st. 8 (1854) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 21. februarja 1985 Cena: 40 din I3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 7\ M i I- ^olenjski list izhaja 35 let ~~ Jubileju namenjamo ____današjo Prilogo bi časopis bil človek, potem , 10 35~letnici Dolenjskega lista lahu2n0Val' Sm0 i° *17’ februaria) mi °-zaP'sali' da je stopil v pozna bnr« leta’ ozirorn? da je začel naj-ji .! moška leta- ko zbrane .janis^e izkušnje s pridom in še 1 jco moči izkorišča pri svojem Poslanstvu. Jo* časopis ni človek, ki bi sl in zorel in bil iz leta v leto Pametnejši«. Časopis je otrok nač ,renutRa Posebej, na neki nia 'n 93 roievai° zunanja dogaja-•l ■ °d njih prejema svojo moč, rin S* 'n Priv,ačn°st Pa tudi ost-°; kritičnost, zagnanost, na-j- U®0nost, ob seveda dovolj i ®trenih novinarskih peresih. Če ča adanašji na straneh našega snika več kritičnega, nevesele-s ■ manj navdušujočega, potem to svo11331011^6, da *e Časopis izgubil lemoči, marveč le znamenje ta-sn,h razmer in časa. _ J?da Ro se teden za tednom dvi-Doi 'ZCanih številk, ko se na da ICad daljša vrsta letnikov, se zdi, is časopis le živa stvar, ki iz. 2jZne vsakdanjosti črpa sokove )enia in jih z magično močjo ti-_ ne besede preliva v zvezi no teldos,i s sedanjostjo in bodoč-do se kot živo srečanje z 9odki, mišljenji, strinjanji - in nas, pišoče, pa ima še eno Za vP^embno značilnost: je naše akotedensko srečanje z bralci, z smi tistimi,- ki nam že tri in pol beSetletja stojite ob strani, nas rete in z zvestobo domačemu viB.Sn|ku dajeta moč in upra-senost, da izhaja in živi naprej. alh kaj bi kronist časa brez bral-, ’ banašnjegB in jutrišnjega? Os-b m le potiskana krpa papirja. Z kon ern *0 dasoP's osmišljen do niJif1'0 35"letr|ica izhajanja Dole-iskega lista ni le praznik nas, ki s°pis delamo, temveč tudi ju-, drej vaše podpore in zvestobe, če39' bralci. Najprej je torej treba Potem skupaj. vam ob tej obletnici, šele 1 nam, ki časopis spravljamo UREDNIŠTVO POLITIČNA ŠOLA 2(j^RNOMEl,J — V Črnomlju bo od in i Cbruaria do 14. marca vsak torek { j,rlek popoldne mladinska politi-vrst' °*a ',Sa'< dan Plavanj bosta na J dve temi, med drugim o brezpo-n°sti, mladinskem prostovoljnem oi f' ° de^u mladih kmetovalcev, mn-osn n' kulturi in popularni glasbi. Za pr u^bSolce pa posebej proporočajo avanja o informiranju v ZSM in ganiziranem preživljanju prostega Razstava ob 200-LETNICI slepih Novo MESTO — V Centru us-Urjenega izobraževanja Boris Kidrič Pred dnevi odprl i zanimivo razs- So av° ob 200-letnici organizirane skrbi I u.sP°sabljanje slepih v svetu in 65-rilci ustanovitve prvega zavoda za SlcPe v Sloveniji. Krško bo dobilo dom obrtnikov Otvoritev 20. aprila KRŠKO — Obrtno združenje Krško in tukajšnja Obrtna zadruga Resa bosta spomladi že v novih, večjih in lepših prostorih Doma obrtnikov, kakor se bo poslej imenovala povsem prenovljena in dozidana zgradba zadruge Resa v starem mestnem jedru. Naložbo sta pokrila oba uporabnika do polovice, od prvotnih 18 milijonov pa se je kljub hitri gradnji le podražila na 25 milijonov dinarjev. Gradbena dela so opravili delavci Pionirjeve temeljne organizacije Gradbeni sektor Krško, obrtniška dela pa bodo postorili krški obrtniki in kooperanti Rese. Dela so tako rekoč že končana, saj se bo zadruga, ki seje začasno preselila v Dom učencev, predvidoma vselila v Dom obrtnikov še v februarju. Ob domuje parkirni prostor za 15 avtomobilov. Delavci Iskre izsilili sestanek V bršlinski tovarni napajalnih naprav so se 18. februarja spet »pogovarjali« NOVO MESTO — V bršlinski Iskri, kijev novomeški občini rekorderka po naglo sklicanih sestankih na pobudo delavcev, sta ob drugem izplačilu zaslužkov po novem sistemu nagrajevanja dve skupini delavcev spet demonstrativno izrazili nezadovoljstvo. Skupina delavcev kleparne in dela montaže sta 18. februarja ob 12.30 zahtevali sestanek z vodilni- mi. ker z osebnim dohodkom, ki so ga pred dnevi dobili za januar, niso bili zadovoljni. Motijo jih dodatki na pogoje dela. ki v obračunu niso več posebej izkazani, ampak so zajeti v analitski oceni,v skupini »delo«. Niso zadovoljni z normami po novem sistemu in se pritožujejo nad prenizko ocenjeno zahtev nosijo dela. Ta sloni na vzorčnem katalogu SOZD Iskra. kjer je za enaka dela predv idena razvrstitev v enako skupino glede zahtevnosti dela. Delavci iz enote posebnih naročil se pritožujejo zaradi obračuna čakalnih ur. Nemir je bilo v posameznih skupinah tega kolektiva čutiti vse od uv edbe novega sistema nagrajev anja lanskega decembra. ker so verjetno v si od novega sistema pričakovali tudi več denarja. Zmenili so se. da bodo pripombe delavcev prenesli na de- V Krškem so lani izdelali 123.293 ton papirja KRŠKO — Delavci krške Tovarne celuloze in papirja »Djuro PRIZNANJA JUBILANTOM DOLENJSKEGA LISTA — Ob 35-letnici izhajanja Dolenjskega lista (več o tem v današnji Prilogi) je bilo v petek popoldan srečanje vseh njegovih delavcev v prostorih novomeške srednje šole za gostinstvo in turizem. Ob tej priložnosti so jubilanti in tisti, ki že več desetletij snujejo in oblikujejo naše glasilo, prejeli priznanja. Med jubilanti, ki so pri listu že od samega začetka, je tudi Cirila Mazovec (na sliki), ki je vsa ta leta delala v naročniškem oddelku. Priznanje ji je izročil predsednik OO ZSS Tone Jakše. (Foto: J. Pavlin) Salaj« so stoodstotno izpolnili letni načrt blagovne proizvodnje. Naj dobro gospodarjenje papirničarjev podkrepimo z nekaj številkami: Skupna blagovna proizvodnja v tej največji posavski dclovni organizaciji je znašala lani 246.747 ton izdelkov, načrtovali pa so jih 247.406 ton. L.e v temeljni organizaciji Celoluza je bila blagovna proizvodnja 6 odst. pod planom in je znašala 96.517 ton celuloze namesto 103.000 ton. Krška tovarna še zmeraj pokriva okoli 80 odst. jugoslovanskih potreb po časopisnem papirju. Lani so v temeljni organizaciji Papir naredili kar 123.293 ton papirja, oziroma 4.893 ton. ali 4 odst. več. kot so načrtovali. V Tovarni embalaže Senovo so presegli plan blagovne proizvodnje kar za 13 odst., v brestaniškem tozdu Tes sodelavci naredili 18.279 ton valovite lepenke in drugih izdelkov, kljub utesnjenosti, se je bodo znebili z novimi skladiščnimi prostori. Največji skok pa so dosegli prizadevni delavci tozda Papirkonfekcije. ki so lani izdelali kar za 15 odst. več različnih izdelkov, kot so predvidevali. Naredili so jih 8.857 ton! P. P. Nezaupljivost je prva ovira Na razpravi o Belokranjski vasi, ki naj bi jo zgradili pri Želebeju ugotovili, da to naselje ne bi rešilo belokranjskega turizma — Onesnažena voda METLIKA — Pretekli teden je bila v Metliki javna razprava in razgrnitev projekta in makete naselja Belokranjska vas pri Želebeju, za katerega gradnjo seje že pred tremi leti utrnila ideja pri novomeškem Pionirju. Prof. Jože Koželj je predstavil projekt, ki so ga pod njegovim mentorstvom pripravili študenti arhitekture in zanj porabili okrog 15 tisoč ur dela. Občane je zanimalo predvsem, kakšne so možnosti za gradnjo kmečko-turistične vasi in kaj bo s tem pridobil belokranjski turizem. Občani so bili v razpravi nekoliko nezaupljivi do gradnje Belokranjske vasi. Večkrat je bilo slišati pripombe glede onesnažene vode, na vprašanje, kdo je porok, da bo naselje res (Nadaljevanje na 2. str.) Koželj je pojasnil, da so študenti pripravili študijo, ki naj bi bila vzorec pozidave ob Kolpi. Projekt ni v takšni fazi. da bi odgovarjal zazidalnemu načrtu. Študentje so prišli do osnov za postavitev kmečko-turistične vasi na podlagi analiz sosednjih vasi predvsem kmečke arhitekture. Prvotna zamisel je bila le ureditev Nemaničev ega mlina in poplavljenega področja ob njem. Potem pa so se odločili tudi za ure- SIROMAKU NA PLEČA kultura od nekdaj pobira drobtinice z bogatinove mize, ne s siromakove, na kateri jih ni. V novem srednjeročnem obdobju se ji piše drugače. Vsa skrb in obveznosti zanjo se z republiške kulturne skupnosti prenašajo na občinske, nič pa se ne ve, kako bodo to zmogle. Tako nuj na primer kulturna skupnost v manj razvili občini, kot je brežiška, izdatneje podpira številne pevske zbore, plesne, godbene, gledališke družine ter vso prebujajočo se ljubiteljsko dejavnost, obenem pa bogati knjižnice in spodbuja razvoj muzejskih dejavnosti. Res je, da že zdaj nosi veliko teh bremen, toda tretjino denarja za spomeniško varstvo vendarle dobiva iz republiške kulturne blagajne in z njeno pomočjo tudi knjižnica zapolni precej praznih polic. Denarja za kulturo je. žal. vsako leto manj, obveznosti več. Množijo se s sprejemanjem zakonov in drugih predpisov, za kar potrebuje kulturna skupnost večji kos kruha, kol si ga lahko sama odreže. Kakšen smisel ima potem razporejanje spomenikov na občinske, regijske in republiške. če so dediščina vsega slovenskega naroda in zato vseslovenskega pomena. Taka delitev jim določa zelo različno usodo in bolj pospešuje, kot upočasnjuje njihovo propadanje. Časa za tehten premislek je na srečo še dovolj. ./. TTRPIN ditev zaraščenega kamnitega sveta in dela orne zemlje, tako da bi naselje vključevalo tri dele. Ker v Beli.krajini ne bi bilo umno gradili naselje, ki bi po koncu turistične sezone zamrlo, so se odločili za mešano pozidavo kmečkih domov domačinov, vikendov, kamor bi ljudje prihajali ob koncu tedna, tretji del vasi pa bi bil namenjen izključno turizmu. Poleg tega bi bil v naselju centralni projekt; čemu bi bil namenjen. pa bi se izkazalo pozneje glede na potrebe ljudi, ki bi stalno ali • Po razpravi sodeč, je usoda gradnje Belokranjske vasi na majavih nogah. A četudi, vsaj zaenkrat, metliška občina ne bo imela kmečko-turističnega naselja, je prav, da seje končno nekdo začel zanimati za belokranjsko arhitekturno dediščino, preden je še ni uničil zob časa. začasni) živeli lam. Za prireditve na prostem bi zgradili amfiteater, predvideli so tufli prostor za mladinski tabor za 20 do 30 šotorov ter prostor za privezovanje čolnov. Na poplavnem področju pa bi bila športna igrišča z markacijami v zemlji, tako da bi bila možna tudi košnja. V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo lepo vreme, mraz pa bo nekoliko popustil. • Na sestanku v enem od proizvodnih prostorov so se zbrali 18. februarja nezadovoljni delavci, v.d. direktor, dva pravnika, tehnolog in sojini v navzočnosti funkcionarjev domače sindikalne organizacije pojasnjevali obračun. V ostalem delu tovarne so bili delavci sicer ob strojih, ni pa bilo videti pravega delovnega vzdušja. Ta dan so nekateri tudi zapuščali tovarno in pogovore nadaljevali po bližnjih lokalih. lavski svet tozda, po potrebi pa Se na delavski svet delovne organizacije. Ker je znano, da ima jo prav v tej tovarni znatno boljše osebne dohodke kot v večini gospodarskih delovnih organizacij, pa večkratno nezadovoljstvo nad zaslužki preseneča. Bežen vtis z izsiljenega sestanka pa poraja vprašanje: ali ne bi mogli delavci svojih zahtev in vprašanj izražati v obliki, ki ne bi vzele toliko dragocenih delovnih ur? Če so plačani po rezultatih dela. potem pogostni pogovori o slabih zaslužkih med delovnim časom tudi tanjšajo kuverte. RIA BAČER BERITE DANES na 3. strani: • Sodelovanje, ne podvajanje na 6. strani: • Največ jeznih zaradi telefonije na 7. strani: • Učence v izmene ali pod kap na 8. strani: • Pojasnilo izvršnega sveta o Krupi na 9. strani: • Kako nastane Dolenjski list na 11. strani: • Desetletja s časopisom na 12. strani: • Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču na 17. strani: • Einsteini ne nastajajo sami na 18. strani: • Ob stotaku kazni še izgubljena odškodnina na 24. strani: • Tudi Kitajci poznajo Prešerna s*ar't—jtiT rcBjač sssas**- 'Mir . Akcija za pomoč lačnim v Afriki Usmeritve koordinacijskega odbora pri SZDL NOVO MESTO — Koordinacijski odbor za socialistično solidarnost pri O K SZDL Novo mesto je sprejel vrsto usmeritev za organizacijo zbiranja pomoči v občini Novo mesto za prebivalstvi) večjega števila afriških držav. Odbor bo ob pomoči občinskega sveta ZSS usmerjal akcijo, operativno pa jo vodi občinski odbor RK Novo mesto. Denarne prispevke je moč nakazati na žiro račun RKS, zbirajo pa se tudi prispevki s prodajo namenskih potrdil • Na žiro računu RK Slovenije seje do sedaj nabralo že 3.836.886 din, začelo pa se je (udi zbiranje denarnih sredstev z namenskimi potrdili (boni), kijih imajo v vseh jobčinskih organizacijah RK. RKS poziva vse, ki še niso prispevali pomoči na žiro račun RKS 50101-678-51579 — za pomoč Afriki. Vsak, še tako skromen prispevek bo izraz solidarnosti in pomembna pomoč prizadetim afriškim ljudstvom. (bonov), ki jih ima na zalogi OO RK Novo mesto. Zbiranje prispevkov s prodajo bonov bo potekalo tudi v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Dobrodošla je tudi pomoč v obliki prehrambnih izdelkov, zdravil, vitaminskih preparatov, obleke. odeje, šotorov itd., predvsem iz združenega dela. V ČRNOMLJU TEDEN JUGOSLOVANSKEGA. FILMA ČRNOMELJ — Tukajšnji zavod za kulturno-prosvetno dejavnost pripravlja v okviru občinskega praznika letos že osmič zapored teden jugoslovanskega filma. Predstave — njih pokroviteljica je semiška Iskra — bodo v Kulturnem domu od 23. februarja, do L marca ob 20. uri, ponovitve pa naslednji dan ob 17. uri. Pri Zavodu /A kulturno-prosvetno dejavnost je moč kupiti t*idi abonmajske karte za ogled vseh tlllpov. V soboto, 23. februarja, bo na sporedu film Balkanski špijon, v nedeljo V brazdah življenja, v ponedeljek Pazi. kaj delaš, v torek Veliki transport, v sredo Davitelj proti davitelju, v četrtek Leta odločitve in v petek Sladka vodica. LAMUTOVA RAZSTAVA DOLENJSKE TOPLICE — Izbor likovno dokumentarnih del Vladimira Lamuta, ki je bil nekaj tednov na ogled v Dolenjski galeriji, so iz Novega mesta prepeljali v Dolenjske Toplice. V malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma so razstavo, ki obsega 28 Lamutovih del, odprli v ponedeljek, 18. februarja. ZA PUSTA POVSOD VESELO— rudi dolenjski pustni zanesenjaki soletos pripravili tradicionalne sprevode, kjer so oživljali stare pustne običaje in se ponorčevali iz današnjih dni. Kostanjeviški »šlemarji« so v soboto zju,raj vzpostavili tri dni trajajočo pustno oblast, takšno oblast so si po enoletnem premoru dovolili tudi gradaški »mački«. Svojo ovdovelo »mačko«so letos poročili s semiškim »gisarjem«, medene tedne pa sta si zaželela preživeti v čistem izviru Krupe. Nergali so tudi člani pustnega društva Presta iz Črnomlja, ki so letos glodali kulturo v svoji občini. Sentjernejska kurentova oblast je zaradi prezaposlenosti svojih članov skrčila tridnevno prireditev le na pustni torek. Novo mesto nima posebne pustne tradicije, zato pa zadnja leta člani društev prijateljev mladine uspešno pripravljajo velike otroške maškarade. Letos seje sprevoda in rajanja v športni dvorani udeležilo več tisoč maškar. Na sliki: v torek dopoldan so male maškare z vrtca Drska II pripravile pravo veselje z obiskom v Domu starejših občanov, prvič pa so se v pustne maske odeli tudi otroci — bolniki v novomeški bolnišnici. (Foto: Janez Pavlin) Ljubljansko pismo Slediti razvitim, vendar ne za vsakršno ceno Razvoj Slovenije v luči svetovnega razvoja LJUBLJANA — Živimo v času kri/e svetovnih razsežnosti, ki se izraža na tri načine. Najprej kol kriza razvitega sveta. Tu gre za naglo in korenito spreminjanje priv cesov proizvodnje v trikotniku ZDA, Japonska, zahodna Evropa. Vse kaže. da'gre pri tem spreminjanju zlasti za vprašanje, katero od teh treh območij sveta je že usposobljeno za proizvodnjo inovacijskega znanja in njegovo uvajanje v proizvodnji in upravljanju, kar bi mu ustvarilo konkurenčno prednost pred drugima dvema. Petnajstletna prednost Japonske pred drugimi je potisnila v težave del ameriške in znaten del evropske tehnologije oziroma industrije. V Evropi je samo v ZR Nemčiji leta 1981 propadlo 16.684 firm. Drugi element krize, ki je tudi zelo vpliven, je kriza evropskega Vzhoda, kjer se vse bolj očitno* pojavlja neskladje med stopnjo ekonomsko-tehnološke razvitosti proizvodnje in sistemom upravljanja. V dokumentih, ki jih predstavniki Sovjetske zveze v zadnjih petih letih posvečajo tej problematiki. opozarjajo, da se bo v razmerah birokratskega sistema upravljanja kriza v proizvodnji samo povečevala. To je tudi glavna vsebina dialoga med Sovjetsko zvezo in Madžarsko, ki pa ji je le uspelo uveljaviti podobno gospodarsko relormo. od kakršne smo mi ob koncu šestdesetih let odstopili. Tretji element krize pa se izraža v tistem delu nerazvitega sveta, ki je v zadnjem desetletju porabil ogromno tujega denarja za to. da bi se naglo razvijal, v spremenjenih gospodarskih razmerah pa ga zdaj to hudo bremeni. Tudi naši dolgovi so zelo veliki. Pri opredeljevanju možnosti in perspektiv razvoja Slovenije moramo zato vse te