mežan z ženo čez progo, ko je prihajal vlak. Vlak je trčil ob voz. Mežan in žena sta padla z voza in se močno pobila. — Iz Doberniča. Franc Glavan je kopal vodnjak v Liscu. Po naključju je strel vrgel netilno vrvico v podstrešje njegove hiše, nakar je bilo ta koj vse v ognju. Zgorelo mu je tudi 200 kron denarja. Komaj si je obleko iz hiše vzel, pa je že padel strop doli; denarja pa ni mogel rešiti. — Nesreča pri streljanju z možnarji. Posestnik Janez Jane, oženjen, iz Ka tarije pri Kamniku, je 17. jul. streljal z možnarjem na čast novodošlemu no-vomašniku. Ker pa se ni pravočasno umaknil, mu je naboj puhnil v obraz. Dobil je težke poškodbe na glavi. Pri peljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. » — Nezgoda v Kranju. 10. jul. zjutraj je peljal Odrtnikov iz Naklcga voz šute po strmem Mohorjevem klancu navzdol. Utrgala se je zavora pri vozu, konja je pognalo proti kanalu, kjer je padel, voznika je pa vrglo proti steni, kamor ga je tiščala truga. Ljudje so prihiteli in res li konje izpod voza in voznika izza uge. Konj je bil le malo poškodov:. , voznik ima pa baje zdrobljeno nogo in so ga prepe ljali v deželno bolniši..i.o. ravnavi dokazalo, je bil Kežmau velik sanjač. Čital je razne knjige z eks-centričnimi idejami, bavil se je s spisi, ki so vsebovali nauke o mohamedanski in budistični veroizpovedi. Dasiravno zelo nadarjen, je zadnji čas zanemarjal učenje in je baje, kakor je poizve-delo orožništvo rojstnega kraja, nameraval iti prih. leto študirat gimnazijo v Belgradu. Takoj se je videlo, da so knjige in spisi ter svobodomiselne organizacije, katerih član je bil, nadarjenega mladeniča izpremenile v — sanjavega učenca velesrbske misli. Od kazni dveh mesecev navadne ječe se preiskovalni zapor (14 dni) odraču-ni. Državni pravdnik je priglasil pri-ziv radi odmerjenja prenizke kazni. Obtoženec pa je priglasil ničnostno pritožbo. Obravnava je bila tajna in je trajala od pol 12. do pol 2. ure. — "Marburgerca" po svoje izrablja potek obravnave. Gotovo je, da bodo vse-nemški listi izrabljali nepremišljeno izrečene besede nerazsodnega mladeniča, ki je postal žrtev liberalne velesrbske misli. Žrtev, pravimo, je Kež-man. Kajti, na obtožrtp klop in v ječo spadajo oni krogi, ki zastrupljajo svojimi nezmiselnimi in Slovenstvu škodljivimi idejami mladino.—('Slov.') — Ker je odobraval umor prestolonaslednika, so zaprli viničarskega sina Jožefa Schescherko v Leitersbergu pri Mariboru. Fant je nemškutar in član štajerčijanskega "Burschenkluba" v o-koliškem Vordernbergu. — V zapore slovenjebistriškega okrajnega sodišča so pa zaprli posestnika Mihaela Pola-nec iz Pretreža pri Laporju. Prijela ga je žandarmerija iz Pragerskega. Tudi Polanec je hud štajerčijanec. — Aretaciji. Poročali smo, da so v Ptuju aretirali solicitatorja Polajnko-ta, ki je obdolžen, da je klical "Živio Princip". Zaradi iste zadeve so aretirali tudi sodnijskega pisarja Fr. Fras. Pretekle dni pa so oba spustili iz zapora, ker se jima krivda ni mogla dokazati. Aretovali so v Fali nad Mariborom nekega delavca, ki je uslužben pri delu tamošnje elektrarne. Odobraval je baje v neki gostilni sarajevski umor. — Vojnik. Dne 24. junija t. 1. je izbruhnil pri posestniku Jak. Koštomaj v Globočah požar, ki mu je uničil hišo. 2ast C ^liko ava Istine", ki izhaja v •Itlj, r°ročs va»je kastoškega bojevni- J>"' Drift sn'° že- r0s^k Prai»ikar i* kot kale ,c lin k }7 Pc»Poll n .