96. številka. Trst, v sredo dne 29. aprila 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 94 K. za pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakarnab ▼ Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot (3nvč.>; izven Trsta pa po 8 at. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. -Hfe V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu- Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije |in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Kolin piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Volitve v tržaški okolici. Danes naj povemo, kako so tam na naši Rivieri, v na ž h Barkovljah, slikovito posejanih po višinah nsd obrežjem naše Adrije in po obrežja samem, kako so v tem divnem delu našega četrtega okoliCanskega okraja slavili sijajno zmago, ki jo je izvojeval kakor siva skala trdni patrijotizem slovenskih prebivalcev tega okraja. Kogar ei srečaval po ulicah in cestah, tijal mu jfe obra« od radosti in zadovoljstva, kjer je srečal znanec znanem, prijatelj prijatelj«, stiskala sta si roko in si čestitala. V vseh prostorih »Narodnega domač — g°r-njih, v spodnjem steklenem salonu in na vrtu — je vrvelo vse popoludne, a kdo je govoril o čem drugem, nego o volitvah in o zmagi ? ! Proti večeru so se prostori polnili bolj in bolj, a ko je doc legla na zemljo, je bila gneča osobito v stekleni dvorani tolika, da je bilo težko dobiti več prodora. Tikom pod odrom so se namestili pevci barkovljanske »Adrije« in rojaneke »Zarje« in iz vzrado-fčen h prs naših pevskih pijonirjev je mogočno donela lepa pesem. A navdušenje je bilo toliko, da ljudje niso vedeli, kako bi eden drugemu izražali svoja kipeča čutstva. V tem splošnem kipenju si je izprosil besedo gospod M a k s o C o t i č, da napije tržsšii okolici in nje junaškim volilcem. Dedje in pradedje teh okoliČazov — tako je vskliknil govornih — 83 nastavljali svoja prsa sovražniku in s svojimi prsi so ga odgnali ter rešili in obranili svoja elovenska tla, t«» sveto dedžČ no. Njihovi sedanji potomci so tuii šli danes v boj v obrambo svoje dedsčine, a niso nastavljali sovražniku svojih prs, pač pa so ga sijajno premagali z zlatimi src, ki trejo v teh okoliČan»kih prsih : srci polnimi domovinske ljubezni, političnega poštenja :n narodne značajnosti. Tem zlatim okoličanskim sream, tej sveti dedščini očetov, tej naš zemlji, tej domovini tržaških okoličanov je napil govornik. Vte je dvignilo čaše vse je trkalo in nazdravljalo, a pevci so intonirali »Lepa naši domovina« in žnjimi je pevala vsa dvorana. Vrli m š S v e t k o M a r t e 1 a n c — kateremu je občinstvo priredilo tako demonstrativno ovacijo, kakorsnjo je v resnici za-služ 1 in kakorŠDjo je še malokateri okoličan-ski rodoljub doživel — je v navdušenih besedah obračal pozornost v bodočnost. — Podajal je zlatega zrnja in pozitivnih, vsega uvaževanja vrednih misli, kako naj se uredi in v kateri cilj naj bo v prvi vrsti obrneno naše bodeče delovanje. Ako se izvedejo osnove, kakor jih je načrtal gosp. Svetko Martelanc, mogli bomo reč , da nam je četrti okraj zagotovljen za vedno. Zaključek njegovih izvajanj je bil : oprimo svojo stvar na idejalno rodoljubje in utrdimo svojcem gospodarski obstanek ! Te besede so napravile na zbrano občinstvo najboljši utia in VBe je govorniku viharno pritrjevalo in obnovilo prejšnjo ovacijo. Na to je sledila pesem za pesmijo in je nadaljevalo rajanje. — Ko pa se je oglasil za besedo g. Ante Stem berger, je hipoma utihnil vrišč in vse je postalo pozorno. Govornik je razpravljal o pomenu volitve in važnosti izvojevane zmage. Pokazal je občinstvu s primernimi izgledi, kakov je bil prvi nastop Slovencev na tem ozemlju in kako so tržaški okoličani v svojem trpljenju in vztrajnem boju podobni drugim svojim velikim bratom : Rusom, Cehom... In ravno zaradi tega, ker je njihovo delovanje čisto slovansko, je tudi zmaga tako sijajna. Pozival je narodne agitatorje, naj sedaj, po dovršenih volitvah, ne prenehajo se svojim delovanjem, ampak naj pripravijo izvoljenemu poslancu za hrbtom trdno trdnjavo, na katero se bo mogel isti oslanjati v vsakem kritičnem trenotku. »On ni nič brez vas, vi ste sila, vi ste moč, pred katero mora trepetati bo v razni k !« Govornik se je pridružil popolnoma iz-. vajanjem gospoda Martelanca, o katerem je pohvalno omenjal, da Svttko že izvršuje v dejanju, kar je tu drugim priporočal z besedami. Tako torej naj ostanejo volilci združeni me I siboj v rodoljubnem delovanju in izvoljeni poslanec bodi vsikdar zvest nositelj in tolmač slovenskega rodoljubja, slovenske požrtvovalnosti in slovenskega delovanja. Ta divni govor — podan tu le v kratkih, stisnenih potezah — je občinstvo spremljalo orkani navdušenja in pritrjevanja. Pevci so se dvignili, za njimi so se dvignile vse zbrane stotine, možki in ženske, prvi so sneii klobuke in duše so vibrirale, ko so doneli zvoki naše h mne »Hej Slovani«. Zabava je nadaljevala pozno v noč v krasni bratski harmonij). L*hko rečemo, da Barkovlje niso še nikdar slavile kakega srečnega dogodka toli veličastno, tako iz polnih duš, kakor v nedeljo popoludne in na večer. Slava vsikdar zvestim Barkovljanom in njihovim nikdar mirujočim voditeljem ! Boj za slovensko bogo-služenje. {Iz goriških svcčcuiškilt krofov). L Pravica Slovencev do starostov, bogoslužja. Eden najizrazitejš i! zunanjih znakov, ki ločujejo in povzdigujejo človeka nad druga PODLISTEK. '.