elemente upoštevati, hkrati z njimi pa tudi dejstvo, da je Slovenija najbolj razvita socialistična družba v svetu. Kljub temu pa seje že v letih 1979 in 1980 bližala eni najtežjih kriz v svojem razvoju. Zdaj pa že peto leto iščemo poti. kako sc iz nje izkopati. Če vrednotimo gospodarski razvoj od druge svetovne Vojne do danes, lahko ugotovimo, da so se te razlike najbolj povečevale takrat. kadar je bil razvoj v svetu najbolj nagel. Naš glavni problem razvoja zato ni v tem. da moramo tiste, ki bodo pod pritiskom nuje tehnološkega razvoja — in sedaj je pod takšnim pritiskom Amerika — zaustaviti zato. da jih bodo tisti, ki zaostajajo, dohiteli, marveč v tem. da bodo tisti, ki zaostajajo, živeli človeka vredno življenje, ne pa. da bodo za vsako ceno dohiteli razvitejše. Problem torej ni v dohitevanju razvitih, problem je v reševanju bistvenih vprašanj, povezanih s človeškim dostojanstvom tistih, ki zdaj v razvoju zaostajajo. V gospodarsko krizo smo nedvomno zašli zaradi neupoštevanja objektivnih ekonomskih zakonitosti. Jugoslavija še v politki svojega razvoja ni veliko menila za stroške v svojem gospodarskem sistemu. To po vojni ni bilo tako pomembno, kritično je postalo v 70. letih. Gradili smo in še vedno gradimo, kar želimo, ne pa. kar zmoremo in kar je ekonomsko smotrno za nas in še posebno za svet, v katerem živimo. Zato smo morali in moramo povečevati zaščito pred tujimi izdelki, izvozne subvencije, zato upada akumulacija gospodarstva, se povečuje zadolženost itd., kar vse so glavni vzgroki za stroškovno in strukturno inflacijo, ki nas potiska v nenehne težave. Če resnično želimo spremeniti svoje ravnanje, bi se morali približati uporabi kriterija, veljavnega za vsa gospodarstva oziroma ljudstva, ki so v eni ali dveh gene-' racijah zase kaj pomembnega storila. Samo pametno gospodarjenje z novouktvarjeno vrednostjo odpira torej izhode i/ sedanje družbene krize. VINKO BLATNIK Nezaupljivost je prva ovira (Nadaljevanje s 1. str.) zaživelo. Zanimalo jih je. kaj bodo metliška občina in ljudje, ki bodo neposredno vezani na vtis. od nje imeli. kajti turističnega problema prav gotovo ne bo rešila. Poleg tega bi morali. preden bi začeli gradnjo, poznati ljudi, ki bodo živeli v naselju, in jim gradnjo prilagoditi, saj bodo le tako lahko pritegnili kupce. Predstavnik novomeškega Pionirja je pojasnil, da so bili pred tremi leti. ko se je pri njih porodila ideja o gradnji kmečko-turističnega naselja, prepričani. da bodo priprave tekle hitreje. Takrat so tudi testirali tržišče in ugotovili, da je veliko interesentov, težko pa rečejo, kakšen bi bil od/iv danes. Res je, da bi na račun v asi zgradili marsikatero vejo infrastrukture, vendar bi bila kapaciteta naselja r— okrog 5(X) postelj — premajhna, da bi Tradicija je predraga za današnjo rabo V brežiški občini javna razprava o predlogu za gospodarnejše ravnanje s šolskim dinarjem BREŽICE — Za javno razpravo je priprav ljen nov predlog bodoče organiziranosti osnovnega šolstva v brežiški občini. Predsedstvo občinske konference SZDL je na.seji 17. februarja podprlo nakazano racionalizacijo in zagotav lja enako, ponekod pa celo boljšo kakovost pedagoškega dela. Gre za postopno spreminjanje šolskih okolišev z namenom, da bi se izognili drugi izmeni na brežiški osnovni šoli. izkoristili prazne šolske prostore v Artičah in Cerkljah ter zagotovili sicer vprašljiv obstoj pišečke in globoške osnovne šole. Nova je zamisel o spremenljivih šolskih okoliših po predhodnem dogovoru dveh ali v eč osnovnih šol s starši. V razpravi, ki se bo začela še ta mesec, ostaja še vedno četrta varianta, po kateri naj bi učenci iz Skopic in Krške vasi obiskovali pouk v Cerkljah, učenci iz Dečnih sel v Globokem, učenci Dednje vasi in Blatnega v Pišecah. učenci iz Kapel pa glede na število rojstev izmenjaje v Kapelah oz. v Dobovi. Spremembe so možne takoj ali postopoma, tako da bi v nove šolske okoliše usmerjali le učence prvih razredov. V javni razpravi bodo občane seznanili tudi s podatki o pocenitvi, ki jih prinašajo predlagane spremembe. J. T. pokrila stroške /gradnje vse pre-dv idene infrastrukture. Sicer pa v Pionirjevih planih za letošnje leto ni predvidenih nadaljnjih akcij v okviru Belokranjske vasi. Inž. Janez Gačnik, predsednik metliške občine, je predlagal možnost NOV ODDELEK VRTCA NA DVORU DVOR — S februarjem so na Dvoru pri Žužemberku zaključili adaptacijo ene igralnice v osnovni šoli za 17 otrok, ki obiskujejo celoletno malo Solo. Oddelek je začel z delom v drugem šolskem polletju in s svojo vzgojiteljico. S sredstvi občinske skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti so na novo ('premili tudi kuhinjo. V delu pa so načrti za dokončo ureditev šolske stavbe, po katerem naj bi bil tu še en oddelek vrtca. S tem bi nekako krili potrebe Suhe krajine po varstvu otrok. Poleg te drugih investicij v otroškem varstvu v novomeški občini letos skoraj ne bo. čeprav so potrebe tako v Novem mestu kot v nekaterih drugih krajih še velike. l.e v Stopičah naj bi v ta namen adaptirali stari del Sole. Ker pa znaša predračun za letos kar 5.5 milijona dinarjev. je Se vprašanje, kako bo z izvedbo načrta. NOVOLESOVA IZGUBARJA IZVOZNIKA KRŠKO — Vse kaže. da bodo v Novolesovih temeljnih organizacijah Boru v Krškem in Lipi v Kostanjevici za dlje časa izkoreninili vsiljiv e rdeče številke, ki so se večkrat pojav ljale ob periodičnih in zaključnih računih. To so rezultati sanacijskih programov in naporov delavcev v obeh kolektivih, ki se s sedanjimi in nov imi prostorskimi zmogljivostmi močenje vključujejo s kooperantskimi deli v Novolesov izvozni program. Predvidevajo, da bodo v Lipi na leto izdelali okrog 4.6 milijona struženih in kopirnih elementov za stilno pohištvo, v Boru pa dele za dnevne sobe. ki jih izv ažajo v ZDA. gradnje takšne vasi ob Kolpi od Podzemlja navzgor, kajti onesnaženost Kolpe pa tudi Krupe je preveč v pijoča. “Ideja, da se ohrani belokranjski tip hiše in naselja, je sicer dobra, vendar bo težko najti investitorja. V Metliki ga namreč ni. Da bomo privabili goste, moramo začeti z majhnimi koraki. na primer z ureditv ijo kampa v Metliki. Ta veliki projekt ni rešitev za belokranjski turizem in bojim se. da bo čez nekaj let koga bolela glava, če se prehitro odločimo zanj. Res je. da se v turizmu nekaj mora premakniti, vendar moramo ostati na realnih tleh.« je bil na javili razprav i prepričan Gačnik. M. BEZEK Noša na razstavi Kočevska noša bo še javno razstavljena, da bodo na njen osnutek občani lahko dali pripombe KOČEVJE — V Kočevju Se zbirajo mnenja in pripombe občanov na osnutek modela kočevske narodne noše. ki jo bila javnosti predstavljena 8. februarja na javni tribuni ob kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti je o kočevski noši •predavala etnologinja dr. Marija Makarovič. ki je pokazala diapozitive narodnih noš v posameznih slovenskih pokrajinah, tudi na Kočevskem zn v Beli krajini, ter še nošo bivših Kočevarjev nemškega rodu. Po predavanju je bila živahna razprava. v kateri so sodelovali predvsem starejši občani. Nekdo je vprašal, zakaj je v prikazanem osnutku izbrisana noša bivših Kočevarjev. Odgovor je bil. da je prikazana noša. ki je imela slovenske posebnosti, nekatere podrobnimi na njej pa so tudi kočevarske. Kulturna skupnost m ZKO sta se odločila, da bosta osnutek kočevske noše javno razstavili v Likovnem salonu ali izložbi NAME. da ga bodo lahko videli vsi občani in dali nanj pripombe. VILKO ll.C Dohodek domače pameti V tovarni »Krka« je lani inovacijska dejavnost prinesla ________nad 25 milijonov dinarjev dohodka_______ NOVO MKSTO — V preteklem letu so v tovarni »Krka« imeli 37 inovacijskih predlogov, v katerih so sodelovali 104 avtorji. Največ inovacijskih prijav je bilo iz tozda Biokemija. Posojilo za ogrevanje? Cisterne za gorivo v Ribnici so prazne, ker stanovalci ____________drago kurjavo neredno plačujejo____________ RIBNICA — Ogrevanje večjih stanovanjskih zgradb in naselij povzroča vedno več težav, predvsem zaradi visokih cen kurilnega olja in drugih kuriv, ki jih uporabljajo v kuriščih centralnih kurjav. Tako je v Ribnici največ težav z ogrevanjem stanovanjskih stavb na Trgu Veljka Vlahoviča in Prijateljevem trgu. Pojavljajo se že več let, najhuje pa je to zimo, ki je tudi zelo mrzla. Mnogi stanovalci neredno plačujejo ogrevanje, cene gorivu hitro naraščajo. mrzla zima pa zahteva tudi več goriva. Kaže. da mnogi stanovalci že ne zmorejo več plačila stroškov ogrevanja. Zaradi hudega januarskega in februarskega mraza so ostale cisterne za gorivo na obeh trgih te dni prazne. Sveti naselij so zaprosili za denarno pomoč delovo organizacijo Riko. Stanovalci Trga Veljka Vlahoviča so zaprosili za 300.000 din posojila. Prijateljevega trga pa za 150.000 din. saj sicer ne bodo mogli napolniti cistern in bodo zmrzovali. Posojilo bi vrnili sredi leta. Vse to opozarja, da je treba odločneje reševati vprašanje ogrevanja Ribnice. M. GLAVONJIČ Inovacijska dejavnost ima v novomeški tovarni zdravil »Krka« večletno tradicijo, spodbuda inovacijam pa ne poteka toliko zaradi politične akcije družbenopolitičnih organizacij, kolikor zaradi gospodarske koristi. Izračunali so. daje samov letu 1984 inovacijski dohodek znašal 25.4 milijona dinarjev , od tega pa so avtorjem inovacij izplačali 5.56 odst. Med 37 inovacijskimi predlogi jih je bilo največ — 14 iz tozda Biokemija, sledijo Tehnoservis z 11 predlogi. Izolacije s 5 predlogi, medtem ko so v ostalih tozdih prijavili le posamične ino-v acije. Ugotavljajo tudi. da je bilo Se v marsikateri Krkini sredini precej idej za izboljšave, ki pa niso bile registrirane. Ker želijo v Krki v letu 1985 še več uspehov na inovacijskem področju, bodo v vseli delovnih enotah vpeljali evidenco koristnih zamisli za organizacijske. tehnične in tehnološke izboljšave. Zaposlene pa kanijo k inovacijskim razmišljanjem Se bolj pritegniti z večjimi ugodnostmi. Pripravljajo dopolnitev sedanjega sistema nagrajevanja inovacijskega dela. R. B V Ameriko ne samo gugalniki Novoles načrtuje letos za 20 milijonov dolarjev izvoza, investicije pa so na-menjene predvsem sodobnejši tehnologiji — V Račjem selu pohištvo NOVO MESTO — Novoles je pri izvozu na konvertibilni trj> v preteklem letu iztržil 23 odst. več kol leta 1983, letos pa načrtujejo 17-odstotno povečanje izvoza glede na lansko prodajo. Konec marca bo ustavljena proizvodnja gradbene keramike na Kačjem selu, tovarno pa bodo preusmerili v pohištveno proizvodnjo. Ob dejstvu, da življenjska raven na pomočjo večje produktivnosti, delo- domačem trgu znatno pada in da je ma pa po zaslugi novih naložb, ki znatno manj tudi investicij v gradbeništvu. se lahko v Novolesu pohvalijo z lanskoletnimi rezultati. Navzlic težavam. ki so sicer povzročile malenkostno manjšo proizvodnjo od planirane, so vse prodali. Izvoz so v letu 1984 planirali v znesku 18 milijonov dolarjev, iztržili pa so 93 odst. te vsote, toda znatno več so izvozili na konv ertibilni trg. Še vedno je največji kupec Novolesovih izdelkov na tujem Amerika. kamor ne izvažajo več le gugalnike. ampak vse več kompletnih sobnih garnitur. Predvsem jedilnic po okusu ameriških kupcev. O letošnjih obetih je govoril Miha Blažič, direktor tozd Blagovni promet; »Računamo na 10-odstotno po- večanje proizvodnje, deloma s bodi' letos začele dajali rezultate. Planiramo za 20 milijonov dolarjev izvoza, pričakujemo pa tudi že znane in nove težave. Na domačem trgu bo verjetno šele letos prišla do izraza manjša kupna moč. v izvozu pa raču- • Po besedah direktorja Mihe Blažiča bodo v pohištveno proizvodnjo letos začeli usmerjati tudi tovarno gradbene keramike na Kačjem selu pri Trebnjem, kije več let delala z izgubo. Ta tovarna bo po preureditvi kooperant posameznih pohištvenih elementov za druge Novolesove tozde. Konec marca bodo proizvodnjo na Račjem selu ustavili, prostore preurejali za novo proizvodnjo. Računajo, da bodo na Račjem selu začeli delati pohištvo že leta 1986. mimo na tri večje probleme: I. ob visoki inflaciji, ki je višja od prilagajanja tečaja dinarja, bo prišlo do padca dohodkovne v rednosti izvoza: 2. če ne bo ustav ljen ali vsaj zelo zmanjšan izvoz surovin, bo oskrba z domačimi surovinami še naprej slaba, in 3. vse manjše razpolaganje z deležem ustvarjenih deviz je najtrši oreh. O vsem tem .trobimo’ že leta. kaj bi morali spremeniti, a kaže. da gluhim ušesom.« Vse Novolesove investicije zadnjih let so bile usmerjene v izvozno dejavnost in ne pomeni jo samo možnosti za količinsko večji izvoz, ampak tudi boljšo kvaliteto. Prav zato v tozdu Gotna vas gradijo lakirnico, ki bo omogočila tako površinsko obdelavo lesa. kakšrncga tuji trg zahteva. Invcs-' ticija je v teku in bo do konca letošnjega leta dokončana. Gradnja lakirnice pa je predv idena tudi v tozdu drobnega pohištva v Straži. V obeh sodobnih lakirnicah se bodo potem zbirali izdelki vseli ostalih tozdov, da jih bodo končno obdelali in odposlali. R. BAČER NAŠA ANKETA Še poznamo tabu teme Tabu lem—lem. o katerih l/iulje ne bi smeli bili obveščeni — pri nas uradno ni. V vsakdanjem življenju pa vedno znova odkrivamo, da ni tako. Posebno r zadnjem času prihajajo na zvezni in uidi republiških ravneh na dan mnoge zamolčane stvari, kar je morda posledica demokratizacije družbe ali pa nuli zaostrovanja medsebojnih odnosov in napetosti, ki jih rojeva težak gospodarski položaj. Precej je lega tudi po občinah pa delovnih organizacijah, vendar tu takšne zadeve nimajo tolikšnih razsežnosti. Kaj menijo o tabu temah. o spopadanju sredstev javnega obveščanja z njimi naši bralci, berile v današnji anketi. MARJAN VIVODA, elektrotehnik iz Metlike: »Zadnje čase se v časopisih vedno več piše o stvareh, o katerih se je prej molčalo ali le potiho šušljalo. Jako je prav! Javnost mora biti čim bolje obveščena o vsem. Bolje je. da je kakšen posameznik ali skupina prizadeta, samo da ječim širši krog ljudi seznanjen z resnico. Vendar mislim, da javnost še ni toliko osveščena in močna, da bi ljudi, ki načenjajo doslej prepovedane teme. zaščitila, če zaradi tega padejo v nemilost pri raznih mogočnikih in jih doletijo težave. Tudi zato je treba krepiti moč in vpliv javnega mnenja.« ANDREJ Kl.ADOŠEK, prodajalec v Nakupovalnem centru M—Preskrbe Krško: »Pri nas je še dosti tabu tem in mislim. da. na žalost, tudi Dolenjski list ni izvzet. Ni prav. da se informacije zapirajo, saj pravimo, da le vsestransko dobro obv eščen samoupravljalec lahko ustrezno odloča. Moti me tudi. da včasih ne dobimo odgovorov, ko se že načne kakšna tabu tema: zadnjič je slovenski delegat v zvezni skupščini npr. zastavil vprašanje, od kod denar za parado, ki naj bi bila v Beogradu 9. maja. Odgovora še nisem zasledil.« STANE RADIN, upokojenec iz Trebnjega: »Pri nas ne bi smelo biti tabu tem. Doslej jih v naših časnikih nisem opazil. Zdi pa se mi. da premalo piše o gospodarskem kriminalu, ki pri nas narašča. Imeli ste seznam ljudi, ki šo preko vrstnega reda dobili avtomobile, pa ga niste smeli objaviti. Dvomim, da bi bila s tem narejena politična škoda, ki je verjetno ni bilo v primeru trebanjskega zdravstvenega doma. ko sc je pisalo o tamkajšnjih problemih.« I w JANA JAKOVAC iz Črnomlja: »Menim. da so še tabu teme. o katerih se v sredstvih javnega obveščanja ne upajo govoriti predvsem zaradi lega. ker se bojijo sankcij. Več bi morali pisati o gospodarskem kriminalu, o neodgovornosti odgovornih, skratka, o ljudeh z zaščitenimi hrbti. Nasploh pa mislim, da smo obveščeni o dogajanjih v lastnem okolju in o življenju po svetu.« NIKO KUPEC, vodja proizvodnje v TOZD Grafika v Novem mestu: »Ne samo Dolenjski list. tudi drugi časopisi imajo teme. ki se jim nov inarji izognejo. Tudi ljudje se neradi izpostavljamo in raje o takih stvareh javno molčimo, za vogali pa je v elikokrat veliko slišati. Bilo bi bolje, da bi o tem pisali. Med temami, ki bi morale najti mesto v časopisu in so lokalnega značaja, so: prava podoba IMV v težavah, usoda novega samoprispevka za most v Novem mestu, avtobusna postaja, delovanje delegatskega sistema.« V V ! TONE CERJAK, sekretar Medobčinske gospodarske zbornice Posavja i/ Brežic: »Nisem tiste vrste bralec, ki prebere vaš list od prve do zadnje strani, imam pa kljub temu vtis. da ne zamolči ničesar pomembnega. O nekaterih stvareh piše čelo zelo na široko, čeprav bi zadostovalo nekaj stavkov. Menim, da pri vas ni strahu, da bi kako kočljivo temo preveč rezali.« JOŽE BENČINA, upokojenec i/ Ribnice: »Z raznimi strogo zaupnimi tabu temami se le smešimo. Tako v tujini vsi vedo. koliko Jugoslav ija dolgujetujini, pri nas pa ti podatki niso za javnost. Samoupravljanje ne more živ eti, dijkler nekdo odloča, kaj ljudje lahko vemo in kaj ne. Ljudi je treba objektivno obveščati o vsem. pa če gre za še tako težke stvari. Tabu teme bi bile morda lahko le nekatere vojaške zadeve.