« JU",Ja 1866 pri <,rck"- vM nim e vode med Jlg • TakrKn'Cm I)oveli"'ka »vojega s. Nž kr- V v valovih smrt " Jt Udeu,Tke«» Polka. Leta 1878. polkovnik Prašnikar o--■m boi*!" kot Poročnik in bata- nil< ter .in,k' po™cie k<" na('P°-je ponovno odlikoval. f ŠTAJAMKO — Dijak Kežman obsojen na dva meseca ječe. Dne 14. julija je bil pred senatom okrožnega sodišča v Mari boru dijak 4. razreda mariborske gimnazije Anton Kežman obsojen na 2 meseca navadne ječe, ker sc jc dne 29. iunija tega leta izrazil napram oficirskemu slugi llrvatu Jožefu Sandukiču pri odprtem oknu: "On (prestolona slednik) bi se bit vedno vojeval; bil je zločest, če ga ne bi bili Srbi ubili, bili bi ga gotovo Slovenci." R.' i te izji-vc je bil dne 30. junija Kežman, ki je še komaj 17 let star, odveden v zapor. t Kežmana je nastopila ena sama priča, vojak Jožef Sandukii, ki je častniški sluga pri stotniku Jos. Rautu v Mariboru in stanuje v isti hiii, kot je atanoval Kežman. Kakor se je pri ob- Nemci jo pa iščejo v Germaniji. Zato Nemci tako radi pojo: "Die Wacht am Rhein". Veselo je, da smo se Slovenci začeli zavedati svojih pravic, katere imamo zajamčene v državnih temeljnih zakonih. PRIMORSKO. J — Dve tajnostni aretaciji. V dve uri od Pulja oddaljeni vasi Marčana je bil po orožnikih aretovan tamošnji župni upravitelj Vinodolac. Aretacija se spravlja v sklad z velesrbsko propagando. Vinodolaca so prepeljali v Rovinj. Koliko je resnice na tem, da je imel aretovanec take zveze, še ni znano. Dne 11. jul. je bil aretovan tajnik okr. glavarstva v Pulju M. Ze-lenko. O vzroku se molči. Prepeljali so ga v Rovinj. — Aretacije v Opatiji. Aretovana sta bila v Opatiji neki Franc Kos in neki Krištofovič zaradi odobravanja sarajevskega zločina (par. 305. k. z.). Prepeljali so ju k deželnemu sodišču v Tr^tu. — Obsojen radi žaljenja Veličanstva. Pred goriškim okrožnim sodiščem je bil obsojen 261etni krojaški pomočnik Anton Prezelj iz Podbrda v dvamesečno ječo, ker je nekega dne v pijanosti preluknjal poštno znamko in pri tem rabil besede, ki so vsebovale fjaljenje Veličanstva. Kazen je poostrena z dvema postoma. — Aretacije v Trstu. V Trstu je bilo do 17. jul. aretovanih več oseb, okoli 20 po številu, zaradi odobravanja sarajevskega zločina in razžaljenja Veličanstva. Čuje se, da sta dva areti-ranca obtožena tudi veleizdaje. Vse so izročili deželnemu sodišču v Trstu. C HRVATSKO. — Veleizdajski proces v Zagrebu. Zagreb, 15. jul.: Državno pravdništvo toži dijaka Schaefferja, ki je hotel izvršiti atentat na bana Skerlecza, in dijaka Hercigonjo, da sta govorila, da je treba ubiti prestolonaslednika, Tiszo, Khuena, vsakega bana itd., da bi se Dne 13. jul. so pa zaprli Koštomaja in ! Povzročila na Hrvatskem anarhija, da njegovega hlapca Franca Koririanšek, I bl se Potem Hrvatska združtla s Srbi-ker sta osumljena, da sta hišo zažgala. Photo copyright, 1914, by American Press Association. VOJNA TAJNIKA GARRISON IN DANIELS, ZAPUŠČAJOČA BELO HIŠO. Tu sta naslikana oboja vojna tajnika, armadni vojni tajnik Garrison (na levi) in pomorski vojni tajnik Daniels. Fotografirana sta bila, ko sta skupaj zapuščala Belo hišo po nekem posvetovanju s predsednikom Wilsonom o1 položaju v Mehiki. Koštomaj je bil zelo zadolžen in zavarovalnina je znašala 3000 K; svojemu hlapcu je baj£ obljubil 50 K za pomoč. —Bivši korni poveljnik baron Leith-ner umrl. Na Dunaju je umrl 8. jul. bivši poveljnik 3. kora v Gradcu, feld-cajgmojster baron Leithner, rojen 1. 