♦0 Na rojstni zemlji. Spisal Kaaver-Šandor-Oj&lakl ; prevel K. C. XXIX. In dalje, nejasno — je bilo razločevati stolpe cerk\:i — in črne koče kmečke. A vse je bilo kakor da spava — taka globoka tišina. Tam Da najdaljnjem drevescu se je v ta nežni — nežni mir glasil od mraza ali česa žalostni glasić neke drobae ptičice, pak tudi ta drobni zvok se je nosil po hladnem zraku daieč, da se mu je skoro čul odmev. Ko pa se mu je po dolgem presledku odzvala vrana ali sraka iz mnogoštevilnih krdel, ki so letala leno in tužno o i brda v ravan, in iz ravani v brdo, tedaj je odmev iz jarkov in iz višin, iz dolin in z bregov odvračal istr>tako tužmm glasom po tri — štirikrat: »kvar — kvar — kvar-:. In od tega se je le močneje občutila tišina zimskega dne, toliko njegova vehčajnost, kolikor njegova čarobna melanholija, Besede lovcev so odzvanjale pod nizkim svodom oblakov močno in globoko, a obrazi so jim bili rudeči od mraza in od naporne hoje. No, veselo so se vspenjali naprej — bila je prava sla3t hoditi po tem snežnem kraju. Blinjević je z vidno radostjo gazil po snegu — nekaka gizdavost in zado voljstvo sta mu sevala z obraza in v svoji dobri volji je pripovedoval sedaj ta sedaj oni spomin iz Časov, ko je tu hodil tako kakor mladenič s tovar si, že davno pokojnimi. Lev je bil ves vznešen in ni mogel najti dovolj besedi, da bi prehvalil Tomico radi njegove divne »ideje«. Tudi Tomica sam je bil prekrasne volje. Vee mu je kazalo, da bo lov sijajen. V višinah ni bilo toliko snega kakor v ravnini, pak je bil Tomica gotov, da bo plena. In res so sa psi, čim so jih razvezali, raztfckli na vse strani in veselo njihovo mahanje z rep: in še veseleje lajanje je pričalo, da so našli sled. Pa tudi lovci so opazili utisnene zajčje stopinje. Logar Ivanča, prvi lovec v okolici, je obstal hkratu in namignil Levu, naj se ustavi tudi on. Ne da bi kaj govor. 1, je p3kazal le na sneg, po katerem se je na dolgo vrstila malo pred utisnena sled ozko*okrogle oblike v smeri do nekega grma, kjer je bilo iikratu več popolnoma po- ziva telesna bitja, je njegov govor. Ko je Bog položil s svojo vEetvorečo roko ta neprecenljivi in čudoviti dar v človekovo telo, storil je to gotovo z ozirom na človekov poklic in namen, ki mu ga je sam določil s tem. da je zaznamoval Samega Sebe človeku za cilj. Zato je moral tudi dati človeku tak dar in taka sredstva, ki bi ga vsposobljala za spoznavanje in dosezanje določenega cilja. Tako je tudi vtisnil v novo živo bitje nekako svojo podobnoat : Dal mu je dušo in v tej um, ki naj mu Bluži za spoznavanje Njega — Stvarnika ; dal mu je preumetno sestavljeno telo in s tem tudi dar g o v o r a, ki naj mu služi, kako bi lahko izražal svoje duševno spoznananje in kako bi proslavljal svojega Početnika. Ćlovek je od svojega začetka otrok nad vse dobrega Očeta, kateremu je koj pri prvi svoji zavesti dolžan hvaležnosti. To hvaležnost do svojega vse-višnjega Dobrotnika pa zamore človek kazati edino le v molitvi in čaščenj n ; drugega stika ni med neskončnim nepojmljivim bitjem in pa med omejeno človeško stvarjo. Ker jej torej človek dolžan moliti in častiti Stvarnika, ima Ga hvaliti in slaviti v svojem lastnem jeziku in govoru, ki gaje naučila rodna mu mati. Ta dolžnost je človeku tako lsstna, kakor mu je lastno njegovo življenje, kakor mu je lastna njegova narava. Će ima človek rabiti sploh kedaj svoj materini jezik, ima ga rabiti gotovo takrat, ko se pogovarja s svojim Bogom ! Dokazovati to človekovo pravico in dolžnoBt bilo bi brezzmiselno, ker je tako razvidna, da jo brez težave pojmuje tudi najtrša človeška butica. In vendar se godi premnogokrat ravno nasprotno 1 Naravna pravica, ki bi morala veljati za vse ljudi, za vse narode, se ne vrši! In lak narod, ki ni deležen tega prava, je bil in je še naš slovenski. Da se nas v izvajanju pravic, izvirajočih iz pozitivnih zakonov povBod trdo brca in zaničuje, no — na to smo navajeni in nam je nekaka dedna posebnost. Ali, da smo prikrajšani v najpri-mitivnejši, najsvetejši pravici, v pravu rablje nja svojega jezika v bogoslavju, to je neznosno, to vzbuja v človeku ogorčenost. Ta istina bi morala roditi v vsakem zavednem Slovencu odpor, odnosno : vstrajno delovanje proti taki krivici, bodi v besedi bodi v spisu ! Ako bi bili Slovenci bolj samozavestni, če bi malo bolj zaupali v svojo moč, oziroma imeli malo več pametne drznosti, bi jim ne bilo treba še le v sedanjem času zahtevati v cerkvi rabo takega jezika, ki je primeren njihovi naravi in značaju, a ob enem tudi cerkvi, in katerega bi bolj razumeli nego latinskega, ki je ustvarjen edino le za Romane in ne za ves svet! - Tak jezikjepo našem prepričanju, staroslovenski ali glagolica. Za?, da se temu jeziku upira najbolj tisti faktor, ki bi mu mogel najlažje in z vspe-hom pomagati do zmage! Ta faktor je naša cerkvena oblaBt. Fanatična nestrpnost neka- . terih oblastnikov proti staroslovenskemu jeziku pa nima nobene prave in pametne podlage. Njihova protivnost bi bila edino opravičena, ako bi z uvedenjem glagolice pretila veri kaka nevarnost. A gotovo je, da bi staroslovenski jezik v ljudstvu le še bolj v trdil vero in jo na novo oživil v mračnih srcih. Mi Slovenci ee sicer radi priučujemo tudi še bolj nenaravnim odnešajem, ali da se poštenemu slovenskemu kmetu poje slovesna maša v latinskem jeziku, ki ga umeje teliko, kolikor kitajskega : to je in ostane absurdum ! In to tembolj, ker imamo svoj bogoslužni jezik — staroslovenski, po starosti in svetosti enak latinskemu. — mešanih vrst sledi in kjer je sled dobivala podolgasto obliko in so bili utisi zadnjih stopinj mnogo pred prednjimi. Kakega pol metra za grmom ni bilo sledi. — Pst — pst — tu spi — je šepnil Ivanča — oh — kako pametna zver jim je to — on ve, kaj je sneg in ve, da v istem ostaja sled, da more slediti vsako dete — pa da vidijo, kaj je naredil ! — V bližini lovišča je hodil na vse strani in je tam Bkočil pjd grm — od todi tiste dalje oblike ! Ivanča se je tiho približeval grmu in je potem naenkrat plosknil z dlanjo v dlan. YT isti hip je poskočil iz grma velik zajec. — Naj streljajo — je zaklical Ivanča Levu, no poslednji se niti ganil ni, in ko je Ivanča pomeril je zakričal nanj, naj ne strelja. Ivanča se je ves tresel od jeze in zajec jo je odkuril daleč — daleč. — Oh — mlHdi gospod — kaj ste storili! Kako krasna pečenka — pravo tele. — Nič zato ! Naj mu ni bil zastonj njegov razum — je rekel Lev, in da pomiri Ivančo, mu je dal cigaro. Ali ko je ta malo