« LADO OREL. pravnik iz Kočevja: »Nisem za tabu leme. O vseh stvareh je treba že na začetku odkrito spregovoriti-Če tega ne storimo, povzroči neželena tema veliko govoric in polresnic in te narede potem veliko škode. Sredstva obveščanja ne bi smela upoštevati tabu tem. Menim, da so pri nas možne zaradi pretirane avtocenzure, pomanjkljivih informacij in vpliva močnih posameznikov.« PAVLA ČERNIGOJ, podpredsednica sveta za informiranje pri OK SZDL Sevnica: »Nikoli ni bilo toliko svobode, kolje imamo danes, zato je odveč govoriti o nekakšnih prepovedanih temah. Če kaj. pogrešam v tisku neposrednih nastopov delavcev in kmetov, ki nosijo breme stabilizacije. Zanimivo bi bilo brati tudi to, kako gospodinje zvozijo danes z družinskimi proračuni« DOLEKJ&KI Liai Št. 8 (1854) 21. februarja 1985 Tudi dolenjski načrti na seji skupščine <. kJUBLJANA — Delegati kmetij-, h zemljiških skupnosti Slovenije 9 na seji skupščine, ki bo 26. feb-arJa obravnavali poročilo o delu eze kmetijskih zemljiških skupnosti, 'zvajanju agrarnih operacij, o pri-akti na sre(lnjeročni program in o mi-1? vprašanjih kmetijske ze-Jiske politike. Obravnavali bodo tu-1 poročilo o spremembi namembno-...91e,'jsltih zemljišč v stavbna ze-Zr^ Bratki o tej spremembi za ° 1984 kažejo, daje bila na območju j,°.e,njje spremenjena namembnost 4,189.537 m2 kmetijskih zemljišč, h' ft Posta'a stavbna zemljišča. Iz po-a kov plačanih odškodnin je raz-ono, da seje v minulem letu spreme-1 o v stavbna zemljišča 8,4 odstotka zernljišč. Na povečanje je vplivalo predvsem to, da so v številnih občinah Prejeli prostorske dele družbenih P anov, kar jim je omogočalo izdaja nJc soglasij. Na tej seji skupščine odo delegati seznanjeni tudi s mr-,.ogorn programa urejenja ze-Uiscza leto 1985. Ti podatki kažejo,. a bodo na območju Vodne skupnosti 9 olenjske izvajali hidromelioracije na ' ha in to na Mokrem polju, v odborštu pri Sevnici, Račni pri vr*ke"\ Lokvanskem potoku in elkovaškem potokom v krški občini, odturniščini pri Dragatušu in v dru-g'h krajih. V. DRAGOŠ O • » v v o e/m/s ca NOVO MESTO — Zvedeli smo, da prejšnji ponedeljek sP'oh ni bilo semnja zaradi "'•'aza in snega. Tudi ta pone-“eUek ni bilo posebno živahno. "eJci so pripeljali 137 pujskov, .rih od 7 do 10 tednov in 76 PPjskov, starih od 10 do 12 nov, prodali pa skupaj 70 jL ^a mlajše je bilo treba “ošteti od 5.500 do 7.000 din, za starejše pa od 7.000 do 9.000 BREŽICE — Na sobotnem cjmu je bilo naprodaj 180 Pujskov, starih do 3 mesece in 6 Pujskov, starih nad 3 mesece. astnika je menjalo 120 prvih in 7nn^e *'vali. Mlajše so stale u* starejše pa 220 din kilogram žive teže. Sodelovanje, ne pa podvajanje Čeprav v nekaterih kmetijskih organizacijah niso zadovoljni z veterinarji, to še ne pomeni, da je treba veterinarsko službo podvajati r NOVO MESTO — Na posvetu o vlogi in organizaciji veterinarske in kmetijske pospeševalne ter službe kontrole proizvodnosti in selekcije pri razvoju živinoreje, ki ga je pripravil Dolenjski veterinarski zavod, je bilo med drugim slišati, da je veterinarska služba strokovno dobro podkovana in pripravljena za delovanje, vendar pd prihaja tudi do težav. Zlasti v novomeški kmetijski zadrugi imajo pripombe nad sodelovanjem, medtem ko so v ostalih dolenjskih zadrugah zadovoljni z veterinarji. Dejstvo je, da pomen veterinarske rje, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, so.subjektivnesilešibke -in ne odigravajo svoje vloge tako, kakor bi jo morale. Medtem ko so v drugih regijah dosegli zgledno sodelovanje med veterinarji in pospeševalci, tega sodelovanja na Dolenjskem še ni. Tudi pri nas bi morali poznati več timskega dela, srečanj in posvetov, saj je področje delovanja isto, le da so metode nekoliko drugačne. Prav gotovo pa niso sprejemljive zahteve predstavnikov novomeške kmetijske zadruge, ki bi si želela imeti tudi svojo veterinarsko službo. Ta naj bi poleg zdravljenja opravljala še delo pospeševalcev na področju živinoreje. Vendar se v Metliki in Trebnjem lahko pohvalijo s sodelovanjem med zadrugo in veterinarji. čeprav bi bilo mogoče očitek, da službe narašča, sgj je stalež živine kljub težavam še vedno velik. Pomembno pa je tudi preventivno delovanja veterinarjev: ti morajo stalno spremljati kakovosti živil živalskega izvora, za vse to pa morajo biti tudi primerno opremljeni in organizirani. Nedvomno je takšna organiziranost pravšnja, le da so na posvetu padle tudi pripombe, daje v zavodu. ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, premalo čutiti vpliv družbe. Kot je dejal Boris Gab- Kako do kabin? Prihodnje leto ne bo mogoče registrirati traktorja brez kabine NOVO MESTO —Od I. januarja 1986 dalje na območju Slovenije ne bo mogoče več registrirati traktorja brez kabine ali varnostnih lokov. Ustrezen zakon je bil sprejet leta 1983. Vsi, ki jim je kaj mar življenje in varno delo kmetov, pa so komaj čakali, da bo zakon začel veljati. Toda zdaj so se pojavile zadrege in vprašanja, na katera bo treba kaj hitro odgovoriti. Na regijskem kmetijskem posvetu, ki je bil pretekli teden v Novem mestu, je bil govor prav o teh kabinah in lokih. Na posvetuje bila izrečena pobuda, naj bi kmetijske organizacije zbrale tipe in število kabin ali lokov, ki bi jih bilo potrebno naročiti za potrebe slovenskih kmetov. Toda prvi pomislek je že v tem, ker gre za zelo drage zadeve. Tudi ne bi bilo odveč, ko bi bile kabine oproščene prometnega davka_. Ker pa zakon velja samo za območje Slovenije, mora Zadružna zveza Slovenije v Beogradu šele izposlovati oprostitev davka. Druga težava je v tem, ker je pri nas izredno veliko število različnih tipov traktorjev. In zdaj ni jasno, kdo naj se ubada z evidenco: ali sekteriati za notranje zadeve skupaj s krajevnimi skupnostmi ali pa bodo to naredile kmetijske zadruge in kabine tudi kupile. Vendar zadruge nimajo denarja, da bi kabine kupovale na zalogo, prav tako bodo kmetje verjetno začeli nakupovati v zadnjem trenutku. Skratka, zakon, kije sicer dobrodošel, zlasti po velikem številu traktorskih nesreč, prinaša po drugi strani tudi nekaj težav in odprtih vprašanj. J. S. Kmetijski Pred »operacijo« lončnic _ Življenjski prostor sobne rastline je omejen, včasih le na prgišče j . je- Zato jo je treba presaditi, spremeniti rastišče, ki se sčasoma Crpa in zakisa, tako da se lončnica vse slabše počuti. Primeren čas ta poseg je začetek nove rasti, torej obdobje, ki prihaja. 1 Planje koristi večini rastlin, vendar lesnim ne vsako leto. Tako ."ko s prepogostnim in predvsem nepravilnim presajanjem ?OVem° pri fikusu in še nekaterih lesnatih okrasnih rastlinah, da IahL ° lislie’ ker smo jih pač preveč zmotili v rasti. S presajanjem "ko rastlini naredimo tudi škodo, zato ni čudno, da poznavalci govorijo o »operaciji«. ^ekakor je treba poznati nekatera pravila. Tako velja za posodo, aJ “° je za prst večja od tiste, v kateri je lončnica rastla doslej. Ob-e^na je drenaža, (luknjica na dnu lončka) kar pomeni, da je v** 0 voc^' omogočiti pretok iz lončka. Znano je namreč, da naj- s °de naredi premočno zalivanje lončnic, ki izhaja iz pretirane in nepoznavanja potreb rastline. ■ Odločilna je tudi prst za presajanje. Najboljša vrtnarska prst je zre-a kompostnica, obogatena z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi. Že °lga leta je nenadomestljiva šota, s katero je mogoče izboljšati vse ''rs*e prsti, saj izvrstno zadržuje toploto in vlago, to pa so okoliščine, r I S I s I s I s I s N I S L EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja- Tit Doberšek Pred oceno lanskega pridelka Kot prejšnja leta bo tudi letos Društvo vinogradnikov Dolenjske organiziralo oceno vina svojih članov najprej po podružnicah in nato na glavni oceni vina v Novem mestu. Po pravilniku o ocenjevanju pridelka vina članov Društva vinogradinikov Dolenjske, ki gaje lani potrdila skupščina delegatov društva, veljajo pri tem postopku naslednja določila: 1. Vino za oceno (tako za oceno pri podružnici kot za glavno oceno) lahko da le član društva vinogradnikov Dolenjske, ki je kot pridelovalec vina registriran pri pristojnem organu občinske skupščine in je plačal članarino (plačilo članarine velja za leto 1984 in 1985). Nečlani društva vinogradnikov (člani ne morejo biti družbene organizacije) torej ne morejo dati svojega pridelka v oceno. 2. Najmanjša količina pridelanega vina, od katerega vinogradnik da vzorec posamezn vrste v oceno, je: — za oceno pri podružnici 200 litrov — za glavno oceno 400 litrov. S tem določilom je onemogočeno, da bi vinogradnik s posebno nego vina v manjši količnini dosegel z majhnim vzorcem dobro oceno in se z njo neupravičeno okoriščal. 3. Vzorce vina za oceno jemljejo komisije, ki jih določi odbor podružnice za posamezne vinske gorice. To določilo je upravni odbor društva omilil tako. da velja za vzorce, ki bodo poslani na glavno oceno vina. Za vzorce vina, preizkušene pri podružnicah, pa velja sklep odbora podružnice, ki lahko presodi, ali naj ta sklep velja tudi za te vzorce ali pa vinogradniki za to oceno sami odstavijo vzorce vina. 4. Na nalepko (etiketo) vzorca vina za oceno je treba napisati: priimek in ime vinogradnika, kraj 1 bivališča, vinsko gorico, površino vinograda, količino pridelka, naziv vina. alkoholno stopnjo in registrsko številko občine, kjer je vinogradnik vpisan v register vinogradnikov. ' Glede alkoholne stopnje velja, da se vpiše le tedaj, če je vinogradnik alkoholno stopnjo že dal izmeriti. Če ni, podatek o alkoholni stopnji ni obvezen, ker bo ugotovljen med oceno vzorca. 5. Vzorce vina za glavno oceno sme dati vinogradnik, ki je dal vino oceniti pri podružnici in je doseglo oceno 15 in več točk. Določilo o doseženih točkah za slabši letnik 1984 ne velja, in to zlasti za vinogradnike, ki bodo z glavno oceno vina hoteli pridobiti tudi spričevalo Kmetijskega inštituta o sposobnosti vina za promet. Glavno je. da je bil vzorec vina od komsiije pri podružnici pozitivno ocenjen, to je, da je dosegel vsaj I4.01 točke. 6. Ocenjevalna komisija za oceno vina pri podružnici šteje 5 do 7 članov, ocenjevalna komisija za glavno oceno vina pa 7 do ll članov. Letošnja komisija za glavno oceno bo štela 11 članov, in to 5 članov, ki jih izbere Kmetijski inštitut Slovenije, in 6 članov, ki jih izberejo podružnice društva vinogradnikov. Glede na mnenje in mnoge pripombe vinogradnikov, češ da ocenjevalci iz vrst strokovnjakov slabo ocenjujejo naša vina, naj povem, daje resnica drugačna. Po dosedanjih analizah so ocenjevalci, ki so jih določile podružnice društva, vzorce vina slabše ocenjevale kot strokovnjaki iz Ljubljane. Po sklepu seje upravnega odbora bo letos glavna ocena vina na srednji kmetijski šoli Grm 7. in 8. marca, vzorce vina (3 litre) pa je treba dostaviti 5. marca na omenjeno šolo. Za stroške ocene je treba plačati 200 din od vzorca. Zaradi pomanjkanja denarja je društvo prisiljeno pobirati prispevek za oceno, saj bodo znašali samo stroški za strokovnjaka za oceno enega vzorca 150 din. T. DOBERŠEK. tajnik društva Pomoč se resnično pozna Novomeški občinski sklad za intervencije v kmetijstvu bo imel letos na voljo 92 milijonov dinarjev NOVO MESTO — Sklad za intervencije v kmetijstvu je po mnenju mnogih kmetovalcev in ljudi, ki se ba-vijo s kmetijsko problematiko, resnična pomoč, ki se iz družbenih sredstev preliva h kmetu. V preteklem letu, ko je bilo v novomeškem skladu porabljenih 68 milijonov dinarjev, je šlo v okviru občinskega programa največ sredstev — čez 21 milijonov dinarjev — za regresiranje repromateriala. Premije za pitanje telet in prodano meso so vzele 10,7 milijona dinarjev, premije za mleko 8 milijonov in tako naprej. Med drugim je bilo porabljenih tudi 1,8 milijona dinarjev za sofinanciranje strojnih skupnosti, a vse kaže. da v letošnjem letu te postavke ne bo več, četudi bo predvidoma v skladu na voljo 35 odst. več denarja kot lani. Skupščina sklada sprejema te dni letni delovni program, že zdaj pa je znano, da bo šlo polovico vseh sredstev za skupni republiški program. predvsem za Dremiranje čred in obrambo pred točo. Kar pa bo ostalo za domači program pospeševanja kmetijstva, predvidevajo 33 odst. vseh sredstev za regrese v rastlinski proizvodnji, 36 odst. za proizvodnjo v živinoreji in 20 odst. za sofinanciranje pospeševalne službe. Ta seje v okviru • Ponovno prihaja na površje zamisel, stara nekaj let, o kmetijskem zavodu za potrebe Dolenjske. Take institucije druge regije imajo, na področju kmetijstva pa dosegajo znatno boljše rezultate kot pri nas. kmetijske zadruge sicer močno okrepila, saj ima že 16 pospeševalcev, od katerih jih ima 10 visoko izobrazbo in 4 višjo, menijo pa, da bi morali celotno pospeševalno službo spraviti pod enotno organizacijo, neda bi bila veterinarska posebej. Tako stališče je pred dnevi zavzel novomeški izvršni svet, ko je ob lanskoletnem poročilu sklada obravnaval predlog letošnjega delovnega programa. R. B. Kmetijo lahko deduje le eden Zemlja naj ne bo predmet špekulacije, ampak pridobivanja hrane, ki nam je pri- manjkuje—-Dednideležiseizplačujejo v denarju — Kmetij ne drobiti RIBNICA — Osnutek odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica bo v javni razpravi še do 10. marca, nakar ga bodo predvidoma zbori občinske skupščine sprejeli. Glavna značilnost odloka je. da določa, da se kmetijska zemlja po lastnikovi smrti ne sme drobiti, se pravi, da jo lahko deduje le en dedič, ostali pa dobe izplačilo v denarju. Že, v dosedanjih razpravah je bilo ugotovljeno, da z zemljo ne gospodarimo dobro in daje predvsem predmet za špekulacije. Najraje kupujejo zemljo tisti, ki imajo velike dohodke in ki se s kmetijstvom sploh ne preživljajo. Tu- di v ribniški občini je precej takih lastnikov zemlje, ki so iz precej oddaljenih krajev, celo iz Maribora, in torej zemlje sploh ne morejo obdelovati. Drugod po svetu lahko imaš zemljo le toliko časa. dokler jo gospodarno izkoriščaš. V javni razpravi naj bi podali tudi pripombe na seznam zaščitenih kmetij. ki je sestavni del odloka. Na tem seznamu jc skupno 728 kmetij v različnih katastralnih občinah. Že prvi 4 Sedanji osnutek odloka predstavlja v ribniški občini prvi poizkus, da bi preprečili delitev kmetij kot gospodarskih enot. Prevzemnik kmetije tudi ne sme biti preveč obremenjen z dednimi odpravki za ostale dediče. pregled pa jc popoln. pokazal, da seznam ni J. PRIMC Kmetija in gostilna si podajata roki ARMEŠKO — Tradicija domačih kmečkih ohceti se v manjših krajih še ohranja. Tudi v krški občini je navada, da si brata ali sestri izbereta kar skupno praznovanje, in ko se zbere tudi čez sto sorodnikov, svatov, si radi izberejo gostilno Mirtovih z Amršekega 26 za prizorišče-veselega dela ohceti. Fani Mirt zna ustvariti domače vzdušje. saj si gostilna in kmetija tako rekoč podajata roki. Fani Mirt Mož je bil prej rudar na Senovem, 5 hektarov Veliko kmetijo pa je dobil od tete. Od 4 ha obdelovalne zemlje je kar hektar vinograda. »Vinograd in sploh kmetijo ima čez mož. ki mu pomaga sin Jože. Hčerka je izučena kuharica. pa meni pomaga, ko pride iz službe iz Krškega in sploh, kadar imam večje skupine gostov,« razloži delitev dela Fani. Ko še ni bilo asfalta skozi Senovo, je bilo v gostilni Mirtovih veliko prehodnih gostov, zdaj pa vozi le še en delavski avtobus čez Armeško in je promet malo upadel. Toda ker imajo v novem hlevu 7 glav govedi, osmero svinj, okoli gospodarskega poslopja pa frfota precej perutnine, nikoli niso v zadregi, da ne bi mogli gostom postreči z domačimi dobrotami. P. PERC IZ NKŠIH OBČIN En sam zavira Ob gradnji šole nujna gradnja čistilne naprave OTOČEC — Letos je v vasi Otočec predvidena gradnja glavnega kanalskega zbiralnika in čistilne naprave. To je potrebno ob gradnji šole in razvoju kraja zlasti zato. ker je Otočec turistično območje in ne gre. da bi se kanali tik pred gradom in kopališčem iztekali v Krko. Lokacijska dokumentacija je zbrana, gradnja je v1 letošnjem planu, ampak ne morejo proti do okrog 600 m2 zemlje ob Krki. ki je zasebna last. Čeprav gre za travnat breg. ki tudi kmetu ne prinaša omembe vredne koristi, ga prizadeli noče ne prodati ne zamenjali za zemljišče. ki so ga ponudili. V kraju znova in znova skušajo doseči sporazum z lastnikom zemlje, potrebne za gradnjo širšega družbenega interesa, vendar doslej brez uspeha. Do rešitve pa bo moralo priti, saj ne gre. da bi zaradi enega samega krajana in njegovih želja postaI negotov celoten razvoj kraja. Predvsem pa je potrebno zbiralnik in čistilno napravo urediti pred začetkom gradnje nove šole. ki je t' občinskem referendumskem programu in za katero občani celotne krajevne skupnosti že vrsto let plačujejo samoprispevek, (ira-dnja nove šole pa je predvidena r letošnjem letu. R. RA ČER S PROGRAMI PRED DELAVCE NOVO MESTO — Letos so v novomeški občini pripravili usnutka, a razumljiva poročila o lanskoletnem poslovanju interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Prav tako pa so za obe področji nared informacije o letošnjih načrtih za delo. Predvideno je, naj bi delavci v združenem delu ob obravnavi zaključnih računov razpravljali o celokupni dejavnosti - samupravnih interesnih skupnosti, ker gre za sredstva, ki sojih oni združevali. Škoda le, da so gradiva razposlali pozno, tako da je marsikje razprava o zaključnem računu že mimo. OBNOVA DELIKATESE NOVO MESTO — Podjetje Dolenjka namerava delikatesno trgovino pod arkadami na Glavnem trgu letos preurediti kot zahtevajo predpisi. V enem prostoru ne smejo prodajati delikates in hkrati streči gostom, čeprav gre za stoječi bife. V tem lokalu ljudje nakupujejo predvsem malice. Na dan spečejo okrog 60 kilogramov piščancev. sicer pa prodajo okrog 450 malic. Dolenjka pa bi rada lokal še razširila in pridobila za svojo dejavnost sosednjo trgovino Standardkonfek-cije. V zameno so pripravljeni nuditi lokal »Sneguljčico«. Pri teh načrtih vse lepo in prav. toda na račun bifeja, kijih je po mnenju občanov v mestu že dovolj, ne bi smeli izgubiti dveh specializiranih trgovin in edinih v vsem mestu. O VARNOSTI V PROMETU METLIKA — Avto-moto društvo Bela krajina, krožek v Metliki, pripravlja v petek, 22. februarja, ob 18. uri v metliški vinski kleti občni zbor. Poleg pregleda dela in programa za letošnje leto bo predavanje s filmi o prometni varnosti. Člani bodo prisluhnili tudi poročilu o tem. kako so sc v minulem letu v občini obnašali v prometu. IZ NKŠIH OBČIN ■» t il Most še letos NO VO M ESTO — Kot je povedal Bogdan Avbar, novi tajnik Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, ta čas v vseh enajstih mestih krajevnih skupnostih pospešeno pripravljajo srednjeročni plan, hkrati s tem pa tudi programe za leto 1985. — Kakšne možnosti bodo v letošnjem letu? »Kar je nalog iz referendumskega programa, bodo tekle po dogovorih, ves ostali program pa je odvisen od sredstev, ki jih zaposleni združujejo po zaključnih računih in ostanka dohodka (0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov), glede na težke gospodarske razmere pa iz tega vira dohodkov letos ne računamo na bistveno povečana sredstva kot lani. Drugi vir dohodkov je proračun. ta pa bo po zdaj znanih podatkih prinesel za okrog 45 odst. več denarja. S temi sredstvi se financirajo naše skupne službe. 