1852. — Ubil se je v Trbovljah v rudniku delavec Jože Mirt. Padel je v globo-čino in bil na mestu mrtev. — Nesrečna smrt. Posestnik Ke-glič star. v Bukovemžlaku župnije Teharje pri Celju je nalagal na voz seno. Naenkrat pa je padel z voza tako nesrečno, da je z zlomljenim tilnikom obležal na mestu mrtev. — Samoumor. Brezno ob Dravi, 18. jul.: Te dni je skočila 201etna dekla Gusta Snedec iz dravskega mostu v Breznem v Dravo in utonila v njenih valovih. Truplo nesrečnice so pri Fali potegnili iz vode. jo. Aleksander bi odstopil, a nato bi se osnovala "jugoslovanska republika". — Nadškof Dvornik umrl. V Carigradu je umrl bivši zadrski nadškof Dvornik. Nadškof Dvornik je bil u-pokojen, ker v svoji nadškofiji ni hotel odpraviti staroslovanskega bogoslužja, kjer je bilo proti cerkvenim določbam v rabi. Nastanil se je v Reči-nah pri Sušaku ter je nedavno odpotoval v spremstvu trsatskega župnika dr. Račkega v Bulgarijo in Turčijo. — Mostar, 8. julija. Srbski trgovec. Gmizovič je tu zaničljivo govoril o smrti prestolonaslednika. Kmet Zofko je popadel nož in ga je zabodel. Predlogi in razprave članov K. S. K. J (Nadaljevanje z 2. strani.) — Nemškutarske demonstracije v Celovcu. Dne 12. jul. so se vršile ve like demonstracije razgretih nemšku-tarjev proti Slovencem, ker baje na celovškem kolodvoru dajejo vozne listke tudi na slovensko zahtevo. So-drga je marširala pred stanovanje vo-voditclja koroških Slovencev dr. Brejca, kjer je žvižgala in divje tulila. Demonstranti so tudi pred "Ljubljansko kreditno banko" in pred "Družbo sv. Mohorja" razsajali. — Iz Celovca, 17. jul.: Naši Nemci so postali silno nervozni, ker je železniški minister ukazal uradnikom na celovški železniški postaji, da naj izdajajo vozne listke tudi če jih kdo zahteva v slovenskem jeziku. Pravijo, da je s tem razdrt na Koroškem narodni mir in da je to začetek poslovenjenja vse koroške dežele. Razkačilo jih je dalje to, da je orožništvo branilo zborovalce v Št. Jakobu in ni pustilo, da bi jih Nemci surovo napadli. Trdijo, da je s tem Nemcem vzeto svobodno gibanje na domačih tleh, in da se naj zaradi tega vladi napove naj-ostrejši boj, katerega naj se udeleže tudi slovenski "Landesgenossen" t. j. naši nemškutarji. Koliko budalosti je izrečenih v teh nemških trditvah! Št. Jakob v Rožni dolini stoji vendar na slovenskih tleh in moramo imeti svobodno gibanje mi Slovenci, ne pa Nemci. Ako se dobivajo vozni listki v Celovcu v slov. jeziku, se s tem pač ne dela Nemcem nobena krivica, ker v deželi biva 100,000 Slovencev. Nemci hočejo imeti v deželi narodni mir, toda le na ta način, da bi Slovencem nikjer ne pustili nobenih pravic in bi s pomočjo orožništva deželo germani-zirali. Smešno je tudi, ako se Nemci bahajo, da so le oni državo vzdržujoči element, ko tudi Slovenci plačujemo davke, in na tisoče slovenskih sinov služi pri vojakih v blagor domovine. Mi imamo »vojo domoviuo v Avstriji, poro, ki jo društvo plačuje, moram vam dokazati, da v slogi je moč. Bodimo složni, pa se pride do sigurne podporne blagajne. Jaz sem prišel v Chicago 1. 1902. Pristopil sem k društvu sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. In tačas je imelo društvo v blagajni o-krog $1,700.00 (reci: sedemnajststo dolarjev) in od 1902 pa do danes smo prišli do štiritisoč dolarjev. Pa boste rekli: "Nimate bolnih članov." V tem času smo izplačali podpore bolnim članom $6,414.00, pa plačujemo samo po 50c za podporo v blagajno. Denar se naredi še na drugi način. Imamo veselico vsako leto, včasih še piknik, pa se pride do sigurne podporne bla gajne. Ce bi pa gledali samo, da bi veliko podporo dobili, bi lahko plačevali 75c na mesec, pa bi ne bilo zado sti, da bi plačevali podporo bolnim članom. Dragi mi gg. delegatje, dobro premislite, kaj je koristnega za Jednoto in društva K. S. K. J. Dobro napre duje po tem sistemu, ki ga ima zdaj zakaj bi pa vmešavali katere slabše postave notri, ki bi nam škodovale, ko nam tega ni potreba. To le taki ljudje se poganjajo za večjo podporo in da naj plačuje Jednota podporo, ki mi slijo biti v tej deželi samo par let, po tem bo šel pa v stari kraj. Kaj tace mu mar za napredek