potem pripovedoval ta dogodek Tomici i a staremu gospodu, sta Politični pregled. V Trstu, 29. aprila 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila). Posl. Kliemann in dr. Schopfer utemeljevala sta nujnost svojih predlogov in sta povdarjala, da interesi poljedelstva zahtevajo odpoved trgovinske pogodbe se Srbijo ter da se mora preprečiti vse, kar bi moglo zmanjšati izvoz živine v Nemčijo. Posl. dr. L e c h e r in dr. E 1 len-b o g e n sta govorila proti odpovedi ter sta povdarjala, da mora industrija v prvi vrsti trpeti škodo radi prejšnjih trgovinskih pogodb in da ista ne more pogrešati izvoza na Vsbod. Tudi ministerski predsednik dr. K o e b e r se je izjavil proti temu, da bi se sedaj odpovedala trgovinska pogodba ee Srbijo in da je treba določiti prej nove trgovinske pogodbe z drugimi državami, ker bodo te pogodbe odločilno upljivale na bodoči trgovin-sko-politični kurs. Pozneje se bo Beveda Bklepilo tudi o novi trgovinski pogodbi se Srbijo, ako se sploh posreči doseči v to potrebno avtonomno podlago. Po izvolitvi glavnih govornikov se je razprava o nujnih predlogih pretrgala in se je vnela precej živahna razprava glede določitve dneva ia dnevnega reda za prihodnjo sejo in se je sklenilo, da bo prihodnja seja v petek. Socijalni demokratje in Vaeneirci so pretili z obstrukcijo in protestirali proti temu, da se hoče na dnevni red prihodnje seje posta- oba ta dva navalila na ubozega Leva : eden ga je grajal radi pretirane sentimentalnosti, a drugi je rekel, da se Lev ne sme prištevati častnemu stanu levcev. Lev je le zganil z rameni in se zasmejal. Ni mu bilo žal in spomnil ee je Vere, ki bi ga gotovo hvalila. Za malo časa eo odmevala brda cd strelov in od lajanja in klicanja bvekega. Tomica je v slavo nekolikokrati zatrobil. Vsi so streljali izvrstno. Lev je ubil osem zajcev, dve lisici in divjo mačko — pak veselju ni bilo ni konca ni kraja. Prehodili so vsa brda in okolo tretje ure so se spustili v ravnino, kjer se je razprostiral star gozdič. Niso več mislili loviti. V tem gozdu namreč stari ni dovoljeval, da bi se ubijala žival. Ali prav tu se jim je zopet namerila lisica. Ker pa se prepoved ni raztezala tudi nanjo, so se vsi spustili za njo — in stari jo je ubil. Mejtem je Lev šel dalje in je v gozdiču naletel na cigansko deklico, ki je pobirala listje. (Pride še.) viti predvsem razprava o spremembi zbor ničnega poslovnika in zapostaviti druge važ nejše predmete. Valed tega je zbornica sklenila postaviti pred te točko še poročili o predlogih glede podržavljenja železnic in o odpravi § 14. Dogodki na Hrvatskem postajajo od dne do dne resneji in zadobivajo že akuten značaj. S prvega je bankerjtni —moralno VBaj — vladni zistem na Hrvatskem hotel po svojih glasilih vzbuditi v svetu (ki gleda stvari od daleč in jih torej ne more prav soditi) domnevanje, kakor da so pojavi le sporadični, umetno izzvani le o1 posamičnih agitatorjev in da narod eam ni v nikaki zvezi ž njimi. Danes je jasno vsemu svetu, da so te le lepe — pripovedke glas:l vladnega zistema na Hrvatskem. Dejstva govore, da je odporno gibanje preti nečuveni krivici, ki jo mora prenašati naroi hrvatski, zajelo ves narod — na globoko "n široko. O tem pričajo imena in stanovi, katerim pripada neštevilo — zaprtih, priča prelita kri in pričajo zemski ostanki v grobu. škimi vojaki, o katerih bitkah pa še niso znane podrobnosti. Govori se, da vlada v bolgarskih vladnih krogih veliko nezadovoljstvo radi tega, ker Turčija ne izvaja reform. Ministerski predsednik Danev da se je radi tega pritožil na Dunaju in v Petrogradu. Nekateri odlični listi pišejo, da je položaj v evropski Turčiji jako kritičen in da se Turčiji težko posreči ukrotiti Albance. Velesile pa da zahtevajo, da se na vsak način ukrote Albanci in da same — v prvi vrsti Avstrija in Rusija — nastopijo, ako bo Turčija preslabotna. Intervencija Evrope pa da bi mogla dovesti do vojne proti Turčiji, kar bi bilo za isto pogubno. Včeraj je srbski diplomatični zastopnik pri Porti, Gruić, protestiral proti temu, da Kar se t!če IV. razreda, bi bilo se potrpeti — ali da se tudi v III. razredu rabi to sredstvo, to se nam zdi — da ne rečemo hujega — nemoralno! V III. razredu volijo samo bolji trgovci in pa uradniŠtvo. Od enih in drugih bi bilo pričakovati, da imajo svoje prepričanje in toliko možke samozavesti, da iz lastnega nagiba vrsč s7ojo državljansko dolžnost. In menda vendar ni temu tako. Kar smo videli na zadnjih volitvah v III. razredu — to je presegalo vse meje dostojnosti ! Kočija za kočijo se je vstavljala pred raznimi trgovinami in pred raznimi — c. k. uradi! Sami, ali v družbi z raznimi agitatorji, so se vozili gospoda trgovci in uradniki na volišče in vse to na račun prepirajo - Albanci samovoljno in nasilno prehajajo preko čih se strank ! srbske meje. ! To moramo obsojati, ker tako postopanje Kralj Edvard v Rimu. Včeraj po-:gospode volilcev jemlje istim ugled! Tako poludne se je angležki kralj Edvard VII. s postopanje ne dela časti političnim strankam, kraljem Viktorjem Emanuelom vred peljal na sprehod po Rimu in okolici. Vladarja sta bila povsod navdušeno pozdravljana. Na ve- Demoostracije se neprestano ponavljajo čer je kralj Edvard v Kvirinalu vsprejel di-po vsem Hrvatskem in udeležujejo se jih vsi plomatični kor in italijanske ministre. sloji, ne izvzemši — dam iz najboljših stanov. a je naravnost sramotno za volilce, ki pripadajo inteligentnejim krogom ! Mi govorimo tu na sploh in nočemo kazati na nikako določeno stranko. Dokler treba pri inteligentnih ljudeh rabiti taka sredstva, MinisterBkemu predsedniku Zanardellijn je to slabo znamenje zanje. Znamenje je, da Tudi vUdni krogi pojmijo sedaj resnost po- je podelil veliki kordon kraljevega reda Vik- so vzlic svoji inteligenci: ali politično nedo-ložaja in pričakujejo v veliki skrbi dogodkov, torije. zoreli in brez samostalne ga mišljenja, ali pa ki utegnejo priti. Iz Zagreba nam poročajo, ; Tudi