80 odst. gre za dogovorjene naloge skupnega pomena, 20 odst. pa ostaja krajevnim skupnostim na območju mesta za lastnepotrebe.« Takih razmer res ni nikjer Novomeška lekarna in Zavod za socialno medicino in higieno naj bi dobila nove _____________prostore pod skupno streho — Investicija v petletnem planu NOVO MESTO — »V Sloveniji ima najslabše prostore za delo novomeška mestna lekarna, na drugem mestu pa je lekarna v bolnišnici Novo mesto,« so rekli v strokovni komisiji, ki je ocenjevala pogoje dela. Ker tudi Zavod za socialno medicino in higieno še ni dobil potrjene verifikacije, bodo skušali na najbolj racionalen način tem ustanovam zagotoviti ustrezne delovne pogoje. Bogdan Avbar — Katere naloge skupnega pomena bodo letos financirane z združenimi sredstvi? »O tem bo odločala skupščina, ki bo sredi marca, za zdaj paje kot skupna naloga znana edinole gradnja lesenega mostu v Ragov log. Komunalna skupnost je iz svojih sredstev plačala načrte, zdaj se dogovarjamo z možnimi izvajalci del. Gradnja pa bo začeta letos. Vemo tudi, da je ena prednostnih nalog sanacija vodovodnega omrežja na območju mesta, kjer gre za okvare zaradi dotrajanosti.« R. BAČER Poročali smo, da je novomeška lekarna dobila le pogojno verifikacijo za opravljanje dosedanje dejavnosti, ker prostori na Cesti komandanta Staneta za prodajo zdravil sicer ustrezajo, nikakor pa ne za vrsto drugih dejanosti. Predvsem ni galenskega laboratorija, ugotovljena pa je še vrsta drugih tehničnih pomanjkljivosti. Ker mora lekarna v letu dni priti do zagotovila, da bodo prostori urejeni po predpisih, sicer mora opustiti dosedanjo dejavnost, so začeli hitro ukrepati. Novomeški izvršni svet je 12. februarja v navzočnosti predstavnikov Združenih dolenjskih lekarn in Zdravstvenega centra celovito obravnaval to problematiko. Ker so ugotovili (na osnovi ocene strokovne komisije), da v sedanjih prostorih lekarni ni možno zagotoviti vseh potrebnih adaptacij in prostorov, pride v poštev le novogradnja. Po oceni Zdravstvnc-ga centra pa je v enako kritičnem prostorskem položaju tudi Zavod za socialno medicino in higieno, ki domuje v adaptirani nekdanji sirotišnici na Kapitlju. Bili so mnenja, da bi bila za oba najboljša rešitev tista, kije že bila predvidena v okviru zazidalnega prostora Zdravstvenega centra in zapisana v tem srednjeročnem obdobju. Predlagali so. naj se gradnja nove lekarne in prostorov za zavod vnese v plan za novo srednjeročno obdobje. Vsa lekarniška dejavnost naj bi se odvijala v pritličju, zgornji del stavbe, ki bi jo gradili v bližini novega zdravstvenega doma, pa naj bi dobil Zavod za socialno medicino in higieno. Kako je ta potreben boljših pogojev za delo se je izkazalo lani ob onesnaženju Krupice in razlitju nafte v Krškem, ko so iz regije odtekli težki milijoni za raziskave, ki bi jih v ustreznih pogojih lahko opravili doma. Ob znanih težkih finančnih razmerah novomeškega zdravstva in občine sploh pa so v izvršnem svetu menili, da bi se morali v zdravstvu sami odločiti, če je ta investicija res najbolj nujna v novem planskem obdobju, kajti za več gradnje zagotovo ne bo sredstev. Strpnost in razumevanje Srečanje duhovnikov in predstavnikov metliške »posvetne oblasti« — O davkih, popravilu cerkva • Predstavniki Zdravstvenega centra so nedvoumno zatrdili, da ta gradnja zasluži prednost nujne pa bodo manjše adaptacije v bolnišnici. Navajali so nemogoče razmere v oddelku rentgena in kirurških ambulant saj pacienti na vozičkih čakajo po hodnikih. Ne ustrezajo več operacijski prostori na kirurškem oddelku, namenjeni kostnim operacijam. Ne ustrezajo ambulante po kleteh, premalo prostora je na okulističnem oddelku, medtem ko interni oddelek v celoti daje vtis »predpotopne« ustanove. Pri vseh teh pomanjkljivostih pa vendarle ne gre za večja sredstva, urejali jih bodo postopoma in nekaj možnosti bo že kmalu, ko se bodo nekatere dejavnosti izselile v nove prostore pralnice in energetike. METLIKA — »O dobrih odnosih med samoupravno družbo in verskima skupnostma v naši občini priča tudi to. da tako komisija kot koordinacijski odbor pri OK SZDL v preteklem letu nista imela posebnega dela,« je med drugim dejal Martin Štubljar, predsednik občinske komisije za odnose z verskimi skupnostmi, na tako imenovanem novoletnem sprejemu prejšnjo sredo v Metliki, ki so se ga udeležili župniki Albin Žnidaršič iz Metlike, grkokatoliški župnik Mile Vranešič, .lože Ovniček iz Podzemlja in Franc Šiftar s Suhorja ter metliški kaplan Janko Štampar. Da večjih težav na tem področju res ni. seje izkazalo tudi v razgovoru, ki se je razvil potem, ko je predsednik izvršnega sveta Milan Vajda orisal gospodarsko stanje občine in prizadevanja za uresničevanja programa gospodarske stabilizacije. So se pa duhovniki dotaknili nekaterih sicer manjših, a zato zelo konkretnih vprašanj, zlasti kar se tiče davčne politike. kjer, kot kaže, še niso zadovoljivo rešena vsa vprašanja v zvezi z. njimi, njihovo dejavnostjo in cerkveno pa tudi njihovo osebno lastnino. Duhovnike moti, da niso deležni davčnih olajšav pri nabavi materiala za vzdrževanje cerkva, saj gre tu tudi za obnovo in vzdrževanje kulturnih spomeniov. Prav tako bi bilo bolje, ko pri tem ne bi bili prepuščeni sebi in svoji iznajdljivosti, ampak bi bila za taka dela na voljo specializirana gradbena delovna skupina, ki bi taka dela o pravljala pod strokovnim vodstvom in nadzorom. Duhovniki so opozorili še na nekaj nesporazumov in redkih neprimernih reakcij posameznikov ko gre za pouk verouka. Želijo, da bi vsaj okvirno vedeli, kakšne so in bodo šolske in izvenšolske obveznosti otrok, da bi lahko temu prilagodili pouk verouka, da bi tako otroci izgubljali čim manj časa. Skratka, v večini gre za take stvari, ki se jih da z malo dobre volje, razumevanja in strpnosti hitro urediti. Tega pa. po zadnjem srečanju sodeč, ne manjka ne na eni ne na drugi strani. A. B. V okviru možnih sredstev bodo tako v zdravstvenem centru že letos naredili prvi korak k novogradnji s pridobitvijo idejnih in izvedbenih načrtov. O investiciji pa bosta razpravljali še medobčinska in občinska zdravstvena skupnost in ji po samoupravni plati dali zeleno luč. Pobudo izvršnega sveta o tem. naj bi proučili še možnost, da bi vsaj del prav tako slabih delovnih pogojev v bolniščnični lekarni uredili ob novogradnji, bodo v strokovnih organih se pretresali. R. BAČER SVETO PISMO ZA PREDSEDNIKA METLIKA — Po »uradnem« delu sprejema za duhovnike, ki delujejo v metliški občini, je bilo v gostilni Marije Badovinac kosilo in v sproščeni družbi je predsednik metliškega izvršnega sveta Milan Vajda zasukal pogovor tudi na nov prevod nove zaveze Starega pismu, vprašal, kje ga je moč dobiti in koliko knjiga stane. Eden od duhovnikov se je ponudil, da mu Sveto pismo sam kupi. samo če ga bo res prebral. To pa naj bi dokaza! na »izpitu«. Se ve. kdo bi bil izpraševalec in kdo bi odgovarjal. DOBRI ODNOSI Z VERSKI MA SKUPNOSTMA — Tudi na nedavnem sprejemu za duhovnike, ki delujejo v metliški občini, seje potrdilo, da ni večjih težav pri sodelovanju med samoupravno družbo in verskima skupnostma. Poudarjena skrb za čiste vode Da bi vodo obvarovali pred nadaljnjim onesnaževanjem, so se v metliški odločili za vrsto ukrepov in bodo sprejeli več odlokov — Ni večjih onesnaževalcev METLIKA — Verjetno je tudi grozljiva izkušnja % Krupo pripomogla, da so v Metliki brž ko jc prišla pobuda iz republike, začeli pripravljati predloge za ukrepe za preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja vode, tako površinske kot podtalnice. morali zgraditi manjše čistilne naprave. V tem obdobju načrtujejo tudi izgradnjo druge faze osrednje metliške čistilne naprave. Metliška občina dobiva pitno vodo iz izvirov Jamniki in Rajakoviči v sosednji Hrvaški ter iz metliškega Obrha. Izdelali bodo študijo o podzemnih vodnih tokovih v zaledju metliškega Obrha, z ljubljanskim Geološkim zavodom pa se dogovarjajo za izdelavo študije o vodnih virih v metliški občini, kjer bodo predvideli tudi ukrepe za varstvo teh virov, na podlagi katerih bodo lahko sprejeli ustrezne občinske odloke. V metliški občini ni take tehnologije, ki bj predstavljala večjo nevarnost za čisto vodo. Kljub temu pa je nekaj onesnaževalcev voda. To so zlasti barvarna Beti. ki pa ima svojo čistilno napravo, preko katere gredo odplake, preden pridejo v osrednjo metliško čistilno napravo, svoje čistilne naprave imajo tudi suhorski ob- rat 1MV, metliška klavnica in Vinska klet. vendar naj bi slednja zaradi premajhne zmogljivosti naprave letos zgradila izravnalni bazen. Lani je metliška Novolesov tozjl Tovarna kopalniške opreme dobil vsa potrebna soglasja za gradnjo nove lakirnice, vendar bodo morali pred začetkom obratovanja zgraditi tudi čistilno napravo. V sedanjem srednjeročnem obdobju v metliški občini ne predvidevajo nobene druge nove tehnologije, ki bi povzročala onesnaževanje voda. Pač pa je v dolgoročnem občinskem planu za to obdobje predvidena postopna sanacija kanalskega omrežja in gradnja novih kanalskih mrež v manjših naseljih. Kjer bo moč; nameravajo naselja v okolici Metlike priključiti na osrednjo čistilno napravo, kjer pa to ne bo prišlo v poštev, bodo Da bi vso zadevo v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja voda kar se da pospešili je metliški izvršni svet od oddelka za urbanizem zahteval, da pripravi program ukrepov in dejavnosti zaščite površinskih vodotokov in podtalnice v občini in osnutek odloka z zagroženimi sankcijami za kršilce. Komunalna skupnost in ko-. munalno gospodarstvo morata izdelati program zbiranja in odvoza odpadkov v občini na skupno smetišče, poleg tega pa izvršni-svet zahteva od komunalnega gospodarstva, da čim-prej pisno pojasni, v kakšnem stanju je osrednja metliška čistilna naprava. Komunalno gospodarstvo mora izdelati tudi podzemni kataster metliške občine, v prvi vrsti pa mesta Metlike. A. BARTELJ Betina tovarna malic V Betini menzi delajo v treh izmenah — Zajtrk na delovnem mestu METLIKA — V Betini menzi vsak delavnik pripravijo 1.200 malic in to res ni mačji kašelj. Delavke in delavci Beti pojejo vsak dan 90 do 150 kilogramov mesa. kadar je na jedilniku perutnina, tudi do 180 kg, kruha gre vsak dan 200 do 250 kg, da ne govorimo o krompirju in zelenjavi. »V naši menzi je zaposlenih 21 ljudi. Dopoldne pripraviamo 800 malic, popoldne 350 in ponoči 50. Tu kuhamo malice za vse metliške tozde in za Žakanje. Seveda moramo v menzi delati v treh izmenah,« je pripovedovala Marija Babič. pomočnica vodje oddelka za družbeni standard in prehrano v tej metliški delovni organizaciji. Za malico gre regres, poleg tega plača vsak delavec po 10 din za vsak prisotnostni dan. »Naše iz- kušnje kažejo, da so z malico bolj zadovoljni vodstveni in vodilni delavci kot pa neposredni proizvajalci. le-ti radi godrnjajo, verjetno tudi zato. ker je za marsikoga malica glavni in edini topli obrok čez dan in bi se radi tu najbolj najedli. So pa naše malice po kalorični vrednosti še premočne.« pravi Babičeva. Betina menza že večlet nabavlja hrano pri istih dobaviteljih: tako dobijo vsak dan sveže meso iz metliške klavnice, suhomesnate izdelke iz novomeške kmetijske zadruge Krka. sadje in zelenjavo kupujejo pri ljubljanski Emoni. Zadnje čase imajo težave z nabavo krompirja, ki ga ni dovolj, čeprav ga plačujejo po 40 din kilogram. Marija Babič: »Za marsikoga je malica glavni in edini topli obrok čez dan.« »Proti koncu lanskega leta smo začeli zjutraj po proizvodnji voziti topel čaj. ki ga delavci dobijo zastonj, kupijo pa si lahko makovko ali kavo. Prej smo tak zajtrk imeli v bifeju, vendar so ga biii deležni v glavnem tisti delavci, ki ne delajo v proizvodnji, kajti onim je bilo težko zapustiti delovno mesto pri stroju. Sedaj pa je tega zajtrka, ki je za marsikoga prvi dnevni obrok, lahko vsakdo deležen.« V okviru menze deluje tudi bife, kjer delavci lahko po zelo zmernih cenah dobijo kavo in brezalkoholne pijače. »Prej smo ločili tudi pivo. vendar smo zaradi večje varnosti pri delu to ukinili, delavci so temu močno nasprotovali, a so se sedaj že privadili temu ukrepu. Poleg tega lahko naši zaposleni v bifeju kupijo kruh. mleko, salamo in kar je takih stvari, za domov,« je za konec povedala Babičeva. A. B. Novomeška kronika c KROFI — Novomeški ljubitelji sezonskih kulinaričnih posebnosti se zabeležili, da so bili pustni krofi v pekariji po 28 din, čez cesto v slaščičarni pa po 48! Ozadje tolikšne razlike v ceni ni znano, morebitni razplet pa ima tri možnosti: razlika v ceni bo ostala: krofi v slaščičarni se bodo pocenili: krofi v pekariji se bodo podražili. Največ stav predvideva tretjo možnost. KOMUNALA — Vaja dela mojstra je star prgovor in velja tudi za novomeške komunalce, ki so leteošnjem tretjem snegu urno in skoraj vzorno očistili mesto, posebno so se potrudili pri pločnikih. Pri odvažanju snega pa komunalci še niso posebno trdni. Čakajo četrti sneg ali KULTURA — Večerno predstavo zadnjega dne tedna slovenskega film3 si je skupaj z biljeterjem, čistilko in kinooperaterjem ogledalo do ® gledalcev. ta pr: dvi da lis: jih go: bij Po bil bo na Sn so po je pa pr ka sp POSOJILO — Občan je nagovoril občana, naj vzame njegove devize in v banki dvigne posojilo na odprodajo deviz. Nagovorjeni je vse lepo ubogal izročil dinarsko protivrednost idejnemu nosilcu projekta in za nagrado dobil precejšen znesek. Streznitev je pošla šele s prvim odtegljajem pri plači-Gotovo ste že uganili, da lastniku deviz in dinarske protivrednosti ne odtegujejo niti dinarja. le a\ O čr Ul g: sk m ČOKOLADA — V našem mestuje j bila minuli teden novica dneva, d3 imajo v nekaterih trgovinah resnično čokolado z lešniki. Naslednji dan je bila novica dneva, da je čokolade zmanjkalo v enem dnevu. žn ob ZNIŽANJE — Na vratih Novotek- za sove trgovine Julija visi napis j St »Znižanje športne konfencije od 30 do 50'/(«. Trgovci že tako dolgo niso uporabljali besedice pocenitev, da jim bednega znanja materinščine res ne moremo šteti v zlo. bc bc da da Pc Sc bi, v ve d: Pt Ena gospa je rekla, da razum*-kupce, ki so se v ponedeljek pred pt Dolenjkino trgovino v Bršljinu tcpl* J*' za gore izvrženih loncev, skrbijo le, 1 s čim jih bodo napolnili. V času od 7. do 14. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marjana Jakša iz Osojnika — Bojana, Alenka Murn iz Doblič — Matjaža, Martina Kastelic iz Potočne vasi —' Mateja. Štefka Andrejčič z Dvora " Mirjam, Darinka Ribič iz Brestanica — Petro, Milena Žunič iz Griblej -J Janka, Zvonka Bradač iz Drganjih sel — Jasno. Amalija Masnec iz. Podbočja — Polono, Marica Matijaš iz Žakanja — Zlatka, Nada Jovanovič iz. Regerfcj vasi — Gorana. Dušanka Maksimovič iz. Gorenje Straže — Vesno. Marij3 Zalokar iz Rovišč — Marjanco. Terezija Borštnar iz Gornjih Jesenic ■— Suzano. Ana Ivačič Iz Leskovca — Tejo, Antonija Zupančič iz Metlike-' Boštjana. Martina Gregorič iz Groblej — Tejo. Anica Marinkovič iz Šmihela — L.adislavo, Darinka Dvoršek s Senovega — Darjana. Ivanka Umek (Z Konca — Andreja. Mira Žugelj 11 Gradca — Roberta, Marija StarcZ Griča — deklico, Marija Murn (Z Jurke vasi — deklico. Božica Plesac iz Kamanja — dečka. Marna Saksida z Dolža — dečka. Marija Spec iz Gornjih Selc — deklico. Slavica Kuhar d Otavnika — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Marjetica Žibert. Nad mlini 42 — Marušo, Marinka Vukovič iz Ulice Slavka Gruma 16 — Alena. Danica Šekoranja. Nad mlini 19 — Urško in Brigita Hrastariz Kristanove 49 a — Jasmino. Čestitamo- Sprehod po Metliki DELO METLIŠKE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS je dokaj razvejeno, če pomislimo samo na disko v stari kino dvorani pa še na izdajanje časopisa Razmerja. Pred kratkim so imeli mladi letno konferenco, na kateri so pretresli pretečeno obdobje in si zadali naloge za v bodoče. Ob tem zapišimo samo to. da so izvolili tudi novega predsednika-Nenada Jelenčiča je zamenjal JaneZ Vraničar-L.uigi. ki v metliškem mladinskem dogajanju ni novo ime. KAZAL O JE, da bo minil letošnji pust brez že ustaljenih norčavosti. vendar ni bilo tako. Za izdaten smeh in zabavo so poskrbeli gradaški Mački družno s semiškimi Gusarji. Ne smemo pa narediti krivice suhorskin) Lisjakom, ki so se letos še posebej dobro pripravili. V Metliki so skušah spravljati ljudi v dobro voljo osnovnošolski otroci, v hotelu Bela krajina p3 je bil v soboto pustni ples. Tako f prav: narod naj se zabava, resnosti ih težav ima dovolj preko celega leta. 4 DOLENJSKI LIST t. 8 (1854) 21. februarja 1985 IZ NKŠIH OBČIN f [črnomaljski drobir 3 ŠE VERJAMEJO v pravljice ■lii 1= ; rnoirialMo pustno društvo Pres-sc nri? a S0^,01c> v penzionu Lahinja pri-j . ° Pestovanje, za katero je že v rni da , zmanjkalo vstopnic. Seve-... .- fe Pu?tnega rajanja niso veselili le na iih i TS!v,lu< a? društev in organizacij, ki i l vrstU° kot niijekočem tralju. ! g v, ”° v nedeljo, 24. februarja, ob letna , on,aljskem gasilskem domu avtr, '^PŠčina Zveze šoferjev in O i11, anikov Črnomelj—Metlika. Črtih ncrn obračunu dela ter na-uri u naPreJ P3 bo istega dne ob 9. gasilci *)ese^a tudi v butorajskem sknrj-^ domu, kjer se bodo na letni mlfa>Clai zk>rali številni člani ta-J njega športnega društva. SODRASKA mreža žm>REN?ALO OTROK — Podru-ohicL° S0*° v Pctrincih na Gori je zač a'°.*e Se 6 otrok, zato so jo e ,asn? ukinili, učenci pa se vozijo v bo a - Šol° bodo spet odprli, ko bo t solarjev- Vprašanje pa je, kdaj da ■- f3-! so Postali otroci zelo dragi, S1 J>n lahko le redko kdo privošči. podrl1 BODO POSOJILNICO ~~ Zelo staro in dotrajano stavbo nek-"JC posojilnice v Sodražici bodo POarli. Na njenem mestu pa bi želeli b| ,ražani imeti nov stanovanjski v ? yei?dar gradnje bloka niso vnesli «ošnji občinski plan. Prej hočejo da Ctl 2a ?ar|csljive kupce. Je že tako, PaVdStajam° Pri investiranju bolj praN' l^SPELO, PA BO — Za kulturni ■ iatrt °snovna šola dr. Ivana Pri-jinJa Povabila na obisk tudi mla-roiai,e®a Pisatelja Lojzeta Kovačiča in j (jjj, igralca Rranpta Ivanra Oha srn 1 'gralca Braneta Ivanca. Oba sta na lrad' drugih obveznosti zadrža-obii,n.s,ta se opravičila, hkrati pa sta kmii ’ da bosta šolo kljub temu Kma|u obiskala. [Drob robne iz Kočevja do£eRjAVA POHAJA — Zaradi kurr ln '"‘de zime marsikje pohaja IjudC v ' P.redvsem velja to za starejše jesen S' sam' n'so mogli poleti in 1 neka' Pr'Praviti dovolj drv. Tako zdaj di J*" *e Prezebajo, čeprav smo sre-S°zdov. ČeprEPREČ1T1 UNIČEVANJE -I Poml i'C *c zima, je treba misliti na ranje ln poletje, ko se začne nabi-vilni. ra?nih gozdnih sadežev in zdra-| kakše ^sak boče zaslužiti še i pa n dinar, saj je vse drago. Pri tem I veje a.. mlci lipovega cvetja sekajo ; drevi**1 Cc*° vrhove in tako uničujejo i PrihiV" ee*° sami sebi onemogočajo u8otavUJamleU> .zasl“žek- J° že le,a i kai k- Jani°s .ukrenili pa bomo spet ! ' lr°Umnega ali pa ničesar. ! smoP['uA ODPRTA — Poročali i uijcj’« v Prv‘ s,‘dpnici v Kidričevi fna deiPre(? novim letom odprta opti-scje 5vnica. Urejanje delavnice pa minu|C ik° zakasnilo in sojo odprli j 15 j' 'eden. Odprta je popoldne od I don0|°i ure. ob sobotah pa tudi ! bodnz. ' ^a kratkovidnost torej v c ne bo več opravičil. ČUhH B° GRETJE- v>SOKI RA-ponov' je bilo v Kočevju spet n' , 7 ' ogrevanje pa je bilo <;la P nekod dobro, drugod slabo, ni t l,Va*ce so še najbolj pogreli raču-tnj so znašali po 220 din za kvadra-nrer .etCr’sc Pruvi za večino stanovanj eJ Preko milijona na mesec. Trebanjske iveri Pr'PEiajte TAKO. 1>A BO sklič. " — Republiški sisi večkrat da TV ° Predstavnike občinskih sisov, na r'7 njimi pogovorili o problemih ••ter1' ° *Crn’ 'k° reševati težave na tud CnU "■ Iakšno posvetovanje je bilo 1 Pred nedavnim. Predstavnica enc-8 zmed trebanjskih sisov jepredstav-sjr °, rcpubliškega sisa vprašala za ni . °Vn' nasve~'- 'n »strokovnjaki-..." J1 Je odgovorila, naj na sisih delajo °, da bo prav. To pa ni bil edini P '"'er take pomoči. Tudi zakone, ki sl P napisali in sestavili v republiških . sin, ne znajo najbolje razložiti. Če pa e razlagajo jih tako, da kar še enk-1 Prepišejo sporne člene. Kn?EDSTAVN1K2KO.IEBILTA-fsuj ANGAŽIRAN — Nedavne ma-urade v Mokronogu se je udeležil tu-m Predstavnik ZKO. Seveda ni Šlo za nacrtovan obisk, sploh pa ne za • radnega. Toda takoj je bil prepoznan m vkljufej, v žirijo za izbiro najboljših mask. Očitno sc v trebanjski ZKO spoznajo tudi na maske. OEBB1S1ED800BEDEE] IZ NtvŠIH OBČIN Rešitev za delavce ni nadurno delo Pojasnilo Beltu ČRNOMELJ — Na nedavni seji črnomaljskega sindikalnega sveta je delegat iz Belta potožil nad težavami, ki jih imajo v njihovi delovni organizaciji zaradi nadurnega dela. Gre za proizvodnjo Za izvoz, ki jo morajo večkrat končati v kratkih rokih, zato je nadurno delo ter delo ob prostih sobotah neizbežno. Vendar so te ure zelo obdavčene, zato je delavce težko pridobiti za takšno delo. Pozimi še ne-kakp gre, ko pa se začne delo na polju, je delavcev, ki bi bili pripravljeni opravljati še nadurno delo, vse manj. »Poslovodni organi so dolžni skrbeti za to, da je plan uresničen, sindikalni aktivisti pa moramo prepričevati ljudi. Zato bi bilo dobro razmisliti o tem. da bi bile dodatne ure bolj plačane, saj bi dobro plačilo tudi bolj stimuliralo delavce,« je dejal delavec iz Belta. Jože Mozetič, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Dolenjsko, je pojasnil, da sindikat ne more pristajati na nadurno in sobotno delo, ampak si prizadeva za 42-urni delovni teden. Zato morajo iskati možnosti, kako skrajšati delovni čas na težjih delovnih mestih in, če je potrebno, uvesti tudi štiri izmene. MLADI POPESTRILI KULTURNO ŽIVLJENJE ČRNOMELJ — Da bi popestrili kulturno življenje v občini, so mladi Črnomaljci pripravili akcijo' z naslovom »Osnovna organizacija ZSMS se predstavi.« Na razpis seje odzvalo pet osnovnih organizacij mladih, ki se bodo s svojim kulturnim programom predstavili po občini. Najprej bodo na vrsti mladi iz Loke, ki bodo v soboto. 23. februarja, ob 19. uri nastopili v Starem trgu ob Kolpi. 2. marca ob 19. uri pa se bodo Ločani predstavili na Sinjem vrhu. griblejski mladinci, ki sp povabili k sodelovanju tudi tamkajšnji pevski zbor in tamburaše, pa istega dne isti uri v semiškem kulturnem domu. ZBIRAJO PRIPOMBE NA ZAZIDALNI NAČRT ČRNOMELJ — V prostorih tukajšnje občinske skupščine in osnovne šole v Loki je razgrnjen zazidalni načrt za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš »Drage« nad Butorajsko cesto v Črnomlju. Občani lahko imajo pripombe ali predloge na osnutek zazidalnega načrta, in sicer na Komite za družbeni razvoj črnomaljskč občine. Trije nad milijon Preko 742.080 din }e lani zaslužilo 43 občanov KOČEVJE — Pri kočevski upravi za družbene prihodke je vložilo letos 43 občanov napovedi iz skupnega dohodka občanov za minulo leto, se pravi, da so zaslužili nad 742.080 din. Največ dohodka, in sicer 1.330.099 din, je prijavil tehnik, 2. direktor 1,043.933 din, 3. direktor 1.026.355 din, 4. svetovalec 963.252 din. 5. voznik* tovornjaka 937.982 din, 6. vodja PE 925.028 din. 7. direktor 918.332 din, 8. zdravnik 905.983 din, 9. zdravnik 900.243 din, 10. voznik 900.088 din itd. V teh letošnjih napovedih niso zajeti obrtniki. Lani je napovedalo skupni dohodek (za predlani)46 občanov, med njimi 9 obrtnikov. Davek jih je plačalo le 13. v skupnem znesku 480.694 din, in sicer vseh 9 obrtnikov (med njimi sta bila dva avtoprevoznika) ter štirje zaposleni občani (inženir, komercialist in dva KV delavca šoferja). j. P. Razmah raziskovalnega dela V črnomaljski občini posvečajo zadnja leta raziskovalni in inventivni dejavnosti vse večjo pozornost — Vrsta nalog in študij _ ČRNOMELJ — V preteklem letu je imela črnomaljska raziskovalna skupnost na voljo dobre 4 milijone dinarjev, kar je za 7 odst. več, kot so načrtovali. Dohodek, iz katerega namenjajo sredstva za raziskovalno skupnost, je namreč v občini rasel hitreje, kot so predvidevali. Vendar so porabili le štiri petine denarja, predvsem zato, ker nekateri raziskovalni programi niso bili končani v preteklem letu in jih bodo plačali letos. Z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta so sklenili pogodbo za izdelavo raziskovalne naloge Inventarizacija in valorizacija naravne dediščine v dolini Na-rajčice in Male Lahinje, ki bo zaključena do 20. aprila letos. Glede na dosedanje raziskave namreč razmi- ZAVAROVATI NOVO ŠTIFTO RIBNICA — Pred kratkim je predsednik občinske skupščine Ribnica sprejel duhovnike, ki jim je pokazal gospodarske in druge dosežke občine, načrte za naprej in tudi težave, s katerimi se v občini spoprijemajo. Po živahni razpravi je prevladala ocena, da so odnosi med družbo in verskimi skupnostmi dobri, čeprav so nekatera vprašanja še odprta. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da je potrebno zavarovati kulturnozgodovinski spomenik cerkev. pri Novi Štifti in njeno okolico. šljajo, da bi del povirja Lahinje proglasili za naravni rezervat, del pa za naravni spomenik. Raziskovalna skupnost sofinancira tudi drugi del naJoge Usmerjanje razvojnih procesov v Beli krajini z vidika ocene naravnih in socioekonom-skih možnosti — kmetijstvo, ki jo opravlja ljubljanski Inštitut za geografijo. V raziskavo, ki bo končana do 10. marca, je vključena tudi črnomaljska kmetijska zadruga, medtem ko se v metliški niso odločili za sodelovanje. Skupnost pa seje izkazala tudi pri popularizaciji raziskovalne in inventivne dejavnosti. S 400 tisočaki je priskočila na pomoč tehničnemu krožku na črnomaljski srednji šoli. Učenci druž- boslovne in kovinarske usmeritve so v okviru krožka izdelali nekaj učil za strokovne predmete na poklicni šoli, različne modele za elektronske pripomočke za pouk fizike pa prototipe naprav ter nekatere načrte, za ka.tere se že zanima nekaj delovnih organizacij. Pomoč črnomaljske raziskovalne skupnosti, zlasti denarno, je bilo v preteklem letu čutiti še marsikje, tako pri raziskavi vodnih virov v Beli krajini, izdelavi dolgoročnega plana razvoja črnomaljske občine, pri izdelavi študije Dispozicija posebnih odpadkov v dolenjski in posavski regiji. Pomagala je črnomaljskemu Radioamaterskemu klubu. Zvezi organizacij za tehnično kulturo Črnomelj, dijakom črnomaljske srednje šole pri izdaji brošure ob 40-letnici partizanske gimnazije, šolam pri nakupih računalnikov in organizaciji tečajev računalništva in še marsikje. B. M. Spet zadružna gradnja ZK pripravlja problemsko konferenco o združeni gradnji — Odpraviti je treba slabosti KOČEVJE — Predsednik pred kratkim imenovanega predsedstva za pripravo problemske konference o zadružni gradnji Urban Dobovšek Zaustaviti padanje standarda To predvideva resolucija letošnjega razvoja občine Ribnica_ RIBNICA — Resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ribnica za letos so sprejeli na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica, ki so bile 11. in 12. februarja. V primerjavi z republiško predvideva ribniška resolucija nadpovprečno rast fizičnega obsega proizvodnje, zaposlovanja in izvoza. Predsednik občinskega izvršnega sveta France Lapajne je v uvodni razpravi poudaril, da so zastavljeni cilji uresničljivi, če se ne Oplemeniten samoprispevek Z dodatnimi prispevki občanov in širše družbe obeh SODRAŽICA — Načrt del iz samoprispevka na območju KS Sodražica je bil za leti 1983 in 1984 uresničen in najmanj dvakrat oplemeniten s sredstvi širše družbene skupnosti in občanov, so ugotovili na zadnjem sestanku vodstva KS. . Sredstva iz samoprispevka za urejanje komunalnih zadev (0,8 odst. od skupnih 2 odst. samoprispevka) m druge prispevke so uporabili za ure- POČASNA ŠTIPENDIJA KOČEVJE — Kočevski srednješolci in študentje, ki obiskujejo šole v drugih krajih, morajo plačali internat do 15. v mesecu za tisti mesec, hkrati pa dobivajo štipendije z veliko zamudo. Tako so na primer šele te dni lahko dobili vpisano na hranilno knjižico pri Ljubljanski banki štipendije za december, medtem koso morali že plačati oskrbnino v internatu ne le za december, ampak celo za januar in ■februar. Izgovori, ki so jili deležni pri banki, so v glavnem taki, da je pokvarjen terminaI v Ljubljani m da dobe nakazano štipendijo, na primer za januar, šele 20. januarja. ./. P. janje cest na Vinicah in v Zapotokih, za dokončno ureditev mostu v Zamostecu, za ureditev ceste v Janežih, za sofinanciranje napeljave telefona v Ravni dol. za sofinanciranje izgradnje večnamenskega prostora v Žimaricah, ureditev pokopališča v Sodražici, ureditev kraka kanalizacije v Zavodi in asfaltiranje nekaterih odcepov oz. krakov ceste. V naslednjih letih nameravajo s sredstvi samoprispevka, in drugimi prispevki, urediti še cesto skozi Pod-klanec. nadaljevati urejanje cest in kanalizacije v Sodražici, posodobiti priključek na republiško cesto (Lipovšči-ca). urejati telefonske linije po vaseh in mrliške vežice na pokopališčih, kjer jih še ni. S sredstvi samoprispevka grade v Sodražici še vrtec. Predvsem zaradi podražitev gradbenega materiala in opreme bo vrtec, ki je praktično že, dograjen, veljal približno še enkrat toliko, kot je bilo prvotno predvideno. J. P. • Ustavo bi bilo treba spremeniti. Ni predvidela nezadovoljstva ljudstva. (Iz lista »Non«) bo poslabšala oskrba z repromate-rialom. Uresničitev teh ciljev pa je nujna, če hočejo zaustaviti padanje življenjskega standarda, pokriti potrebe na področju komunalnega standarda in izboljšati položaj na področju družbenih služb, predvsem osnovnega šolstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva. Na komunalnem področju pa bo potrebno poskrbeti za pitno vodo. katere kakovost je že zelo oporečna, izkazalo pa se je tudi, da vode vedno bolj primanjkuje. V resoluciji so v glavnem upoštevane pripombe iz javne razprave. Ni pa vanjo vnesen predlog KS Sodražica o gradnji 6-stanovanjskega'stolpiča v Sodražici. Vendar ob tudi ta gradnja možna, če bodo prej dobili kupce stanovanj. Niso upoštevani tudi predlogi za širitev pokopališč, ki pa so vneseni v smernice dolgoročnega razvoja občine. NOVE TAKSE RIBNICA —V ribniški občini so na zadnjih sejah zborov občinske skupščine delno spremenili odlok o upravnih taksah. Tako bo znašala taksa za uporabo glasbenih avtomatov 700 din na tri mesece, za uporabo igralnih sredstev 600 din na tri mesece in za avtomatska kegljišča letno po 1.000 din od steze. Spremenjena je tudi turistična taksa, ki se plača od nočnine, in znaša za domačega gosta 30. za tujega pa 60 din za noč. Nove takse bodo veljale šele od I. januarja 1986 dalje in so usklajene z drugimi občinami. V obrazložitvi je bilo tned drugim pojasnjeno, da so pobrane takse sicer dohodek občinskega proračuna, uporabljajo pa še- za razvoj turistične dejavnosti. Za resolucijo (o njenih posameznih delih smo že poročali) je značilno, da predvideva skupne nastope gospodarstva za reševanje zadev v občini in izven nje, razen tega pa tudi tesno sodelovanje gospodarstva in negospodarstva. J. PRIMC Plana ne bo, če ne bo denarja Krajevno skupnost Trebnje še vedno pesti pomanjkanje denarja_ TREBNJE — Da so krajevne skupnosti v vse težjem položaju, o tem že dolgo nihče več ne dvomi. Nalog, kijih morajo opraviti, je vse več, denarja pa je vse manj. To velja tudi za krajevno skupnost Trebnje, ki je hkrati še občinsko središče »Kaj nam pomaga, če nas kličejo na posvete o planiranju, ko pa ni denarja,« pravi tajnik krajevne skupnosti Trebnje Franct; Polanko . »Pa še tako je, da nam postrežejo s podatki, ki si jih lahko prebremo v vsaki brošuri o planiranju. Vsaj tako je bilo na minulem regijskem posvetu o planiranju. Nas pa tarejo resnični problemi, ki jim bomo le težko kos, če se pri nas v občini ne bodo zganili in nekaj naredili za našo krajevno skupnost.