K. S. K. J.! Dragi mi sobratje delegatje, treba je gledati za napredek Jednote, da bo mo sigurni za usmrtnino, da nam ne bo treba plačevati prevelike asesmente na starost, kakor so uže jednote in društva v tej deželi, ki plačujejo po $5.00 dolarjev na mesec. Nadalje tudi vam, slavni delegatje polagam na srca, da dobro presodite, koga boste volili za odbor. Ne pustite delati politike pri tej naši slavni organizaciji, ko dobro znate, da večinoma revni delavci 'spadamo k tej Jednoti. K sklepu pa pozdravljam vse delegate na prihodnji konvenciji ter člane in članice K. S. K. J. John Žefran, 2312 S. Lincoln St, Chicago, 111. Radoveden. Torej, gospod kapitalist, posodite mi 300 K. Moj bogati stric, po katerem bom jaz podedoval, ker sem njegov edini sorodnik, je z eno nogo že v grobu. — Hm, kaj pa dela z drugo? Vseeno. Paznik pred menežarijo: "Fotografiranje naših zverin ni dovoljeno, gospodična." Gospodična: "Saj ne fotografiram vašega medveda, ampak svojega ženi-na. Paznik: "Medved ali ženin, to je meni vseeno. DOBRODOŠLI BRATJE DELEGATJE K. S. K. J.! Vabim vas vse na obilen obisk med zborovanjem. Pri meni dobite najboljšo postrežbo. Imam tudi več sob na razpolago za prenočišča. Frank Anzelj GOSTILNA 173 S. Water St., vogal Oregon St. MILWAUKEE, WIS. Phone—Hanover 2145L. St Driska, krč v želodcu, poletne pritožbe in čre vesne neprilike, kolero morbus in vnetje črev pri odraslih kakor tudi pri o-trocih hitro odpravi Severovo zdravilo zoper drisko (Severa's Diarrhoea Remedy). Čitajte sledeči dokaz, katerega piše g. Geo. Prokop, 251 French St., New Brunswick, N. J.: "Severovo zdravilo zoper drisko je zelo uspešno učinkovalo. Moj otrok je bil hudo bolan vsled driske, toda kakor hitro sem dobil Vašo zdravilo sem ga mu dal kakor predpisano v navodilu in v petih dneh je bil otrok popolnoma zdrav." — Cena Severovega zdravila zoper drisko je 25 centov v vseh lekarnah. Vprašajte po njem po imenu. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. 70t4 ONION EOOFING CO. (Zanetti & Scheuer) 210 RUBY ST. :: JOLIET, ILL. Chicago Phone 2975. Krijemo in popravljamo strehe s papirjem in gravelem in sploh na vs« načine. Z nami se domenite slovenski in hrvatski. Naše cene so najzmernejše. Predno date kriti ali popravljati streho, se oglasiti pri nas, da sc po domače domenimo. 66t4 Telephone—Hanover 4152-J. Joe Windishmao, saloon in restaurant 483 Virginia St., Milwaukee, Wis. Union Coal & Transfer Co. 515 cass street, joliet, ill. Piano end. U'urnitiire Moving Chicago tel. 4313. Northwestern tU. 411 BREZPLAČNO DOBI PRODAJAL-no za vsako kupčijo pripravno. Pišite na 221 E. N. Sta. A, Pueblo, Colo. 71t4 Car. Joliet. iil. PIVO V STEKLENICAH. Scott and Clay Sta. Bath Talaphonaa M. JOLIET, ILLINOIS s Junaštvo in zvestoba. * ============================== Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije g. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) JU Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * W bfi }H »i (Dalje.) "Usmrtite me tu, pod nogami Križa-nega!" mi je zaklical. "Čemu me prej vleči pred te 'sodnike', ki ne poznajo ne pravičnosti ne usmiljenja?" "Ne smrti, marveč svobode bi ti rad prinesel, Rudolf. Samo ne vem še, kako?" "Ti, Damian! Za božjo voljo! Brez koristi žrtvuješ svoje življenje!" "Mislim, da ne. Čakaj, naj prej pre-iščem tale vrata." — Odrinil sem težke železne zapahe in odprla so se. Nekaj stopnjic je peljalo na malo dvorišče, iz katerega sem našel neki prehod v veliki vrt in v križno hodišče. Od tu ni bilo daleč do glavnih vrat. Toda nisem si upal nesti prijatelja brez kakega izkaza mimo straže, ki je stala tam. Vrnil sem se k Redingu ukazal mu, naj bo