kralj Viktor Emanuel je odlikoval — strahopetci, katere treba se silo vleči na da se vladni mržje niti ne čutijo varne na več členov spremstva angležkega kralja inj volišče. ulici in da jih pot vodi edino le od doma v člene angležkega poslaništva v Rimu. j Punctum. Moralo za prihodnje volitve urad in iz urada na dom. Kolika je srditost Za danes je bil določen obisk angležkega i naj si izvajajo gospodje volilci Bami! proti tem krogom, pričajo najnoveji dogodki, kralja pri papežu. Včeraj so n. pr. dijaki s silo sneli slike — bana Khueaa iz nekega izložnega okna, so na istih iz banovega obraza iztaknili oči in bo potem bEna — soveda le v prispodobi — obesili. Xa kolodvoru so s kamenjem obmetavali banove vozove. V Karlovcu Ah, sami ščavi so zmagali! V po- Tržaške vesti. čestitka. Iz Idrije smo prejeli to le br- nedeljek je šla neka meatna Slovenka h neki la.ski gospej, po svojem opravilu. Mesto pa da bi omikana gospa odgovorila na uljudni pozdrav naše priproBte žene, se je zadrla nanjo z besedami, kakor navedeno gori zojavko : t ienati-l J , . , . , v naslovu. J ; V zradosceni na velekrasnem vspeba ne- ! . , ., , . . »cee ijudij demonstriralo proti madiarskim , . .... „ x . j Slovenska žena, je odgovorila, da to je J umornega dela, kličemo odločnim narodnim , , .... • _ r napisom na državni železnici. Daije so bili . 6 ^ zdar ! j nemožno, da bili sčavi zmagali — ko jib izgredi v Križevcih, Božjakovmi itd. Tu rlte Jem ' a z ar . j vendar ni pri nas, izvzemši one nesrečnike, je pr šlo do spopada med orožniki in kmeti, j __ XT »Sokole. jBO v zaporih! Da pa so zmagali okoli-i In zaslepljeni ri^m vl„a «. olje v egeoj I * -barska "" ^ ;ža„ski Slavi (Slovani), to je čula tudi ona ! , na neosnovane napade »Slovenca« na tržaške . . , . s svoi;m p,»stopanjem: se svojim nasiljem,' .... . j . . . j-j _ Gcspa je spoznala, da se je urezala. J ' J J J 1 »voditelje« in »vod teljske kandidate«, nam _ , . .. , ,x ,. QI - • z aretiranji, s plenjenjem listov, s policij-1 J , . Zato je menila, da sčavi ali tslavi, je — skim prr.ganjacjem in sosebno s propovedo- * ovenec« o govarja. ' vseedno! Ko jej je naša preprosta delavska . * f J - 1 h I »Narodnih voditeljev tržaških nikakor!, „ . . vanjem shoiov za financijelno samostalnost in ! ... . , , , , .... zena se bolj natanjko J | ne blatimo, ker dobro ločimo med onimi, ki j v protest proti izkoriščevanju in izinozgova-nju dežele od strani Madiarov. lačen, naroi je izpit, kmet nima najpotrebne-jega 7.a življenje in nima, s čemer bi mogel obde- j lovati ze nije. A temu narodu ne dovoljujejo niti i tohko, da bi mogel vsaj govoriti o svoji bedi, | da bi mogel [ otežiti. To dela slabo kri, to razburja duhove. Narod je prišel v tisto psihološko stanje, ko ga prevladuje zavest, da, naj pride kar hoče, ne more biti huje, da more le pridobiti, ker nima nič več zgubiti. Bližnji in Slovani razložila razliko med — se je gospa domislila, . . eo res zasluzni in katerim dajamo vse pri- . t , ^ );1„ r, . . t Narod e , . . . . , .. ... da se je tudi s tem prenaglila. Zato je vpra-, znanje, in med onimi, ki se bavijo s takimi stvarmi, kakor je afera Ricmanje. Namesto da bi se zaganjala v nas, naj »Ediaoat« strokovno oceni delo samo !« Naše čitatelje in druge slovenske ljudi pa presimo, naj nam oni odgovore, v kaki zvezi stoje riemanjski dogodki z romanom »Človek in pol«?! Tudi tukaj dokazuje »Slovenec«, kako je mojster v zavijanju in hinavščini. Mi mu na to polje nočemo slediti. Ali zaradi Ric-mu šala našo žtno, kakega »partita« (stranke)' da je ona. Žena, ki je pametna, da-si priprosta, je odgovorila: »Gospa ! jaz pripadam stranki — polenta! !« Gospa je sedaj razumela zsfrkacijo in je — pretrgala ta razgovor ! Čitatelji naj sodijo, katera iz-med žen ee je pokazala bolj olikano in civilizirano : ali laška »gospa« ali pa slovenska delavska žena ! Pogreb pok. Marije Kalin na Opči-nah se bo vršil danes ob 5. uri pop., in ne Goepodje, ki vodijo vladni zistem na j manj mu moramo že povedati: kakoršnjo Hrvatskem, so hoteli in hočejo z brutalno silo I juho ste si skuhali, tako boste morali po-udušiti vihar v narodu, a bo pozabili na re-!grebati! ceni pshologični moment in zato tudi niso; Narodno siavje v Ajdovščini Šturiju. Jutri 7Jutraj kakor Je bi.l° javlJeno včeraJ v pomislili na staro resnico glede takih dogod- j Zmagovito se vije slovenska trobojnica v j osmrtnici žalujoče družine, kov: da ee pač ve, kje in kedaj so pričeli, 1 tržaški okolici. Z veseljem pozdravlja sloven- j Dogodki v Kiemaojih. — »Piccolo« a se nič ne more vedeti, kje in kako ne- Bkj narod junaško stražo Slovanetva o Adriji. priobčuje nastopno brzojavko z Dunaja : hajo! ! Madjarsko nasilje je izzvalo odpor, > da se utajiti, da so tako sijajni zmagi »Grško katoliški škof v Križevcih na madjaronsu zistem na Hrvatskem je doživel j poleg voditeljev največ pripomogla narodna Hrva'skem, dr. Drohobe'iki, pride te dni na svoj moralni p lom, aii mi bi rekli, da do-i društva tržaška in okoličanBka. Radostnega Dunaj na posvetovanje s papeževim nunei-godki na Hrvatskem, in to posebno že zato, i Brca pričakujejo torej Vipavci dneve, ki do- jem in ministrom za bogočastje o prestopu ker ae vrše vsporedno z dogodki v ogrski vedo v njih sredo za slovensko idejo preža- riemanjske občine v Istri v grsko-vstočni zl>orn ci in po uiieah ogrskih mes^, ptme- služeno pevsko društvo »Kolo« kakor tudi obred (v pravoslavje ?) Ako bi prizadevanja njajo Lankerot duvalisti ?ne uredbe države, druga slovenska društva tržaška. Bliskoma škofova na Dunajn ostala brezvpešna, obrne Dogodki na Hrvatskem priča akutne krize raznesla ee je ta vest v sleherno vas vipav- se isti naravnost do papeža z namenom, da v razmerju med Hrvatsko in Ogrsko, do- ^e doline in od vseh strani čujejo se bo- se občina Ricmajjska ohrani katoliški veri«, godki na < grškem zopet priča o akutno-kri- (\r\\Q\ kljci: »Vstvarite namna-j Mi nismo obveščeni, kaj je na stvari, tičnem stanju v razmerju med Avstrijo in rw(Jni praznik!