« Čeprav smo o težavah krajevne skupnosti Trebnje že pisali, se medlem 985 zadeve niso obrnile na bolje. Krajev na skupnost je doslej dobila za svoje potrebe 680 tisoč dinarjev. Od tega je bilo 400 tisoč dinarjev zbranih v skladu s samoupravnim sporazumom. 280 tisoč dinarjev pa je prišlo iz proračuna občine. V blagajni krajevne skupnosti pa manjka zdaj natanko 3 milijone 276 dinarjev, tokovina in vzdrževanje javne razsvetljave bosta veljala 850 tisoč dinarjev, vzdrževanje makadamskih cest 350 tisoč dinarjev, delovanje delegatskega sistema 150 tisoč di- narjev, društva in organizacije prav toliko, prazniki 100 tisoč dinarjev. SLO 50 tisoč dinarjev, operativni izdatki pa nekaj malega čez. milijon. Ker v vodstvu krajevne skupnosti še zdaj ne vedo, koliko denarja bodo dobili od samoupravne komunalne in cestne skupnosti, tudi ne morejo sestaviti plana za to leto. Zdaj čakajo na sporočilo o tem. o prelivanju večjih denarjev za potrebe redne dejavnosti iz samoprispevka pa za zdaj še ni dosti govora. Sredstva samoprispevka so namenska, v zadnjem času pa jih čaka poleg gradnje telefonije, cest in sploh komunalnega vzdrževanja še gradnja gasilskega doma. J.S. Vrtičkarji so ustanovili društvo Cilj: napredek vrtičars-tva in sadjarstva TREBNJE — Časi niso rožnati. ’ Toda v nasprotju z obdobjem, ko nam je šlo precej bolje, kot nam gre sedaj, je zdaj več želja in potreb po družabnem življenju. Vse večje društev, v trebanjski občini pa so ustanovili sadjarsko-vrtnarskega. »Pri nas je že tako, da večina Trebanjcev živi v lastnih hišah. In ker ima domala vsaka taka hiša tudi svoj vrt, je zanimanje za vrtičkarstvo ter sadjarstvo izjemno veliko. Vsaj tako se je pokazalo lani. ko smo organizirali strokovno predavanje o zaščiti sadnega drevja in obrezovanj. Tedaj je vzniknila ideja, da pri nas ustanovimo tako društvo,« je povedal Ivan Zajc. tajnik društva. Kaj kmalu seje sestal iniciativni odbor, osmega februarja pa je bila s Trebnjem ustanovna skupščina. Zanimivo je. da je med 20 ustanovitelji tudi 7 strokovnjakov za to področje, predsednik pa je Alojz. Založnik, ki je po poklicu diplomirani inženir agronomije. Ivan Zajc; »Naša osnovna naloga bo pospeševanje vrtičkarstva in sadjarstva. Pred leti je bilo tega veliko več. saj skoraj m bilo družine, ki bi ne pridelala zelenjave za svoje potrebe. Zdaj je tega manj, pomen tega živila V naši prehrani pa narašča. Sploh pa. ni je boljše zelenjave. kakor je tista, ki jo pridelaš sam.« je dejal Ivan Zajc. Dodal pa je še. daje še možen vpis v društvo. Strokovnjaki iz društva pa bodo tudi letos na voljo za obrezovanje drevja. Svoje potrebe in želje lahko občani sporoče na sedež društva, ki je v Trebnjem na Golievem trgu. št. 5. J. S. nam je o dosedanjem delu tega organa in načrtih povedal: »Pri dosedanjem načinu zadružne gradnje zasebnih hiš seje pokazalo več slabosti in težav, ki jih bomo skušali pri bodočih podobnih gradnjah odpraviti. Zato so v vašem predsedstvu predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti, SIS za komunalno in cestno dejavnost ter podobnih dosedanjih zadrug, ki bodo opisali težave, na katere so naleteli pri dosedanjih zadružnih gradnjah in tudi predlagali rešitve. V februarju bomo vokviru našega predsedstva ugotovitve obdelali in pripravili gradivo za problemsko konferenco o zadružni gradnji, ki bo v začetku marca. Gradivo bomo posredovali tudi OO ZK v delovnih organizacijah. Tako nameravamo doseči, da bodo imele več posluha za zadružno gradnjo, kot so ga imele doslej«. llrban Dobovšek Resnejša akcija na tem področju je bila potrebna tudi zato, ker je skupščina sedanje zadružne gradnje sprejela sklep, da ne sprejmejo nobenega novega člana več. Zadružno gradnjo bodo usmerjali v strnjene komplekse, zadružnik pa bo lahko gradil tudi še na prostih mestih ali v drugih naseljenih krajih izven Kočevja. J. P. Dva nad milijon Nad 750.000 din je lani zaslužilo 8 zaposlenih RIBNICA — Pri upravi za družbene prihodke v Ribnici je za lani prijavilo skupni dohodek 8 zaposlenih občanov in štirje obrtniki. Najvišji letni dohodek je prijavil direktor, in sicer 1,1 milijona dinarje, 2. je lesni tehnik (zaposlen v Ljubljani, doma pa iz ribniške občine) z 1.045.260 din skupnega letnega dohodka, 3. vodja tehničnega oddelka (zaposlen v Kočevju) z 882.757 din. 4. direktor tozda s 777.113 din. 5. direktor delovne organizacije — zdravnik s 771.689 din. 6. zdravnica s 767.210 din. 7. predsednik OS s 760.757 din in 8. vodja tozda s 754.267 din. Med obrtniki, ki so prijavili skupni dohodek, sta dva kovjnoplastikarja ter po en plastikar in kovinogalanteri-st. Na upravi za družbene prihodke so povedali, da noben izmed osmih prijaviteljev ne bo obdavčen, saj je treba upoštevati razne, olajšave, odbitke in druge neobdavčljive dohodke, ki so všteti v skupni dohodek. Gotovo pa bodo plačali ta davek nekateri zavezanci obrtniki. Lani je prijavilo skupni prihodek 8 občanov, od tega 6 zaposlenih in dva obrtnika. Po upoštevanju raznih olajšav sta davek plačala le oba obrtnika. J. P. DOLENJSKI IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Mladi so v skrbeh za kruh Zato je več malodušja kot samozavesti — Kritični do sebe in drugih BREŽICE — Mladina v negotovosti za jutrišnji dan postavlja celo vrsto vprašanj: »Kaj bo z zaposlovanjem, štipendiranjem in izobraževanjem, če se nam ne bo odprlo več vrat?« Na občinski konferenci ZSMS se čudijo, kako to, da honorarno in pogodbeno delo naraščata, čeprav povsod vedo, da veliko mladih čaka na zaposlitev. Med nezaposlenimi je namreč polovico takih, ki so prišli iz šol in zdaj iščejo prvo delovno mesto. s tem. da so servis za proslave, /a pohode in prostovoljno delo. .1. TEPPEY Zapostavljene se čutijo tudi pri Štipendiranju, predvsem doraščajoči rod na kmetijah. Sekretar občinske konference Željko Nikezič je povedal, da Agraria in Slovin nista za to leto razpisala niti ene štipendije za srednjo kmetijsko šolo. Te dni jih na take spodrsljaje opozarjajo mladi zadružniki v Pišecah. na Veliki Dolini, v Artičah. Radi bi obvladali napredno kmetijstvo, saj doma marsikje gospodarijo po starem, zato za današnji čas premalo pridelajo. Tudi na štipendiranje za študij na višjih in visokih šolah imajo pripombe, saj je bilo zanje od 100 kadrovskih štipendij razpisanih komaj devet. Potem je normalno, da se po diplomi vrača v regijo samo 14 odst. študentov. Ko so se v občinski konferenci pogovarjali o vpeljavi informativnih dnevov v osnovnih šolah za vpis v srednji šoli v Krškem in Brežicah, so takoj na začetku začeli oklevati, saj sploh ne vedo, katera usmeritev bo ostala. Večina mladine se želi šolati čim bliže doma. zato jim v mladinski organizaciji ni prav. če se možnosti za vpis v Posavju krčijo. Mladi se zavedajo, da tudi v njihovih vrstah ni vse tako. kot si želijo, da delagatski sistem ne deluje in da sc premalo zavzeto vključujejo v življenje. Čutijo, da so marsikdaj res potisnjeni ob stran po svoji krivdi. Delo v društvih, sodelovanje pri urajanju krajev ali organizaciji prireditev jim še ne zagotavlja vpliva pri odločanju, čeprav menijo, da so si v zadnjih referendumskih razpravah pridobili nekaj več samozavesti. Na sestanke jih vabijo več kot prej, jih spodbujajo k besedi, vendar jim jemlje pogum to. da njihova beseda nima tiste moči kot beseda direktorja, funkcionarja ali člana ZK, Socialistične zveze ali sindikata. Do tega spoznanja pa so vendarle prišli, da si morajo izboriti enakopravno sodelovanje pri vseh zadevah, o katerih teče beseda v drugih družbenopolitičnih organizacijah, in se ne zadovoljiti Več bodo sejali in želi Sadovi naložb na 460 ha krepijo kmetijstvo BREŽICE — Zadnji sneg je z novim valom mraza prekinil vnovič s polno paro zastavljene melioracijska in regulacijska dela ob Sromlji-ci. Do spomladanske setve bo tam pripravljenih 460 ha zemljišč, namenjenih poljedelstvu. S*koruzo za silažo in za zrnje bodo na tem območju precej povečali prirejo telet, mleka in mesa. veliko več kot doslej, in kdor je ne bo porabil sam. bo vse presežke lahko prodal na bližnjo Grudino farmo v Globokem. .1. T. POSAVSKA LONCEV IN A bo razstavljena v Mucnchnu na mednarodnem sejmu obrti. Pobude za oživitev lončarstva je dala Medobčinska gospodarska zbornica. Po nasvetih mentorja akad. slikarja prof. Mira Kuglerja jo izdeluje lončar Štefan Kržan iz Malega Podloga. Mentor zagotavlja, daje v novi lončevini duh nekdanjih predmetov in da je njen čar v čistoči oblike. Vsi izdelki so uporabni, torej brez strupenega lošča. To so sklede, modli, latvice, kozice, kompleti za vino, vrči za vodo, kis in mast, litri, poliči, Štefani, četr-tinke in osminke v naravni barvi gline, v klasični zeleni in celo v črni barvi. (Foto: J. T.) Raje za meter daljšo točilno mizo kot kuharico? KRIVICI. — (lostinci in turisti-čni delavci te dni brišejo prah s petnajst let stare zelene knjige o smereh razvaja Posavja. Pozabili so. kaj piše v njej. zalo jo zdaj i novic prelistavajo, da bodo pristojnemu odboru pri Medoltčinski zbornici lahko ot/govorili. kaj je bilo uresničeno. kaj je nastalo samodejno, kaj organizirano in če so interesi še enaki kol preti poldrugim desetletjem. Cenita, bodo morali povedati, kaj je trenutno vredno skupne pozornosti, kako je v povezovanjem. s celovitostjo in popestritvijo ponudbe. I Hrežicah so na primer izražali željo po ustanovitvi poslovne skupnosti, ki bi se najbrž dobro obnesla lutli r regiji. Rilo je veliko obetajočih napovedi o turizmu, o obogatitvi hotelske ponudbe v kulturnimi dogodki, z izleti, lovom, ribolovom, s spoznavanjem etnoloških zanimivosti. Kar pa zadeva povezovanje. bo bržda res. da kljub vsem načrtom niso sikali medsebojnih vezi med limono. Petrolom. Mercatorjem, meti trgovino, gostinstvom. kmetijstvom, komunalo, obrtjo in kulturo. Naložb v zidove je dovolj in mimo so časi. ko je bil najboljši tisti direktor, ki je veliko investiral. Spreminja se tudi pojmovanje o gostilnah in točilnicah, F sotlelo vanju z davkarijo lahko turistični delavci spot/kopljejo dosedan je zlato pravilo, da je meter »šunka« več boljše kot še tako dobra kuhari- ./. ti:ppi:y Za melioracijo bo družba prispevala 80 odst. nepovratnih sredstev, za 20 odst. pa člani melioracijske skupnosti lahko najamejo kredit za petnajst let s 6-odstotnimi obrestmi. Kdor še ni včlanjen, lahko to napravi do 31. marca. Na 460-hektarski melioracijski površini je 4X0 lastnikov in okoii 2 tisoč parcel. To razdrobljenost bodo odpravili s komasacijo. Združba zemljišč jc v teku. Udeleženci ne bodo nosili Največ jeznih zaradi telefonije Tudi v kostanjeviški krajevni skupnosti kritično o PTT, a tudi o sebi Ko se ozre za nekaj let nazaj, kritično pristavi, da tudi člani naj- KOSTANJEVICA — »Način delovanja v SZDL že dolgo ne ustreza času tako hitrega družbenega in gospodarskega razvoja. Večina pomembnih dogodkov je potekala mimo frontne aktivnosti. Socialistična zveza ni imela pomembnega vpliva. Tudi drugi družbeni dejavniki si niso dosti prizadevali, da bi bilo kaj boljše,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Kostanjevica inž. Jože Zagorc. odgovornejših forumov postajajo vse manj aktivni. Zato se dogaja, da predsedniki nekaterih krajevnih odborov niti ne poznajo članov odbora, kaj šele ljudi in njihove probleme. Slabosti izvirajo tudi, ker ni dogovorjenih smernic, sami v predsedstvu pa so premalo izobraženi. »l.judje izgubljajo zaupanje v SZDL, kar potrjujejo tudi slabo obiskani zbori krajanov. Krška občina spada med bolj razvite slovenske občine, toda tudi v kostanjeviški krajevni skupnosti imamo nerazvita gorjanska območja. nobenih stroškov. Roman Baškovič, dipl. inž. agronomije in referent za melioracije pri TOK Kooperacija, je pojasnil, da bo komasacija veljala 15 milijonov dinarjev in da jc zanjo namenjenih 90 odst. nevračljivih družbenih sredstev, preostalih 10 odst. pa bo zagotovila občinska kmetijska zemljiška skupnost. Idejna zasnova komasacijske ureditve je razgrnjena po krajevnih skupnostih. Pripombe udeležencev nanjo zbira Kmetijska zemljiška skupnost. ki vodi akcijo. Združba zemljišč bo po Baškovičevih besedah končana do zadnjega septembra, da bo jesenska setev potekala že na novo razmejenih površinah. Takrat bodo na tem območju začeli ustanavaljati proizvodne skupnosti. l-.dini zaostanek do zdaj je nastal pri polaganju drenažnih cevi. Teh je 80 tisoč metrov. Položiti sojih nameravali jeseni, pa zaradi dolgotrajnega spravila pridelkov niso mogli začeti. Dela se bodo lotili, takoj ko se bo zemlja nekoliko osušila. Pričakujejo, da bo to opravljeno do pomladanske setve oziroma do 1. maja. Jarke bodo izkopali do izteka marca, zemljišče pa splanirali. poapnili in pognojili. Izvajalci obljubljajo, da bodo delo pospešili in poslali na melioracijsko območje dodatne stroje, takoj ko jim vreme ne bo več nagajalo. Za območno vodno skupnost opravlja to delo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Brežiško kmetijstvo bo s to investicijo veliko pridobilo. I lektarski donos se bi' na teh površinah povečal za 26 odst. Kmetje bodo imeli tudi davčne olajšave, da bodo laže napolnili svoje hleve. V občini se bo zaradi kolobarjenja na melioracijskem območju povečal tudi pridelek pšenice. Koruze bo Bolje da zmanjka svežih rib, kot prodajati slabo Ker podivjane cene vse bolj krojijo naše modne muhe pri oblačenju, seveda tako, da postajamo manj zahtevni, se utegnejo v kratkem (marsikje pa so se že!) dodobra spremenili tudi naše prehrambne navade. In prav to je lahko precejšen kapital ribarnice krškega M—Agrokombinata! »Odkar smo se preselili pod streho nove tržnice je prodaja začela počasi naraščati. Sprva niti ne tako. kot so pričakovali optimisti. po novem letu pa se prodaja dokaj naglo veča. saj prodam tudi trikrat več. kot kolega pred menoj. Portoroška Droga pripelja sveže sardele, pse, gavne. inčune, ribone, ciple. menele. mačke, papaline. liste, skuše, škarpene. lignje, trilje za brodet, brancine in zobatce. Nekaterih izmed njih najboljših rib Fani Ženiva tudi ni moč vedno dobivali svežih in so zmrznjene, predvsem velja to za prvovrstne ribe. kot sta. denimo. brancin in zobatec. Tako je tudi v drugihh ribarnicah. Naročam tudi manjše količine školjk, to so dagnje. Zamrznjen očiščen list. paniran oslič in oslič—filet pa so skoraj vedno na zalogi. Dobro gredo v promet tudi žive postrvi iz ribogojnice Goričana s Podbočja, škoda pa. ker je že lep čas pokvarjen kompresor in ne morem več ponuditi svežih krapov, za katerimi je veliko povpraševanje. Pri nas ljudje lahko dobijo uidi svinjska in goveja drobna čreva tci goveja debela čreva in danke,-pripoveduje prodajalka lani Ženiva. • Kostanjcvičani so pripravljeni prispevati več, kot je v normalnih okoliščinah potrebno, in na razne načine dokazujejo nujnost uporabe telefona. Kako zelo si želijo boljšo telefonijo, je potrdil tudi izglasovani samoprispevek. Radi bi uredili cestne odseke od Kostanjevice do M. Vodenic, do Podbočja in do Malenc ter med Črnečo vasjo in Vrtačo. Čeprav so lani precej postorili, se jim zdi, da še precej zaostajajo za šentjernejsko KS v sosednji novomeški občini. kot so Črneča vas. Črešnjevec. Vrbje in Vrtača. Ti kraji so zaradi slabih cestnih povezav skoraj odrezani od sveta in so prikrajšani za zdravniško in veterinarsko pomoč. Najbolj množično P* X nezadovoljstvo pa povzroča odnos PTT do uporabnikov njihovih storitev. Zelo malo so napravili za razširjeno reprodukcijo. Telefonija že zdavnaj ne ustreza potrebam kraja. Tudi si ni moč zamišljati razvoja turizma in drobnega gospodarstva s takimi zvezami, kot so v Kostanjevici. Število telefonov se je povečalo le v mestnem delu, in to na račun kakovosti. Na okolico pa verjetno Sc pomislili niso. Prekopa, denimo že več kot 25 let ni dobila novih zvez! Tudi druge poštne storitve ne zadovoljujejo potreb krajanov. Ljudje zahtevajo dostavo pošte V VODNIKU Sl DOLENJSKA IN POSAVJE PODAJATA ROKO BREŽICE — Dolenjska turistična zveza pripravlja zajeten turistični v od-nik po Dolenjski. Posavju in Beli krajini. Namenjen bo domačinom in tujcem. Izdali ga bodo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, v Posavju pa so izrazili dodatno željo po besedilu v italijanščini. Osnutek bodo te dni razposlali občinam v dopolnitev Vsaka od njihovih zvez najbolje ve. kaj je na nekem območju za turiste najbolj privlačno in kaj želi prodajati. Oil lega. kako bodo predstavili svoje kraje, jc odvisno, koliko gostov bodo priv abili. Na sestanku odbora za gostinstvo in turizem pri MGZ Posavja so se dogovorili s predstavnikom Dolen jske turistične zveze tudi za skupno izdajo turističnega prospekta. V PIŠECAH BODO TEKMOVALI MLADI ZADRUŽNIKI PIŠECE —Tukaj sc bodo v soboto. 