dobre volje ter rekel, da pridem kmalu nazaj s tovarišem in upam ga potem rešiti; njegova zvesta žena čaka zunaj. Rudolf me je zaklinjal, naj zaman ne žrtvujem svojega življenja in svojih tovarišev. Še danes se je izpovedal pri nekem duhovniku in je tako pripravljen, da se ne boji smrti. Jaz pa sem se odločil, da ga poskusim rešiti. Vrata iz zakristije v kapelico sem bil zapahnil koj v začetku. Bil sem tedaj precej gotov, da bodo morilci, ki jim ni manjkalo drugih žrtev, pustili za zdaj Redinga v miru. To je bilo moje upanje, ker moral sem čakati noči, da izvršim novi načrt. Bratski sem mu stisnil, roko in mu bodrilno zaklical "na svidenje," nato $em se ločil od njega. Vrata sem previdno prislonil in hitel čez dvorišče v vrt. Na zavarovanem mestu sem na-Sel poleg neke lope prostor, kjer je bilo lahko splezati na samostanski zid po nekem drevesu. Z vrha sem videl v malo ulico, ki je peljala med zidovi mimo, in v ugodnem trenutku sem se spustil z zida doli. S kamenom sem zaznamoval mesto in hitel nato okoli samostana k voglu vilice Saint-Benoit, kjer sem našel voz in namignil Salisu, naj pelje naprej. Druhal se je rila k velikemu vhodu in vratarskemu vrtu, ker tam se je bilo že pričelo grozno klanje. V neki bolj oddaljeni ulici smo se na kratko sporazumeli ter se nato po ločenih potih vrnili v hišo v ulici de Bussi, kjer smo v božjem imenu morali čakati, da napoči mrak. Bile so grozne ure. Smrtni krik žrtev je prihajal do nas. In že so drdrali mimo našega okna celi vozovi napolnjeni s krvavimi trupli. * * * Slednjič se je dovolj stemnilo. Brunner in jaz sva poiskala mesto med vrtnimi zidovi in srečno sva prišla v vrt. Zdelo se nam je namreč varneje, poskusiti srečo pri straži na vratih le enkrat nego dvakrat. Nekaj minut pozneje sva bila v zakristiji, in jaz sem dvignil Rudolfa, ki še zmerom ni mogel hoditi, na isvoja krepka ramena. Bil je tako shujšal, da sem ga lahko nesel kot otroka. Prekoračili smo kapelico, ki je bila zdaj vsa prazna in zapuščena. Duhov- J niki, ki sem jih pred nekaj urami videl ] tukaj, bili so že v večnosti okrašeni z mučeniško krono; zakaj radi svoje vere in svoje vesti so prestali krvavo smrt. Priporočil sem se njih priproš-nji in stopil v temne samostanske hod- [ nike. Nekaj sveč, ki smo jih vzeli z 1 oltarja v kapelici, nam je skromno sve tilo. Brunner, ki je stopal pred menoj, skušal jih je z roko varovati pred močno sapo, ki je sunkoma pihala skozi razbita okna. Tedaj je naenkrat srefli temnega hodnika potegnil veter tako močno, da se je sveča upihnila. "Kako naj najdemo zdaj pravo pot v temi po teh brezkončnih, zavitih samostanskih hodnikih?" "Saj sem že rekel, da se brez koristi žrtvujete zame. Denita me na tla in rešita sebe," prosil je Reding. Brunner je zaman poskušal svečo, zopet užgati s kresilom in žvepleno vrvico. Tedaj sem naenkrat začul v neki bližnji celici ropotanje in kriča nje. "Aha" sem rekel, "tu je tisti, ki je hotel prebosti podobo Marije sedem žalosti! In zdaj najdem tudi v temi pot. Tu navzdol po tem dolgem hodniku, ki nas privede v križno hodišče, kamor pada precej svetla mesečina!" Res smo brez težave dospeli v križ no, ki je bilo odprto na prijazen če-belni vrt, in mesec je lepo sijal med stebri in skozi okrogla romanska okna. "Zdaj še skozi hodnik do jedilnice in skozi velika vrata in rešeni smo. Pogum, dragi prijatelj! Brunner, zdaj se pokaži s svojim pasom!" Rudolf se je oglasil: "Da, mislim da pot ni več dolga. Skozi temna vrata gre — in potem nam ljudje ne morejo nič več storiti!" Razumel sem ga dobro. Mislil je vrata v večnost. V križnem hodišču sem za trenotek počil, nato sem Redinga zopet zadel na rame. "Naprej!" Stopili