« In Binkoštna nedelja Ali po dosedanjih skušnjah vemo, da imajo Ogrsko. Bi li bil j čudo, ako se iz vseh teh ^o ta praznik. To se pa da doseči edino-le, naši mladi reformatorji dobrih zvez z nekimi dogodkov iz?imijo drugi daleke s jžni dogodki, ^ udeleži tega slavja kar največ na- osebami na apostolski nuncijaturi na Dunaju ki utegnejo dati narh je ?! oblike novi uredbi mo- rodnih društev. Obračamo se torej do teh z in da te osebe ne služijo po svoji stanovski iskreno prošnjo, da nas z udeležbo razveseli dolžnosti interesom katoliške cerkve. Tako Protivojaške demonstracije V Bu- in ob enem tako dokažejo svojo ljubezen in si je tolmačiti ta telegram v »Piccolu«, ki dimpešti V parku politehnike v Hudim- spoštovanje do neustrašenih narednih pio- f je prišel gotovo preko nedeLkatnih rok ita- pešti zbralo se je sinoči kakih 6ešto uprizore javco manifestacijo, s vsakovrstna sredstva v to, da bo premagan pomočjo katere bo mogoče povzročiti padec nasprotnik. Szella. Dijaki so na to šli pred sedež kluba Tu v Trstu je navada, da nasprotujoči neodvisne stranke in pred uredništvo glav- si stranki (osobito za IV. razred) rabiti kako nega glasila Košutove stranke, kjer so prire- stotino izvoščekov, ki dovažajo volilce pred dih ovacje. volilno dvorano in nazaj domov. Dogodki na Balkana Iz Carigrada Med našimi volilci ni in ni bilo te na- poročajo, da so se v vilajetu Solun in Mo- vade in upamo, da je tudi v prihodnje nastin zopet vršile bitke med ustaši in tur- ne bo. O tej priliki naj omenimo še par besed na naslov onih, ki so uničili katoliško cerkveno občino v Ricmanjih. Ti gospodje so se mogli osvedočiti, da nimajo pred seboj nemških knedlov, niti italijanskih polentarjev, ampak da imajo pred seboj zrele in trezne ljudi. Zato naj odložijo že enkrat onega birokratskega šimelna, naj prenehajo se svojim neiskrenim postopanjem, ki je v tem, da obljubljajo eno, a v glavi imajo drugo. Punctum ! Velevažna razsodba. Kakor smo že pred čaeom poročali, je dne 25. t. m. upravno sodišče na Dunaju sodilo v stvari domo- vinske pravice onih, katerim je tržaški magistrat odbil prošnje, ker so v zadnjih 10 letih imeli kakega svojca v mestni bolnišnici na BtroŠKe občin, v katere so spadali. Tržaška vlada je dala prav rekurentom. Magistrat se je pritožil na ministerstvo, katero je odbilo magistratov priziv in torej dalo zopet prav prosilcem. Naš magistrat je sel do najviše instance, na upravno sodišče, ki pa je minolo seboto tudi odbilo magistratov rekurz in s tem dalo prav prosilcem. Vsi oni, katerim je magistrat iz katere navedenih — pretvez odbil prošnje za dosego domovinske pravice v Trstu, dobe domovinsko pravico, ker jo po izreku upravnega sodišča morajo dobiti. Stvar se bo vlekla še nekaj mesecev, ker si nas slavni magistrat, ko gre za pravico reve že v, jemlje precej časa ; fakt pa je, daje to vprašanje definitivno rešeno in da magistrat mora kloniti! Ozirom na invazijo inozemskih delavcev v Trstu, oziroma izključenje domačih, piše »Politik« : Na sposobnost tujih delavcev ee niti ne gleda. Importi ranim Italijanom se odpušča tudi najpovršneje delo, če tudi se s tem vsa dela močno podražujejo. Tako se je zgodilo na istrski cesti, tako na gradnji v pristaniščih, tako se godi na vseh delih, ki jih izvršujejo Italijani. Djmači delavci ne morejo dobiti dela, dočim daje Trst dela tisočem iuo-zemcev iz Italije! Država in dežela zahtevati od domačih prebivalcev davke, isti morajo služiti v vojski, ali delo in zaslužek se jim vzkračata, to je določeno samo za inozemce, ki tu niti ne plačujejo davkov, niti ne služijo v vojski. In avstrijska vlada molči k temu, proti takim vnebo-vpijočim razmeram se noče dvigniti nobena roka! Kje drugje bi bilo kaj tacega mogoče?! Poštne stvari. Prihodnji torek, dne 5. maja li>03 ob 10. uri dopoludne se bo vršil v hotelu »pri Slonu« v Ljubljani 21. redni občni zbor društva c. kr. poštarjev in poštnih pomožnih uradnikov na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji, ob enem tudi VI. redno letno zborovanje društvene bolniške blagajne. — Dnevni red obsega stanovske stvari. Poštnemu ravnateljstvu na znanje. Iz Skednja in okolice nam prihajajo pritožbe proti tamošoji poštni upraviteljici, katera izdaja nemško laska potrdila na slovenska priporočena pisma. Ijs na izrecno energično zahtevo fctranke, se ta mcgoSna gosp ca sicer uklanja v toliko, da izdaja nemško slovenska potrdila, drugače pa ne ! Ako jfj je kdo zagrozil, da se radi njenega postopanja pritcž.l na v.šje mesto — odgovarja ista : »Mi bazilo !« (Jaz se nič ne bojim) ! Za denes opozarjamo le, in se nadejamo, da bo zadeščalo. Praznik 1. maja. Odbor tiskarjev do-poslal nam je dopis, v katerem naznanja, da so tržaški tiskarji sklenili praznovati dan 1. maja, VHled če3ar tudi naš list tega dne ne izide. Dne 1. maja prirede tukajšnji socijalisti veliko delavsko veselico na dirkališču Mon-tebello. Za to veselico prilepili so se po mestu lepaki in zadoščenjem smo zapazili, da so poleg italijanskih po vsem mestu tudi slovenski lepaki in da se je torej v tem obziru popravila napaka, katčro smo morali lani grajati, da so namreč bili slovenski lepaki prilepljeni le na nekaterih krajih izven, oziroma na skrajni meji mesta. V proslavo splošne sijajne zmage nabrala vesela družba v Rojanu za otroški vrtec na Greti 11 K 42 st. Istim povodom je daroval go?pod Anton ŠSuka v Barkov-ljah 5 K. Ali ne izzivjata ta dva izgleda v posnemanje ? Izlet na konkonel (k Ferlugom) priredi na dan 1. majnika družba nekaterih avetoivanskih rodoljubov, kjer se hočejo v prijateljskem krogu porazveseliti po hudi volilni borbi. Sestanek na licu mesta ob 4. uri pop. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel v soboto ob 8. in pol uri zvečer svojo sejo. PeTsko društvo >Kolo< naznanja vsem svojim gg. pevcem, da bo danes (v sredo), pevska vaja, in sicer za možki zbor. »SloTansko pevsko društvo< naznanja vsem svojim gg. pevcem, da se bo vršila pevska vaja (možki zbor) v četrtek zvečer ob navadni uri, in skupna vaja (mešan zbor) v soboto zvečer. Naproseni so, da se v polnem številu udeležb teli vsj, ker je le malo Časa do koncerta. Ženski podružnici dražbe sv. Cirila In Metodija v Roja na je daroval (po go-spici Černigoj) gospod Kristijan Dejak 10 K. Bog živi darovatelja in daj — mnogo posnemalcev ! Za mo>ko podružnico družbe sr. Cirila in MetodIja. G.čna Ana Grk je nabrala o priliki slavja volitvene zmage v Ške dnju 1 K 50 st., nje brat gosp. Štefan Grk dodal 2 K. v veseli družbi pri gosp. Pavlov^ču se je nabralo 2 kroni. — Srčna hvala ! Popravek. V včerajšnjemu poročilu o slavju v I j mjeru je bilo ime odličnega gosta iz Daimacije nat sneno s Kopic, a pravo ime je Ksp'č. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 29. aprila ob 10. ari predpoludae ee bodo vsi* j aar* tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne sivar. vršil« sledeč« dražbe premi-inin : trg della Bira, manifakturno blago in razno ; ulica Remota 1 in 4, hišna oprava, konji in kočije: ulica del Bosco 31, 1 konj in 1 kočija : ulica del Monte št. 13, hišna oprava; ubca Carintia 5 in ulica Tintore 2, h'šna oprava ; ulica Luigi Galvani št. 3, hišna oprava ; ulica Maiolica 6, 1 voz ; ulica Molin vapore 1, hišna oprava : Androna del Moro 9, 1 konj ; na Vrdeli 150, stroj za šivanje ; ulica Ireneo št. 3, hišna oprava ; Silita Promontorio 10, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 12.6, ob 2. uri popoludne 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.0. — Danes plima ob 10.42 predp. in ob 9.23 pop.; oseka ob 411 predpoludne in ob 3 39 popoludne. Dober STet. Kdor žeii nasejati lep travnik, temu priporočamo, da ei naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d -munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Že 29 let zalaga Mauthner te semena naikrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. riti potrebno za to revno ljudstvo, ali pa mu morajo dovoliti, da si drugod išče zaslužka ! Oni, ki so poklicani, naj razmišljajo in naj pridejo z dejanji ! Naše ljudi ogorča še posebno, ker vidijo, da se v sosednji Kranjski ne delajo izseljevanju skoro nikake ovire ! Ljudje si tolmačijo to kakor krivično dvojno mero. Ne morejo umeti tega, da se na Kranjskem dovoljuje izseljevanje ce!6 15—16 letnim mladeničem (seveda do dobe, ko treba na vojaški nabor), mej tem ko se v Istri zabranjuje to celo polnoletnim in takim ljudem, ki so zadostili Bvoji vojaški dolžnosti. S solzami bi morali pisati, ako bi hoteli natančno opisati vso bedo, ki vlada po ne-kateiih krajih Istre. To je grozota, ki pretresa človeku dušo. Zato pa : videant con-sules ! — d i ne bo prepozno, da ne bo pri moran svet — kakor je sedaj v Dalmaciji — gledati tudi v Istri, kako v moderni, civilizirani državi dopuščajo, da ljudje umirajo od gladu ! X Učiteljsko društvo za sežanski Šolski okraj bo imelo svoj občni zbor v Sežani dne 7. maja t. I. ob 10. uri predpol. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Ove-rovljenie zapisnika zndnjega zborovanja. 3. Referat: »Nadzorovanje v cerkvi«. 4. Tajni-kovo in blagajnikovo poročilo. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegatov za zborovanje društva »Zaveze«. 7. Predlogi. 8. Pevske vaje. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Samomor t živem apnu. Na Reki se je dogodil nastopni grozni in nenavadni način samomora. Izvršil ga je palir Gerard Zuccbiatti, ki je delal pri arhitektu Mattia-s;a. S nčiča Zucchidttijeva, erlen 10 drugi 12 let, iskala sta ga okolo 9. ure zjutraj pri novi hiši, kjer jima je bil oče usiužben kakor paiir. Od tu sta šla otroka z enim zidarjev v prizem je neke hiše, kjer je imel palir svoje apno. Odpri so vrata prostora in opazili na robu jame klobuu in sukno palirjevo. Pogledali so bližje in — zakričali v grozi. Otroka sta vUlela v apnu nekoliko od hrbta svojega lastnega očeti, a glava mu je bila vsa v apou ! Kmalu na to so prišli redarstveni oigam in zdravnik, a z dirji so is-vlekli mrtveca iz jame. Samomorilcu je bilo še le 42 let. X Beda v Istri. Iz Istre nam pišejo : Slavnemu uredn šivu je gotovo pcznana velika beda, ki viada širom naše Istre, in ee posebe v nekdaj cvetočih Vodicah in po okolici. Da pa svet izve, kako daleč Brno prišli v teh krajih, povem naj, da se morajo =edaj nsši Vodičani boriti proti groznemu gladu ! Nekdaj so ti dobri in pridni ljudje prodajali oglje in druge predmete pa Kranjskem, Stajer-kem, v Tritu in cel<5 do Budimpešte. Danes e ta trgoviua skoraj popolnoma propala in nekdaojim Vodičanom ne preostaja druz«ga, nego ptodajati, komad za ko madom, svoja zemljišča ! Mnogo nj.h bi radi šli v severni Ameriko in si tam pi i dužili vsa i toliko, da bi si ohranili dedno grudo zemlje, toda razna naša županstva nečejo dajati prosilcem potnih l sto v ! Je vse prav : izseljevanje je hudo zlo in le hvalevredno je, ako oblasti gledajo, da se prepreča zlo, ako gledajo, da ljurlje ne zapuščajo svoje grude zemije. Ali potem je oblastim, državnim in deželnm, še neka druga nujna dolžnost: skrbeti morajo, da bodo mogli ljudje živeti na svoji zemlji! Tako pa, ne dovoljevati jim v tujino, a doma jim ne dajati ekzi-stenčnih pogojev — ne dovojevati jim izseljevanja, a dr ma puščati jih, da ginevajo cd gladu — to se pravi ljudi t rati v obup. Aut — aut: ali taj dežela in država sto- Vesti iz Kranjske. * Prva javna vinska poskušuja v delelni preskušalni vinski kleti t Ljubljani je bila nepričakovano dobro obiskana. Prišlo je več domačih in tujih gostilničarjev in kupcev ter mnogo odličnega ljubljanskega občinstva, da se prepriča o tem novem podjetji in da povžije Čašo pristne kranjske vinske kapljice. Zvečer je postalo prav živahno vrvenje. Pr šel je tudi gospod župan Ivan Hribar s soprogo. V obče so vsa raz stavljena vina ugajala, toda splošno hvalo so žela kvalitetn-d vina, namreč