23. februarja, zbrali člani aktivov mladih zadružnikov in osnovnih mladinskih organizacij iz brežiške občine. Občinska konferenca ZSMS jih vabi na kviz »Mladi in kmetijstvo«, ki se bo začel ob 17. uri. Dve uri pred začetkom tekmovanja prireja zanje okroglo mizo o vinogradništvu. Vodil jo bo Slovinov strokovnjak dipl. inž. agronomije Marjan Bezjak. PUSTNI VESELJAKI V DOBOVI IN BREŽICAH DOBOVA — Danes ob 14. uri vabijo Mihalovčani na pogreb nepozabnega lašenga iz Loč z bogatini karnevalskim, sporedom, z litanijami in žchto. Pokojnika so objokovali in kropili sinoči v Ločah., v torek popoldne pa so Ločani in Mihalov čani pripravili veselo pustno svatbo, ki so jo prej tgt široko oznanjevali po dobovskih vaseh. V Brežicah je bilo najbolj živahno za pustni torek, ko jc karnevalski sprevod prenesel pustno veselje na mestne ulice. Mlajše maškare so pogostili s krofi na osnovni šoli. starejše pa v restavraciji Blagovnice. Kje najti star televizor? V Sevnici kmalu krožek računalnikarjev Jože Zagorc: »Odgovorni v PTT ostajajo gluhi in nc znajo izkoristiti pripravljenosti ljudi.« vsak dan vsaj v večje oddaljene kraje,-poudarja Jože Zagorc. P. P. SEVNICA — V soboto seje v sindikalni dvorani kljub slalomu na televiziji zbralo 15 mladih, ki sc zanimajo za računalništvo. Zapisali smo kljub, zakaj za isto reč se zanima še najmanj 20 mladih. Najbolj zagreti so na tem sestanku ugotovili, da zaenkrat ni pametno ustanavljati tovrstnega kluba. saj bi sc pri delu sicer srečali z v sem balastom, ki ga predpisuje zakon o društvih. Zato bodo najverjetneje ostali pod okriljem radiokluba, k! jim širokogrudno nudi prostore pri gradu. Največja težava za skupno delo trenutno niso računalniki, marveč to. kako priti do starega televizorja, ki bi ga vešči radioamaterji nemudoma preusmerili v monitor. Priredili želijo tečaj o osnovali dela z računalniki. V Sevnici jih je namreč že nekaj deset, malo pa jc takih lastnikov, ki bi znali z njimi početi kaj pametnejšega kot vstavljali kasete z igricami. Rojak dr. Jurij Tasič, sodelavec inštituta Jožef Štefan, je pripravljen pomagati. Med pobudniki ustanovitve krožka je. hvalevredno tudi občinsko vodstvo ZSMS. A. Ž. Več znoja v miru, manj v krvi v vojni Ni omembe vrednih težav z udeležbo na usposabljanju rezervnih starešin — V najboljših vojašnicah po vsej državi — Tesno sodelovanje z JLA__ SEVNICA — Titovega gesla več znoja v miru, manj v krvi v vojni« se držijo tudi v ZRVS sevniške občine. Janez Zphrastnik, član CK 7.KS in nedavni predavatelj v gasilskem domu, je, bil prijetno presenečen, ko je lahko govoril pred polno dvorano. Pričakoval je le nekaj desetin poslušalcev. Scvničani že nekaj let vabijo ugledne predavatelje. Posebno pri praktičnem delu tesno sodelujejo z garnizijama iz Cerkelj in Novega mesta. Vsem je še v "lepem spominu lanska ogledna vaja na Vrhu nad Boštanjcm. Vojaki in starešine so lahko v praksi preverili taktične naloge čele v napadu. na kraju pa so vojakom iz vseh koncev Jugoslavije prikazali še NOB v teh krajih. V začetku marca bodo zamenjali vodstvo le zveze. Dosedanjemu predsedstvu na čelu. z inž. Jožetom Peterneljem ne bo nerodno. Resda so starešine med redkimi, ki vztrajajo pri najkrajšem mandatu, vendar sami ugotavljajo, da jc to prekratka doba. V minulih dveh letih so z avtobusi prekrižarili dobršen del domovine. Bili so pri naših zglednih vojaških kolektivih v Pulju. Splitu, karavli v Dravogradu. obiskali so zgodov inske kraje na Kozari in Sutjeski, razstavo domačega orožja v Nikincih. Pri vsakem potovanju je sleherni član prispeval iz žepa polovico potnine. Pomembno je tudi medrepubliško sodelovanje. Poleg posavskih občin Sodelujejo še občine iz sosednje Hrvaške. iz Kumrovca in Zaprešiča. Sev-niška občina ima tu vedno prvenstv streljanju. Čeprav je bilo lani merjenje v Kumrovcu, so Semičani prinesli domov pokal predsednika občine izpred treh let. Seveda niso zadovoljni z vsem. S 13 krajev nimi organizacijami so delo resda prinesli bliže terenu, vendar te organizacije v 11 krajevnih skupnosti niso povsod dovolj delavne. Pri novih volitvah bodo v vodstvoh pustili 30 odstotkov starih kadrov. Menijo, da bo to dovolj za nadal jn je še uspešnejše delo. A. /J 1 EZNIK Novo v Brežicah ZGLEDI VI I Čl JO — Karneval; ka SIS sc je v vsesplošni draginj dobro /našla. Pustnega poročevalca J podražila. Naprodaj je po 50 din.JI pa jih po zgledu Komunale in Mekin j zaračunava /a razširjeno reprodufr eijo. Seveda ni nihče protestira Bralcem se je list takoj prikupil in n«?’ kateri celo predlagajo, da hi kot dele* gatsko glasilo izhajal večkrat na IcKV Za kaj takega ga je škoda, ker bi prtf* hitro zvodenel. Zagotovo bi sc obn** sile vse osti. iskrivost bi se zameglila j11 tudi jezik bi potem izgubil svoj1’ prožnost. SMO ZAČELI VARČEVATI NA PRAVEM KONCU? — Tako «' sprašujejo mladi profesionalci na ON ZSMS. ki sicer priznavajo odgovor-; nosi za nekatere pomanjkljivosti, vel)" dar nc razumejo, zakaj bi delali kri-vico administrativni delavki in zah*c' vali. naj sprejme več dela. Komisijo® zmanjševanje družbene režije so po®' bili. naj se prepriča, koliko dela. asesv ni odzvala. Sicer pa menijo, da ne g"-za količino delu. ampak za denar, kip1, je vedno manj. Morda le ni nupa* začeti pri mladih, in preprečiti, da b klonili pred birokracijo kot rodov! pred njimi? ZADNJI HOČEJO BITI PRVI 'i Gostinci radi postrežejo vsakogar. »> j to plača, vseeno pa jim ni všeč. če sctOj daj ko pripelje avtobus v mesto gos'1' od drugod, vsi domačini prelevijo v tuj riste. In da je mera polna, so trik®, bolj sitni kot pravi turisti. Pravijo.ojI se je ta bolezen razpasla po vseli P? savskih hotelih. Kaže da jc ozdravlj'" va. zato ji grozijo z veliko izobrazi valilo akcijo, v kateri bodo vsakeni" gostu določili njegov pomen 111 vrednost v času in prostoru. IZ BR€ŽIŠK€..rT PORODNIŠNIC^* « Od 9. do 16. februarja so v brežišk' porodnišnici rodile: Stanislava Špani! Curnovca — Boštjana. Marija Kroj« iz Zg. Po ha nce — Marka. Lidija StU" nič iz Rakovca — Jureta. Manm'!! Mlgkuž iz Čateža — Leo. Željka BajP iz Vel. Obreža — Dominika. Dragih Subotič iz Brestanice — Dašo. LjM»' mila Brce iz Ribnice — Gregorji' Alenka Urbanč iz Krškega— Iztok11' Rozalija Matoh iz Kozjega — Edij11, Magbulc Maliči iz Brežic — deklic1’' Božica Vlahovič iz Otoka — Marka-Alojzija Vimpolšck iz Brežic — Mal'" ja. Zdenka Milakovič iz Obrežja — dr; čka. Zdenka Nečemer iz Gržeče vas' — Klavdijo. Dušanka Bulut iz Brc# — deklico. Irena I Cirst iz Krškega-' Mitjo. Čestitamo! Krške novice PRILJUBLJENOST. — Krške Pa*' tne novice so skoraj celo stran pop1”! nile z bolj ali manj (nejokusnin’1 komentarčki k bodicam, ki so jih pripisali iz te naše rubrike. Poanta (tele)' dirigiranega delegatskega paberkova-n ja je: ali mar ni korajžen pisec Krški” novic, novinar Dolenjskega lista Pavi” Perc. ko si upa dregniti v to in ono (nc(pomembno zadevo. Dolenjski I**1 take reklame v Pustnih novicah sici? nc potrebuje (bi jo pa kdo drug) ker h' brez nje dovolj priljubljen, a vsec® hvala za njo. KRILA — Požarni inšpektor ji' ugotovil, da dvigalo v krškem do®'1 upokojencev, če zmanjka elektrike-negibnim nič ne pomeni, ker ni®11 rezervnega napajanja. Če bi do če® prišlo, je tako projektant (ali kdo drug?) pustil onemogle na milost in nemilost. kot da bi imeli krila, a jih * noge ne nesejo... Sevniški paberki KJE SE KAJ DOBI — Nekateri s*’ nam zamerili, češ da pišemo le o pod’; ni kurah pri Čenku. v mestni trgovin' pa se dobi še marsikaj, česar drugod ni. Priporočajo naslednje reklamno geslo: »Poceni kure pri Cenku. hla; dilne skrinje v Elektrotehni, praln' praški na črpalki!«. TUDI ŠEME VARČUJEJO Elorjančani in kur je še tistih, ki jim st' ojijo ob strani, so na pustno sredo resi' li čast Sevničanov s pokopom pusta-ker sicer ni bilo običajnega karnevala-Draginja jc huda in zato se glede varčevanja ostali meščani lahko zgledujejo po pustnih šemah. Dokaj dn-preti nastopom so poskrbeli pri gra diteljti v Šmarju, da jim posodi napravo na štrbunk, češ, kaj -bi zbija« Spovednico za občinske grehe, če Je zagotovljena večnamenskost objekta- NIKOLI PRAV — Sovniška krajevna skupnost je kupila traktor »Torne Vinkovič«. s katerim vztrajno plužije tudi pločnike. S tako očiščenimi javni; mi površinami se ne more ponašati nd' Novo mesto. Pač pa precej pešcev ka' ne more iz svoje kože. Vztrajno hodlj« po cesti in se izpostavljajo avtom?" bilom. češ: saj me ne smete povozit'- OBRTNIKI SE ŠOLAJO SEVNICA — Dober je obisk n" tečajih iz varstva pri delu. Zadev a JV vsekakor koristna, čeprav nekateri'; moti. ker je šolanje preveč splošno. C e. n.pr. že mora na lučaj hoditi ključavničar. bi tam rad slišal tudi kaj o var*" uti pri delu na strojih. Vseeno pa lc: bolje nekaj kot nič. 6 EML ln izobra- ževanje Dodaten godbeni »§iht« Mestna godba je najstarejše metliško društvo in tudi priljubljeno — Največ zaslužijo sami V'KA — Metliška mestna godba ni samo najstarejše društvo v . tem belokranjskem mestu. ™več je tudi ena najstarejših godb na pihala v Sloveniji, saj neprekinjeno deluje že 135 let. Med zadnjo vojno je devet članov metliške godbe igralo pri godbi slovenskega Glavnega štaba, s sabo v partizane pa so iz Metlike Prinesli tudi inštrumente. O priljubljenosti metliškegodbe najbolj govori obisk na njihovih Koncertih, tudi na zadnjem, ki so ga v metliškem kulturnem domu Pripravili za slovenski kulturni Praznik in je bila tako kot vedno ?v?rana povsem zasedena. Danes stejegodba 40 aktivnih in kakih 10 Podpornih članov, drugo leto pa vodi ^ kapelnik Stane Križ. '•Večina članov godbe je mladih, vadimo dvakrat na teden, pred nastopi večkrat, pa Uidi pozimi, kj> ni leja na poljih in v trtju, imamo večkrat vaje. Naš repertoarje sestavljen iz obveznega dela vseh godb na pihala, to so koračnice, er iz koncertnega in zabavnega dela, kjer več pozornosti posvečamo modernim ritmom,« je pripovedoval mladi kapelnik, kije Pn godbi že 16 let in je tako kot vsi ostali člani tu začel tudi spoznava-ti skrivnosti glasbe. »Največ novih sklad dobimo iz tujine, kjer je izbira velika pa še ceneje je kot pri nas.« Lani so imeli čez. 70 nastopov. Največkrat so igrali na pogrebih in proslavah, pripravili so tudi štiri samostojne nastope, nekajkrat pa nastopili v okviru srečanj z. drugimi godbami. »Izračunal sem. da se vsak od 40 članov, če štejemo vaje in nastope, ukvarja z glasbo 3-krat na teden po tri ure.« Se pravi en cel »siht«, in to brez malice in zabuša-vanja. pa še eno nadurno! l.ani je godba od metliške Zveze kulturnih organizacij dobila 140 tisočakov, sami pa so zaslužili več kot 800.000 din. tako da so imeli na koncu leta 170 tisočakov čistega. Letos bi radi nabavili novoletne uniforme, precej jih stane tudi redno vzdrževanje inštrumentov pa še vsako leto je treba kakšnega kupiti, kar je danes draga stvar, saj stane slabša trobenta lo starih milijonov, tuba pa brez carine že okoli 70. Stanc Križ: »Lani je imela naša godba več kot 70 nastopov.« Za letos, ko slavi godba 135-letnieo obstoja, pripravljajo julija na grajskem dvorišču v Metliki koncert in veseli večer, od česar si obetajo nekaj denarja. Tudi letos bodo priredili na Vinomeru tradicionalno prireditev »Razkošje v stelji«, kije zelo pomemben vir zaslužka za godbo. »Seveda je treba skrbeti tudi za strokovni napredek naše godbe. L etos bo na srečo enotedenski tabor pihalnih orkestrov Slovenije v Novem mestu in se ga bo zato lahko udeležilo precej naših članov. To je zelo koristna strokovna prireditev, je končal Križ. A. BARTELJ Posavsko gledališko prebujenje Gledališke premiere se obetajo najmanj v osmih krajih — Razpisano srečanje gledaličt“h skupin Posavja POSA VJ E — Posavskemu občinstvu se letos obeta bogata in pestra gledališka sezona, kajti tik pred zdajci je vrsta ljubiteljskih predstav, ki bi mogle znova izpričati kakovostno raven posavskega gledališkega gibanja. Očitno je namreč, da bodo tudi letos kulturni utrip dajale predstave domačih skupin, saj bo za gostovanja poklicnih hiš spet primanjkovalo denarja. Po podatkih območnega odbora Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije za Posavje ta čas resno vadijo člani odra mladih v Sevnici, ki so izbrali Smoletovo delo »Zlati čeveljčki,« brežiški Amaterski oder bo sredi marca uprizoril Brešanovo družbeno satiro »Smrt predsednika hišnega sveta«, na Blanci so se odločili za Marinčcvo komedijo »Ad aeta«, na Sromljah gredo h koncu s študijem Hadžičcvcga »Glavnika«, redno vadijo v Brestanici, na Senovem, Zdolah, na Studencu in drugod. Kaže. da bo večina uprizoritev na red prihodnji mesec, ko bodo na vrsti ogledi predstav. Najboljše predstave bodo izbrali za osrednjo posavsko srečanje, ki ga je območni odbor raz-* pisal za prve dni letošnjega aprila. Za- ključne prireditve se bo udeležil tudi republiški usklajevalec Mitja Zupančič. Ta bo tudi vodil strokovne pogovore ter izbral najuspešnejše predstave za XXVIII. republiško srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo letos v Celju. Dodali velja, da bo posavski območni odbor skupinam za sodelovanje na zaključni prireditvi podelil tudi posebna in Linhartova priznanja. Hkrati s tem bodo stekli izobraževalni seminarji, prvi — za odrske delavce. torej lučarje. odrske tehnike, glasbene opremljevalce in scenografe — bo že ta petek in soboto v Brežicah. Posavskim ljubiteljem bo predaval in dajal praktične napotke ing. Viktor Molka iz Ljubljane, do jeseni pa sta na programu še dva seminarja. Zares kulturni dan Minulo sredo so se vsi učenci SŠTZU vključili v kulturno delo — Spoznali kar 17 dejavnosti___ NOVO MESTO — Minulo sredo so na srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve v Šmihelu izvedli kulturni dan. Prvi in drugi letniki, okoli 1.000 učencev, so se s posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali Cankarjev dom, operno predstavo in nekaj kulturnih zanimivosti, tretji in četrti letniki, skupaj kakih 800 učencev, pa so ostali na šoli, kjer so se lahko vključili v 17 različnih kulturnih aktivnosti, ki so jih ta dan pripravili zanje. »S krvjo starih podobarjev v žilah« V Dolenjski galeriji na ogled kiparska dela Ivana Napotnika, mojstra skulpture v lesu — Na otvoritvi razstave recital poezije članov domačega literarnega kluba NOVO MESTO — Slovenski kipar Ivan Napotnik (1888-1960) do zdaj "^Dolenjskem ni bil kdove kako znan, saj so razstavo njegovih del pripravili le v Krškem in še to osem let po umetnikovi smrti. Dolg do kiparja in ljubiteljev umetnosti iz ožje Dolenjske pa letos delno izpolnjuje Dolenjska Salerija. V njeni veliki dvorani je od minulega petka na ogled kakih 50 Na-Potnikovih skulptur, izdelanih v lesu in bronu. Razstavo, ki bo odprta do 6. marca, je posredoval Kulturni center »Ivan Napotnik« iz Titovega Velenja. Na razstavi prevladuje tako imenovana drobna plastika. V več primerih to osnove za kasnejše kipe v večjem °rmatu in tvarini, ki je bila Napotni-u uajbližja: v lesu. Kot je v svoji bese-1 ° delu in življenju umetnika pomlaja umetnostni zgodovinar dr. Stane 'kuž, si je »Napotnik les prisvojil do ? 0 mojstrske mere kakor noben s|°venski kipar.« »Umetnik, kije v mladosti oblikoval svoje kipe v različnih kiparskih gradivih, seje poslej oklenil skoraj izključno lesa.« je nadaljeval dr. Mikuž. Na Dol "*• 0,vor'lveni slovesnosti v i so mladi novome-vj rccilatorji ob glasbeni spremlja-član" ki!aro predstavili poezijo tin |?v Literarnega kluba »Drago-do|p Na srečo program ni bil fani'iSICer v nuogrc va n i diodi nk'0?*'0 ^Peljali do konca, pa tu-____|skovalee bi bilo teže zadržati. V BREŽICAH VEČ BRALCEV BREŽICE — Lani si je 21.438 obiskovalcev v tukajšnji knjižnici izposodilo 60.053 enot knjižničnega gradiva ali za 24 odstotkov več kol leta 1983. Bralci so lahko izbirali med 31.515 knjigami, saj seje knjižna zaloga povečala za 2.350 enot. od lega za 488 v drugih jezikih, to pa so v glavnem strokovna dela. 1’rek ntedbi-bliotečne izposoje je knjižnica zadovoljila 50 bralcev, ki so iskali 95 knjig, v glavnem literaturo za študij ob delu. »Živeč sredi gozdov, s krvjo starih podobarjev v žilah, seje za vselej oklenil tega kiparskega medija, ki so ga poznali že v prastarih časih. K barvi lesa je pridružil ljubezen do njegove strukture, do letnic in grč. Posebno je vzljubil nagnoj, les, ki je dvobarven in je mojstru omogočil najbolj osebnostne kompozicije.