smo v hbdnik, ki je peljal do jedilnice; iz njega nam je zadonelo nasproti divje vpitje množice. Moten svit bakelj ga je razsvetljeval s svojo temno rdečo svetlobo. Hodnik je bil natlačen ljudi, ki so pili vino iz velikih vrčev, in vsakikrat, ko se je zaslišal iz odprte jedilnice klic: Sila!, zavpili so tudi ti: Živio narod! Skozi neko okno mi je bilo moči pogledati na dvorišče. Tja so pehali iz jedilnice skozi stranska vrata k smrti obsojene žrtve, ki so jih nato takoj posekali s sabljami in cepini. Mesec je obseval cele kupe mrtvecev, kri je curjala v majhnih potokih doli po stopnicah in se zbirala v mlakuže. Odkar sem bil v Tuilerijah nisem videl kaj takega. Obrnil sem Redinga tako, da sem mu zakril grozni prizor in rekel sem Brunnerju: "Naglo dalje!" "Prostor, državljani, v imenu postave!" klical je on. i Do vrat smo prišli. Tu pa je bila gneča prevelika, in Brunner je zaman izkušal odpreti nam pot. "Hej, državljani, pozor pred trobojnim pasom!" klical sem tudi jaz in skušal z roko, ki mi je bila prosta, odriniti par opitih mož. "Kam pa z bolnim ptičkom?" jecljal je eden. "V sodnijsko palačo I Tam mora pričati — dajte prostora, državljani!" "A, kaj rabijo tam pričanjal" smejal se je drugi. "Mi tukaj ne rabimo pričanja in vendar gre od rok, tako čudovito gre od rok, bratec!" "In čemu se ti je treba truditi in vlačiti aristokratskega psa, tovariš?" zavpil je tretji. "Hočem te rešiti bremena. Lahko javiš, da je ptiček ne* hal peti, in oni naj si sami zazvižgajo njegovo pričevanje, ha, ha, ha! — Tako!" In predno sem mogel le z eno roko Pboto bjr Aniriou Praaa Association. UMORJENI PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA SOPROGA NA MRTVAŠKEM ODRU. Ta slika kaže, kako sta lelali trupli umorjenega prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge, vojvodinje Hohenberg, na mrtvaškem odru v kapeli cesarskega dvora na Dunaju. Na stotine sveč je je neprestano gorelo, medtem ko je na tisoče ljudi hodilo mimo odra. zabraniti, prerezal je morilec Rudolfu vrat. Od groze sem bil kakor omamljen. Ako bi ne bilo Brunner-ja ali prav za prav, ako bi me ne bil varoval moj angel varih, prav gotovo bi se bil izdal in se izročil gotovi smrti. Brunner me je, sam ne vem, kako, ispravil še z mrtvim prijateljem na ramenu v križno hodišče in v bližnji samostanski vrt. Pijana tolpa se radi umora tudi ni nič razburila; ti ljudje so bili danes vajeni vse drugih krvavih prizorov. V tihem kotičku na vrtu sem odložil dragega mrliča na travo. Obraz se ni izpremenil. Moje solze so počasi kapljale nanj. Z Brunnerjem sva pokleknila ter zmolila očenaš za njegovo dušo. Nato me je Brunner opomnil, da je zadnji čas, da ubeživa. Mrtvecu sem potegnil s prsta zaročni prstan in vzel njegovo okrvavljeno žepno ruto za spomin s seboj. Ne da bi naju kdo ustavil, dospela sva v hišo v ulici Bussi kjer so naju pričakovali. Najina zunanjost in najini pogledi so povedali vse. Mesto dolgih besedi sem podal njegovi ženi prstan rekoč: "On je pri Bogu!" ♦ * * Isti čas ko v opatiji, klali so žrtve tudi po drugih ječah. Cenili so njih število na pet do šest tisoč. Najgroz-nejša je bila moritev duhovnikov pri karmelitancih; v dveh urah so spravili ven 185 mrtvecev. V La Force je zadela smrt lepo princesinjo Lamballe z drugimi dvornimi damami vred. V Conciergerie so umorili našega obenst-lajtnanta Maillardoza in lajtnante Rudolfa Salis-Zizerskega, Ludovika Zim-mermanna in druge. Salis-Zizers se je proti svojim morilcem branil kakor lev in jih nekaj pobil, predno so ga premagali. Baš tačas je stal vrli major Bachmann v dvorani sv. Ludovika pred krvniki, ki so ga obsodili k smrti. On pa naj bi ne umrl v zaporu