rizling, burgun-dec, silvanec, karmenet, sipa in zelen. Isto-tako so bolj, ugajala vina napravljena po umnem kletarstvu, t. j., da niso kipela na tropinah, kar naj si posebno Vipavci, ki se s svojim pridelkom odlikujejo, upoštevajo. Ker je ta klet le posredovalnica, so si kupei pridno zabeleževali naslove posamičnih pro-ducentov ter zahtevali razna pojasnila, katera sta jim dajal* gg. deželni potovalni učitelj Gcmbač in ravnatelj G. Pire. Tuji kupci s Koroškega, Štajerskega, Gjrenjsktgi in celo s Tirolskega, so bili o dobroti nekaterih vin prav iznenađeni. Neki Tirolec je sam priznal, da se morejo kvalitetna kranjsk* vina, kakor rizling, burgundec, silavanec, karmenet i. dr., kosati s tirolskimi boljšimi vini, ter se je laskavo izrazil o tem koristnem podjetji, ker na ta način bo vsaj vsakemu dana prilika, prepričati se o pridelku in dobroti kranjskih vin. Razne vesti. Radi groznega zločina so zaprli te dni v Parizu 30 letnega goslarja Truberta. Skozi dve leti je mož svi ral v gledališču Thčatre de cbatelet in v tem času je živel z mlado Parižanko Hvgenijo Ganvenet. Pred nekoliko meseci pa jo je zapustil in odšel t svojo domovino, v Algirijo, da se tam oženi. Ali o ia — za njim. Ker se je ni mogel rešiti, jo je ubil. Po lastnem pripoznanju je držal njeno truplo 14 dni na svojem stanovanju, a ker se je bal, da bi ga ne izdal smrad, je začel kos z.a kosom njenega trupla zakopavati v okolico B skre. Na to se je ukrcal v Mar zelj in cd tam je pr šel v Pariz. Tu pa so ga zaprli, ker je njegov zločin prišel na dan. Našli so bili namreč glavo umorjene. Sam je priznal, da je tisti večer, ko je ubil Ganve-netovo, hitro stlačil truplo v neko vrečo, odšel v kazino v Biskri in — igral na karte. SterišI pokojnice so še le potom sodišča izvedeli za grozno modo svoje hčere. Knijževnost in umetnost Ivo Sorli : »Človek in pol«. (Zvršetek) Iz teh odstavkov je razvidno, da je R hard pričetkom romana popolen aristokrat, v polnem pomenu besede, ker veruje v nepre skečjivo steno med nižjimi sloji in med iz- obraženci. Sredi romana pa se izpreminja njegova vere v nevero in ne veruje več v nepreskcčljivost stene med maso in inteligenco, toda s pridržkom, da njeg >va ura še ni prišla. Koncem romana pa se nam razlaga, da deljuje. Vidi se, da Rihard. ni risan v temeljni potezi povsem logično, oziroma analogno, in nastaja vprašanje, ali namjeavktor res hotel predočiti sliko takega nadčloveka, kakoršnega je postavil Nietzsehe? Po prvem izreku, in ti izreki silijo vendar z vso močjo nad površje, bi se tudi pozneje ne smel spustiti na delo, ker je po njegovem mnenju masa nerabna, a brez mase si narodnega dela ni ti misliti ne moremo! Le med ljudmi postaja človek velik. Vkljnb temu pa izrekamo svoje skromno mnenje, da je abotno mislit', da bi bili taki ljudje, če bi bili tudi logično izvedeni, tedaj pravi Nietzscliejani, v resnici rešitelji in pravi vodniki naroda. Ta oblika je na političnem, kakor na narodno-gospodarskem polju Btara navlaka, in lepa, prelestna, le v literaturi. Ravno tako ekstremen in v praksi neraben, toda kakor oblika in sam na sebi lep je tudi Tolstega nauk, ki brani maso. Na eni strani ekstremna 'aristokracija, na drugi ekstremna demokracija. Eden nauk rtemelji na romanskemu caezarizmu in machiavellizmu, drugi pa na azijatski, odnosno slovenski udanosti in pohlevnosti, ki ne more vztrajati brez absolutnih vladarjev. Danes ne drži ne eden, ne drugi nauk. Človeško življenje in mišljenje je pregloboko, da bi se zadovoljilo z navadno dresuro, z nepogojnim imperativom ali pa z onimi osladnimi besedami o ljubezni svojega bližnjega. Sicer se pa v nas Slovencih brez neke gotove toplote, brez čutatvova-nja, ki naj presinja vsakega, bodi kmet, bodi gospod, nič opraviti ne da. Volč vam uhaja iz jarma in le toliko veča bo sjegova zbeganost. Će zahajamo med navadne ljudi, ne gremo tudi že p o d nje. Poleg tega je pa nevarnost, da se tak nadčlovek prelevi v psevdo- nadčloveka, ki ima le bistre oči, krepko voljo, a trdo but'co. Toda zadosti. Rihar, ki je v obče simpatičen zcačaj, pa ima na 3ebi še neko drugo potezo, ki je za nas posebno zanimiva, v nas še malone nova in popolnoma primerna njegovemu značaju. O značajih godi namreč: »Večina izmed krepkih, č stih značajev, ki so zmožni hoditi v zrelejših letih lepa, prava, ravna, čista pota, ne da bi jih moglo še kaj speljati ž njih, večina takih značajev, s9 je oprala v mladih letih v — blatu življenja !« Nekako čudne eo take besed« filistru, a praktične so in pritrditi mu moramo v polni meri. Največ zakonskih razporov nastaje pač vsled medsebojnega neumevanja in umeti se pravi skusiti. Britka, a neovižna resnica! Oatali značaji v tem romanu so risani dosledno in markantno. Ne sme se prezreti tudi to, da stoji drugi del tega romana, in sicer od tam naprej, ko izgine Rihard s po-zoriača, od peripetije dalje, ko opisuje avktor Plesichnv ruin, glede napetosti veliko nižje od prvega dela, v katerem nastopa Rihard tako, da čitatelj to Bpremembo dobro občuti. Prvi del pa je pisin res zanimivo, napeto, krasno. Ivo Sorli ni pevec bolnih rož, odurno mrzlega staea, ampak pevec solnca, moči in kreposti, in ravno to nas navdaja z upanjem, da nam ustvari Š3 mnogo, mnogo lepega. dar prijazna Italiji v dobrih in slabih Časih. On se nadeja trdno, da bo to vzajemno prijateljstvo trajalo večno in da bo vedno prisrčneje. Kralj Edvard je odgovoril, izrazivši svoje popolno zaupanje, da nikdar ne nehajo od davno obstoječa Čutstva vzajemnega prijateljstva. Mi dva oba 'ljubiva svobodo in svobodne naprave in s temi velikimi cilji pred očmi smo hodili skupno po poti civilizacije, o Čemer smo se ob enem trudili za vzdržanje splošnega miru. Gotovi smo, da bomo vBikdar združeni za stvar svobode in civilizacije v splošni blagor in razvoj vseh narodov. Svoji k svojim ZALOGA i x pohištva* Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata nnm mm :mnxn* k*kx x n n n * K n n K n * k x x x n n n dobro poznane tovarne lizarsie zairm v Gorici (Soltan) vpisane zadruge s omejenim poroštvom prej ton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. MajTečja tovarna joMštta primorsie dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, * n SC * x n x n dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. mo- Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno LA To ssv Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovednl- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Sbatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škafljica stane 6 O stotink. Brzojavna poročila. Nov kanonik v Rovinju. DUNAJ 29. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja : Cesar je imenoval pomožnega duhovnika v Vodnjanu, Petra Pavla Bartolija, kanonikom kolegijalnega kapitelja v Ro -vinju. Kralj saksonski. I "'UNAJ 29. (B.) Kralj Saksonski je odpotoval danes ob 8. L.ri 50 m. v Mona-kovo, v obiske pri princu regentu Luitpoldu. Kralja je cesar spremil do kolodvora, kjer sta se monarha prisrčno poslovila. Knlturni boj na Francozkein. CHAMBERV 29. (B.) Polkovnik Cho u -bertin, poveljnik 4. dragonskeea polka, ki je bil dobil nalog, naj vede '2 eskadrona v Grand Chartreuse, je zahteval brzojavno od vojnega ministra, naj ga stavijo v pokoj. Kralj angležki t Rima. RIM 29. (B) Na današnjem gila obedu je kralj Viktor Emanuel nap 1 kralju Ed vardu in je izvajal, da je bila Anglija vsik- Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. -; (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. PREDNO kupite - - - - PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine tvrdke Vfttorio jjasperini TRST — nI. Nnova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10% odbitkom. Kdor nakupi blaga za 10 l vdobi poseben dar. VZORCI SB N£ DAJAJO Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejSih kombinacijah pod tako agodDtmi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjčujoćimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" = vzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Redka prilika po čuveno nizki ceni! 400 komadov le gld. 1.90 1 krasna pozlačena precizijaka ura (anker) kezoč sekunde, .*>♦► dnevnim t?kom, o letno jamstvo: 1 prve vrste novčarka od usnja; krasen prstan za moške z imit. biserom ; 1 najfin. nožič; 1 kravatna spila fimili bieeri ; 1 garnitura gumbov od double z!ata za man-gete in srajce ; 1 žepno ogledalo ; o krasnih predmetov, ki vzbujajo smeh ; 1 pisalno orodje od niklja ; 25 predmetov »a dopiso-vsaj«; 1 krasna par.ška broša za dame; 1 par gumbov od simili biserov (jako premoti ivi) ; 1 krssen album s "U> podobami in še -JOO drugih potrebnih predmetov. T* h vseh 400 komadov, izmeti kojih je ura sama toliko vredna, pešilja proti povzetju 7a sanco gld. 1.90 dunajska centralna zaloga Pink Lust. Krakov. 66. Za kar ne ugaja se vrne denar. 'Vi Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga9 prodaja po redki priložnostni X .a^ konfekcije zidano in volneno blago, preproge, pregrinjala in snovi za pohištvo. = Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča Bvojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za Bpalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s OH IŠT V O IVI najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani S t v. 14 ; "T R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu , zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod Ijud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve so pošt-; nine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se . % i • [ zvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon- celo zalogo oouvala v velikom izboru za mozke, ženske m končnih cenah. ~ Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča otroke. Razprodajalne cene radi opustitve obrti. Jo«ip stantič čevij. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsun- — lljlHlllO ne naproša za obilen obisk. .-—-- ! nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada m c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. Popolna likvidacija! Radi podretja hiše, prodaja čevljarnica Madriz ul. Sv. rfntona TOl/flRNfl POHISTl/fl IGNACIJ KRON Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. ^^ Velikanski dohod za spo mlad ni čas. Qbuvala za pospode črna, angleška po gld. 3.20, nnoena, > po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. črni sli rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m cc r i OSMICO Podpsisani javlja da je prev-' zel poznano pekarno g. Tram- i puža, Via F O S C O I O Štv. 2. sem odpri danes na Prošeku. Prodaja vsakovrstne moke, čim lastni pridelek, črno po kruha, sladčic in drugo. Spre- belo po 32 kr. liter. kjer to-36 kr., jema tudi kruh v peko. Priporoča se udano Rihard Grom. Se priporočam za obilen obisk Anton Nabergoj, pos-estnik na Pr. nek.n Albert Brosch TRST - Ul. S. Antonio 5. - TRST Mobar in izdelovalec čepic. ODLIKOVAN M RAZSTAVI v Trstu 1SJS2. Velika zaloga kožuliovine in čepic za civilne in vojaške osebe. Izršuje vse poprave najhitreje in ekonomično. Shranjuje kužuhovino in miško obleko ter jamči za vsako škodo proti molem in ognju. prodajalnica zelenjave, sadja, piva, vina in sladkarij je na prodaj. Več pove naša uprava. ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje ' — — — — — — brezplačno. — — — — — — Mlodonin 18 let star, bi »topil rad vslužijo i h kakemu ris =>rs emu mojstru. ' Naj raj Se za plika n e podob (kvairos). Ponudbe naj ' re posiijajo doo >ifro -Z. B - Trst, Barriera veccliia, poste restante. Stanovanje in hrano vdobi kot dijak ali samo- stalen gvspcd po zmerui ceni. Naslov pove upra\a ..Edinosti"*. © p O P H » < ta O 5* 3 1 CA -t O C*-.. a 3 e> I 1 V korist ! ! ,Osrednji šolsfci Matici" o < Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - Moderno blago za obleke iz čista ovčje volne po nizkih cenah priporoča jKarol Kocian s Q> n n o ta q< * s 2. B CA o < tovarna sukna H IIIII pol