marveč na javnem morišču, in isicer nasproti Tuilerijam, ki jih je s svojim polkom tako hrabro in zvesto branil. Salis-Seewisa so te grozne novice popolnoma potrle. In Danton ter Pe-tion, ki sta bila glavna povzročitelja teh brezprimernih moritev, bila sta njegova ložna brata, kakor tudi Camil-le Desmoulins in drugi revolucijski junaki. "Damian!" dejal mi je, "prav si imel, ko si se takrat branil pristopiti k naši zvezi! Neizrekljivo gorje je prinesla čez Francosko." Sklenili smo še, da bo Salis, kakor hitro se Pariz zopet nekoliko pomiri, spremljal obe sestri na njun gozdni dvor v Etampes-u. Nato sem se poslovil od Marte. Izročila mi je dragocen pristan svoje rajne matere "za roko nevesti, ki bi jo kedaj osrečil". Izabela me je po svoji sestri še enkrat prosila za oproščenje, a ni imela poguma, da bi se poslovila sama. Potem sem se še ponoči vrnil s svojim spremljevalcem, ki je nesel s seboj dobro natlačeno mošnjo, v predmestje sv. Martina. Naslikal sem velikemu sodniku grozne dogodke, ki sem jih pravkar gledal na lastne oči, on pa mi je pripovedoval o sodnijski obravnavi Bach-mannovi, pri kateri je bil sam navzorč, ker se je z nevarnostjo svojega življenja spravil na tribuno med najprostej-šo sodrgo. "Naš prijatelj je stal kakor pristoji junaku pred temi pobalini, ki delajo sramoto imenu "sodnik", rekel je Key-ser. "Skliceval se je na državno pogodbo, po kateri nima to sodišče nobene pravice do njega. Zakrohotali so se temu ugovoru ter ga obsodili na smrt pod giljotino, češ da je zasnoval zaroto, ki je 10. avguista razvnela državljansko vojsko. Dokaz je bil smešen in obenem vnebo vpijoč. Ne da bi trenil z obličjem, je Bachmann obsodbo sprejel. Jutri pojdem s patrom Sekundom, ki mu za smrtno pot podeli zadnjo odvezo, gledat kako ga umore. Vas prosim, da mejtem tu vse pripravite za odhod, ker odrinemo brž ko se vrneva s patrom Sekundom". Zelo sem ga prosil, da bi ga smel spremljati. Toda nič ni hotel čuti o tem in je dejal, da moram ostati v hiši ter rešiti prebivalce, ako bi se njemu kaj pripetilo. Za ta slučaj mi je dal na kos papirja skrbno zapisana natančna navodila. Potni listi za nas vse bili so pripravljeni. Tudi polkovi zapisniki so bili že več dni spravljeni na majhnem vozičku in oba Unterwald-novca sta jih stražila. Tako je po svoji navadi vse modro in skrbno uredil, da ni moglo biti bolje. Ko je Keyser drugo jutro odhajal na Karusejski trg, dejal jc: "Ob deveti uri mora Bachmann umreti. Ako naju s patrom Sekundom ne bo do enajste nazaj,, zapahnite hišna vrata ter pojdite vsi v podzemeljski rov. Ne čakajte dalje na naju, ako vam po dečku ne pošljem drugega sporočila, marveč rešiti isebe, ljudi in zapisnike. Nato je z malim Jožkom odšel. Mi smo pripravljali zadnje stvari. Dobra stara Blanchet ni mogla kljub vsem prošnjam in solzam doseči pri velikem sodniku, da bi ji dovolil iti z nami. To bi pač tudi ne šlo, a ni hotela razumeti. Zato sem ji dajal upanje, da pride v Zug kakor hitro se mi posreči, da si ustanovim lasten dom. Mnogo upanja na to seveda nisem imel; vendar ta misel jo je nekoliko potolažila, in tako se je končno bridko jokaje poslovila, da poišče hišo svoje hčere v ulici Taitbout. Dobra žena se ni mogla več sprijazniti s Parizom in Parižani, ki so ji bili prej višek lepote, dobrote, ljubeznivost in olike. Počasi so tekle ure. Ko je bilo devet, molili smo skupno en rožni venec za našega dragega majorja. Uro pozneje ae je vrnil mali Jožek ter nam solznih oči pripovedoval, kako je Bachmann umrl. "Nadeli so mu rdeč plašč in v njem je stal na odru tako vzravnan kakor pred polkovo vrsto. "Umrjem nedolžen! Bog bo sodil!" zaklical je. Nato se je prekrižal ter spustil plašč na tla. Privezali so ga na desko in jo porinili pod sekiro, ki je takoj padla in ga ubila. Ljudje pa so vpili: Živela svoboda! Živio narod! Smrt tiranom! In dobri major gotovo ni bil kak tiran, marveč mož dobrega srca!" Ganjeni smo poslušali; nato pa sem vprašal, kje da sta Keyser in pater Sekundus. "Keyser mi je ukazal, naj tečem naprej," je dejal! "kmalu morata priti." Toda bilo je enajst in ni ju bilo še. Že sem hotel poriniti težki zapah za vrata ter bil v hudi zadregi, ali naj na1' ročilo velikega sodnika izvršim, ali naj še dalje čakam, tedaj pa je pridrdrala kočija. Pater Sekundus in Keyser sta skočila iz nje in planila v vežo. "Brž! Za nama so! Zaman sem skušal briče po ovinskih spraviti na napačno sled!" sopihal je veliki sodnik. V trenutku so bila vrata z brunom zapahnjena. Hiteli smo v klet. Ko smo bili na stopnicah smo že zaslišali bobneče u-darce na vrata. "Drže-li vrata par minut?" prašal je oče Sekundus. "Dvakrat ali trikrat tako dolgo, kolikor potrebujemo, da pridemo na varno!" sem odgovoril. "Bog in njegova sveta mati bodita zahvaljena! Zdaj hočemo skupaj moliti zahvalno pesem, ki so jo peli trije mladeniči, ki jih je Gospod v Babilonu rešil iz ognjene peči." "Dobro," rekel je Brunner. "Toda prej lestvo doli. Sicer gredo lahko za nami." (Konec prih.) Zadovoljne!. Tobakar: "Pipa iz porcelana je pa res nekaj dobrega. Če pade na tla, je ni treba pobirati!" ROJAKI! Kadar pridete v Milwaukee, ne pozabite me obiskati. V moji gostilni je vsak vedno najbolje postrežen. Čedna prenočišča imam vedno na razpolago za došle rojake. DOBRODOŠLI DELEGATI K .S. K. J.! p 1 r* v»v rrank rrancic GOSTILNIČAR 293 Reed St.—Phone, Hanover 3492Y, MILWAUKEE, WIS. St piiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinHmnHuuiiniiiinuuiiiiiit | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: f§ 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. § Ob nedeljah od 10. do 12. j I Dr. S.Gasparoviclj Dentist Zobozdravnik s Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. IllllllllllllllinHIIIIUIIIIIHIIIIIIIIHIIiniHIIIilllllllllllllll Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo yedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamSeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L Rojakom in delegatom slavne K. S. K. J. se priporoča novourejena GOSTILNA na vogalu 1st Avenue in Virginia St MILWAUKEE, WIS. Pri meni dobite najboljšo postrežbo in stanovanje. Za obilen obisk se priporoča Valentin Maci, 417 VIRGINIA ST. WILWAUKEE (30 WIS. Louis Wise 9M Jackson St JOLIBT, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sob« v najem in Lunch Room. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše ffl** so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnih J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše m«'' Vse po najnižji ceni. Pridite torej & poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba i! naie geslo. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vog*" lu Broadway and Granite Street* N Chic. Phone 276«. N. W. Phone H'1 d na !il, za Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St.. Joliet, I1L Filte "Elk: Brand" pivo Izdelovale! najboljšega piva sodčkih ia steklenicah. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kroO- Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, MetkoviČft „ Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednos' nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo*"0 in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrbU0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter je najboljša pijač* E. Porter Brewing Company Ota telefon 405. S. Bluff St.. JoUet. 10*