« Napotnikova dela so živa in neposredna. a tudi malce skrivnostna, zlasti še tista, ki jih je začel, pa nikoli mogel dokončati. Po Mikuževem mnenju jes tem odgovorno zavezal raziskovalce. Morda je zato tudi razstava v Dolenjski galeriji nekoliko bolj mikavna, dražljiva. I. Z. »I ■Dolenjska za vselej _ zavezala mojo poezijo« Pesnik Tone Pavček, lanski Prešernov na-9rajenec, je bil gost novomeške študijske knjižnice ___ NOVO MESTO — »Čeprav na Dolenjskem preživel le ,8°dnja otroška leta,dokler nisem sel v šolo, in sem se kasneje k domačim v Šentjurje tudi samo časno vračal, me je ta pokrajina s trdim kmečkim življenjem, ki sem ga nemalokrat sam okusil, u-s°dno zaznamovala in zavezala mojo poezijo,« pravi Tone Pavček. Srečanje s tem pesnikom, ki je v slovensko literaturo vstopil pred tremi desetletji kot soavtor »Pesmi štirih.« almanaha, s katerim so Prvo knjižno objavo doživeli tudi Kovič, Menart in Zlobec, in je do 7-daj zaplodil številne samostojne zbirke za odrasle in otroke, je Študijska knjižnica Mirana Jarca pripravila minuli četrtek. Velika knjižnična čitalnica je spet komaj sprejela vse obisko-valce, ki so se želeli udeležiti tega zanimivega večera. Na njem je beseda tekla predvsem o Pavčkovi zadnji pesniški zbirki »Dediščina«^ katero je pesnik dosegel svoj ustvarjalni vrh in zanjo lani dobil Prešernovo nagrado. O vrednotah te knjige, kije ena sama pretresljiva izpoved o usodni zavezanosti življenju in smrti, o nemoči pesniške besede, ker ne more ničesar spreminjati, je govorila upravnica knjižnice Nataša Petrov in ob tem podala obris Pavčkovega pesniškega ustvarjanja in njegovega prevajalskega, uredniškega in založniškega dela. Nekaj pesmi iz »Dediščine« je prebrala Staša Vovk. članica amaterskega gledališča »Dušan Jereb«, med drugim tiste, ki jih je pesniku neposredno izzvala izguba matere in sina. Tone Pavček je potem, v daljšem pogovoru, dejal, da so skoraj vse pesmi v »Dediščini« nastale tako rekoč na mah. Pisalo jih je čustvo, ki je bilo tako silovito, da so pesmi v objav ljeni obliki nastale že prej, preden jih je dal na papir. Zato jih je napisal bre/ posebne muke in hitro. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo Pavčkovih knjig, objav, prevodov in primerkov uredniškega dela. ki so jo ta dan odprli v spodnjih prostorih študijske knjižnice. Na hodniku v zgornjih prostorih pa je na ogled tudi izbor knjižnih del pesnika liana Minattija, letošnjega Prešernovega nagrajenca za literaturo. 1. Z. V vsaki učilnici ali kabinetu je bilo kaj drugega. V treh prostorih so Se učenci pod vodstvom mentorjev učili korakov klasičnih in modernih plesov, pri čemer obvezno tudi aerobike. Ta dan sestavljena folklorna skupina je vadila zase pod vodstvom člana APZ France Marolt. Podobno so se združili pevci, fotografi, recitatorji, likovniki, fotografi, ki so sklenili, da bodo delali kaj novega. Do izraza so prišji še drugi interesi. Po deset in več učencev je sestavljalo skupine, kjer je pod vodstvom zunanjih sodelavcev šole tekla beseda o arhitekturi, ohranjanju kulturne dediščine in drugem. Manjša skupina učencev je pomagala v knjižnici, v podobi je bil govor o bralni znački, filmu. Nekoliko bolj je zaživelo kulturno društvo in tudi šolski radio seje večkrat oglašal kot druge dneve. Največ učencev se je zbralo v večji šolski avli. kjer je nastopalo Gledališče Ane Monro iz Ljubljane z odličnim igralcem in pesnikom Andrejem Rozmanom. To gledališče ni neznano, saj so ga na šolo že večkrat povabili. Nazadnje povejmo še, da so bili na kulturni dan med najbolj zaposlenimi učenci, ki so se šli novinarje. Spremljati toliko različnih dejavnosti in poročati o vsem, kar seje dogajalo v vseh sedemnajstih skupinah, ni kar tako. posebno še, ker je bilo na koncu potrebno izdati bilten. L Z. 1,3 knjige na občana Prednostna naloga: nov prostor za knjižnico ČRNOMELJ — Razvoj knjižničarstva je prednostna naloga črnomaljske občinske kulturne skupnosti, ki vsako leto zagotavlja denar za delovanje-matične.knjižnice in še posebej za nabavo knjig. Prav število knjig se je v zadnjih nekaj letih izjemno povečalo. Še leta 1981 sije bilo moč izposoditi v občini 6.227 knjig, kar je pomenilo 0,4 knjige na prebivalca, leto pozneje pa že 18.274 knjig, torej je na vsakega črnomaljskega občana prišla že ena knjiga. V preteklem letu pa so že dosegli zastavljeni načrt: 1.3 knjige na prebivalca. Ta uspeh vliva Črnomaljcem optimizem, saj so prepričani, da bi bilo moč število knjig v knjižnici povečati na 30 tisoč (1,7 knjige na občana). Seveda bo potrebno zaradi višjih cen knjig zagotoviti tudi večja sredstva za nabavo, ustrezno pa usposobiti tudi poškodovane knjige. A ne le to. Preseliti ali povečati bodo morali matično knjižnico in jo tudi lokacijsko približati bralcem, kajti poleg svoje osnovne in glavne dejavnosti je črnomaljska knjižnica postala tudi organizator kulturnih prireditev. V njej pripravljajo ure pravljic, razstave, knjižne uganke, glasbene ure. literarne večere ter z organiziranimi obiski približujejo knjigo mladini. Problem sposojevalnic v Semiču in Vinici pa je zaenkrat rešen. L.ani je bil v semiškem kulturnem domu — tudi s pomočjo Iskre — adaptiran prostor, kamor se je preselil oddelek knjižnice v Semiču. V del bodočega muzeja slovenskega mladinskega pesništva v rojstni Hiši Otona Župančiča pa seje preselila sposojevalnica na Vinici. B. M. V FOTOGALERIJI DELA MILANA PAJKA iNOVO MESTO — Po dveh uspešnih fotografskih razstavah, ko sta se s svojimi deli predsravila Branko L.e-nart in Tomislav Petrenek, bodo v fotogaleriji. ki ima prostore v Domu kulture, v soboto, 23. februarja.ob 18. uri odprli novo tovrstno razstavo. S ciklom fotografij, ki nosi naslov Fotografija mode. se bo predstavil priznani fotograf Milan Pajk. V prostorih fotogalerijc bo od 4. do 8. marca moč videti tudi prodajno razstavo unikatnih oblikovnih izdelkov iz tekstila, usnja in keramike. Izdelki so delo priznanih samostojnih oblikovalcev iz Slovenije in jih bo moč tudi kupiti. Salonska glasba v modri dvorani Novomeški hotel Metropol uvaja kulturne novosti NOVO MESTO — Da kultura gostinstvu ne more škodovati, marveč mu lahko le koristi, zlasti še, če je del njegove širše ponudbe, o tem seje moglo prepričati že več gostinsko turističnih organizacij na Dolenjskem, med njimi tudi oba novomeška hotela, Kandija in Metropol. V obeh so si prve tovrstne izkušnje nabrali zadnja leta, ko so gostili likovne kolonije, o čemer pričajo na stenah restavracijskih in drugih prostorov obešena dela, s katerimi so slikarji plačali del bivalnih stroškov. V Metropolu želijo iti letos, ko razširjajo program z vrsto rekreacijskih in boljšemu počutju gostov namenjenih dejavnosti, korak naprej tudi pri zagotavljanju duhovne hrane svojim obiskovalcem. Ostvarjajo zamisel, po kateri se bo modra konferenčna dvorana v zgornji etaži hotela enkrat na teden spremenila v prizorišče za srečanja ob salonski glasbi z ustreznim orkestrom. To bo za obiskovalce prav gotovo zanimiva novost, posebno še za tiste, ki nimajo radi bučnih lokalov. Vendar pa glasba ne bo vse. kar naj bi pritegnilo goste, o tem. kaj se bo še dogajalo, pa v Metropolu za zdaj še skrivnostno molčijo. Zagotavljajo le. da ne bo nikomur žal. kdor se bo odločil preživeti nekaj ur ob njihovem novem programu. Predvidevajo, da bodo z omenjeno novostjo prvič presenetili že v torek. 5. marca. Nato naj bi se kulturna srečanja gostov v modri dvorani vrstila vsak torek od 19. ure dalje. Prireditelji pravijo, da bi bilo najbolje, če bi si obiskovalci zapomnili tole geslo: VSAK TOREK SE DOBIMO V HOTELU METROPOL OB UMIRJENI GL.ASBL ker posebnih vabil ne bodo pošiljali. L Z. V SOBOTO PEVSKI VEČER MAL.l Sl.ATNIK — Pred štirimi leti je bil v krajevni skuposti Mali Sla-tnik ustanovljen mešani pevski zbor. ki ga vseskozi prizadevno vodi Tone Fink. Zbor ima danes 35 članov in je kljub kratkemu obstoju i skromnim ambicijam dosegel nekaj lepih uspehov. Na lanskoletni reviji pevskih zborov se je uvrstil na zaključni večer. Redno sodeluje na pevskem taboru v Šentvidu. Zbor vzdržuje aktivne stike še z nekaterimi zbori v občini. Tak primer sodelovanja bo viden to soboto zvečer, ko bo v osnovni šoli Mali Sla-tnik večer narodnih in uzmetnih pesmi. Gosta večera bosta Dolenjski oktet in moškji pevski zbor iz Stopič. Pričakovati je, da bo večer izzvenel v popolno zadovoljstvo poslušalcev. JUTRI BO O FILMU GOVORIL BOJAN ŠTIH NOVO MESTO — Jutri bo tu še zadnja prireditev v okviru tedna slovenskega filma, ki seje sicer iztekel že v nedeljo. 17. februarja. To bo predavanje o temi »Mladi v slovenskem filmu«, ki ga bo imel znani filmski delavec in književnik Bojan Štih ob 16. uri v glasbeni sobi Doma kulture. Ker sta tema in predavatelj zanimiva, pričakujejo kar največjo udeležbo. ŠE ENA PREDSTAVITEV NOVO MESTO — Antologijo »Pesmi dolenjske dežele« so v ponedeljek, 18. februarja, predstavili udeleženci občnega zbora kulturnega društva Krke. Prireditev je bila v Kozinovi dvorani glasbene šole. O knjigi in avtorjih, ki so nastopili na tem večeru (Marjanca Kočevar, Janez Kolenc. Ivan Perhaj. Ivan Zoran) in še dveh. katerih pesmi so recitirali drugi (Milan Markelj, Severin Šali), je govoril Jože Škufca. Učence v izmene ali pod kap? Vse novomeške osnovne šole pestijo težave s prostori — Kam z novimi oddelki? — Gradnja nove šole na Drski življenjska nuja, prav tako dograditev bršljinske šole — V Novem mestu več kot polovica vseh osnovnošolcev v občini NOVO MESTO — Na vseh petih osnovnih šolah, ki kot tozdi tvorijo tako imenovano skupnost novomeških osnovnih šol, je v tem šolskem letu 3.720 učencev ali 52 odst. vseh osnovnošolcev v novomeški občini. Razmerje med mestnimi in podeželskimi šolami seje v zadnjem desetletju bistveno spremenilo na škodo prvih, kjer se število učencev nenehno povečuje, s tem pa seveda prostorska stiska. Ta je postavila vse novomeške osnovne šole pred zapleteno vprašanje, kako razporediti več oddelkov v iste prostore, ne da bi pri tem morali prizadeti podaljšano bivanje ali celo ukiniti celodnevno šolo, oziroma kako ubežati dvo-ali celo troizmenskemu pouku. Za zdaj so se izmenam še kolikor toliko srečno o našel kakšen prostor, če že ne pod lastno streho, pa kje v bližini. Poslej pa bo to zelo težko, zlasti še, ker malone pov sod napovedujejo več oddelkov, kot jih je zdaj. Osnovna šola Katja Rupcnajc nekaj prostora pridobila z izselitvijo glasbene šole in pedagoške akademije, kar pa je zadostovalo le za malo časa. Tako so morali že minulo jesen s tremi oddelki gostovati v sosednji stavbi nekdanje gimnazije. V novem šolskem letu sc bo število oddelkov povečalo za enega. Če bodo tudi zanj našli prostor kot za omenjene tri, si bodo lahko začasno oddahnili, če pa ne. bo druga izmena (popoldanski pouk) neizbežna. Sola postaja prenatrpana zavoljo otrok, ki prihajajo iz naraščajočega nasel ja ob Cesti herojev, mora pa jih sprejeti, ker je lo naselje v njenem okolišu. Podobno so problem prenatrpanosti začasno rešili v Šmihelu, kjer so nekaj oddelkov preselili v nekdanji dijaški dom. Šola ima sicer na voljo dve stavbi, ki pa sta stari in bi ju bilo moč za sodobne zahteve pouka preurediti z velikimi denarji, teh pa seveda ni. Učenci so ža marsikaj prikrajšani, saj nimajo niti garderobe, ponekod tudi ne tekoče vode. višji razredi pa ne prostora za malico. Glavni problem bo okoli leta 1990, ko bodo potrebovali prostor za nad 700 učencev ali 28 oddelkov oziroma karštiri več kol zdaj. Tolikšen naval bo predvsem iz novih naselij, ki rastejo v okolišu te šole (na Drski. regerških košenicah , itd.). V novem šolskem letu bo druga izmena neizbežna. Za naprej bo problem šolske stiske lahko rešila le nova šola. ki naj bi jo zgradili v Mrzli dolini. Veliko prostorsko stisko doživljajo v Bršljinu. kjer jena šoli skoraj enkrat več učencev, kot so predvidevali ob zi- davi te šole. Res je. da je bila zgrajena le prva faza šole. medtem ko so zgraditev druge oziroma novega trakta predvideli za kasneje. Ker to še ni uresničeno, ima šola že zdaj štiri oddelke tako rekoč pod kapjo. Začasno vozijo dva oddelka v učilnice bivšega šmihelskega internata, s tem pa so se izognili le tretji izmeni, saj šola sicer deluje v dveh izmenah že od začetka. Nekateri pravijo, da bi kazalo usposobiti poslopje ukinjene podružnice v Prečni in tako ta družbeni prostor rešiti tudi pred propadom, vendar to problema bršljinske šole ne bi rešilo. Menijo, daje možno le dvoje: ali takoj dograditi drugi trakt ali pa nabaviti dve kontejnerski (preseljivi) učilnici in vsaj začasno odpraviti najhujše. Zanimivo je. da je nastopila stiska celo na grmski šoli. ki je dolgo veljala za najbolj prostorno in urejeno. Toda število odelkov je že preseglo načrtovano zmogljivost šole z enoizmenskim poukom. Do zdaj so se drugi izmeni izognili tako. da so v redne učilnice spremenili prostore, namenjene drugim dejavnostim. Kaže pa. da so možnosti za razporejanje izčrpane, zato bo v novem šolskem letu en oddelek skoraj nujno moral v popoldansko izmeno. Seveda se bojijo, da bi to zavrlo razvoj celodnevne Sole. ki jo imajo v nižjih razredih. Dvoizmenski jrouk imajb tudi v Stopičah, akoravno so pridobili dv e učilnici v starem delu šole. Trenutno urejajo prostor za knjižnico in otroško zobno ambulanto. Kot je razvidno iz povedanega, trenutna razvitost osnovnega šolstv a v Novem mestu še zdaleč ni laka. da bi zadovoljevala potrebe, in niti približno še ne odraža tistega. kar bi Novo mesto kot regijsko središče moralo imeti. Druga izmena resno grozi in je z dosedanjim načinom reševanja osnovnošolskega prostora (z iskanjem improviziranih učilnic, prevažanjem z enega konca mesta na drugega, sploh z zasilnim krpanjem osnovnošolske mreže v mestu) zagotovo ne bo moč preprečiti. Število otrok je že zdavnaj preseglo zmogljivost šol. tovrstne napovedi pa »obljubljajo«, da bo otrok še več. Zato bi bil pravi izhod iz težav le, če bi kar najhitreje postavili novo šolo na območju Drske, dogradili bršljinsko in razmislili o gradnji nove— v severovzhodnem delu Novega mesta, kje blizu ločenskega mostu. Tolažbo, da bo kdaj kaj iz tega. bi pomenilo že to. če bi te gradnje in dozidave vnesli vsaj v razvojne načrte novomeške občine. L ZORAN St. 8 (1854) 21. februarja 1985 ^ ' . ■________________________________________ pisma in odmevi Pojasnila izvršnega sveta o Krupi »Bralce Dolenjskega lista želimo seznaniti z odkritji v zvezi z onesnaženostjo Krupe in reševanjem zadev, vezanih na sprejeti program aktivnosti v smeri sanacije« JEZIK NARODA Ob branju polemičnih člankov o uporabi slovenskega jezika v javnosti, ki sem jo zasledila na straneh Dolenjskega lista, katerega naročnica sem že 32 let. se mi je porodilo nekaj misli. Materina govorica je blagoglasna. To še posebno občutijo ljudje, ki žive na tujem. Vendar pa je olikano, da se človek izraža v jeziku naroda, kjer živi. dela in uspeva. Materinega jezika seveda tudi v tujem okolju ne smemo pozabiti, v občevanju z okoljem pa se potrudimo in prisluhnimo, učimo se. SA PRIJETNO PRESENEČENJE KOČEVJE — Minuli teden je bilo vreme na Kočevskem muhasto. V začet ku tedna je bilo sončno, daje celo zvabilo nekatere na vrtove in v sadovnjake. V petek in soboto je bilo mrzlo in za nameček še huda poledica, Z nedelje na ponedeljek pa je zapadlo kar okoli 30 cm snega. Občani so bili prijetno presenečeni, a ne zaradi snega pač pa zato. ker so bile že zjutraj vse ceste in ulict očiščene oz. splužene. ZAVRNJENA PROŠNJA Integral—Gol/turistova temeljna organizacija Gostinstvo Bela krajina je na metliški izvršni svet naslovila prošnjo, naj bi jo oprostili plačila občinskega tlavka od njihovih storitev, ki je za lani znašal dobrih 412 tisočakov. Izvršni svet je prošnjo zavrnil kot neosnovano zaradi skrotovičene slovenščine, pa bi jo lahko zavrnil tudi kot nerazumljivo. Navzočnost PCB (polikloriranih bilenilov) v prvih izvidih je preusmerila aktivnosti za oskrbo s pitno vodo in istočasno razburkala prizadete prebivalce in širšo javnost. Ker sta bila podzemlje in Krupa že dalj časa okužena, je bila pravzaprav sreča v nesreči, daje bila nevarnost odkrita ter da so pričeli teči v relativno kratkem času postopki. ki posledic škode niso odstranili, pač pa bodo preprečili vnašanje PCB v okolje, že do sedaj pa so ustavili vnašanje strupa z vodo in hrano v ljudi. S tem je bilo torej po odkritju onesnaženja Krupe preprečeno nadaljnje vnašanje strupa v organizem, ki je bil prejšnja leta prisoten pri preko 200 ljudeh, na srečo v minimalnih količinah. Dobro vemo. da poleg bilenilov delujejo na nas tudi drugi strupi: DDT. ostanki škropiv, detergenti, težki metali, topila, čistila, kozmetika itd. Koliko in kateri so aktivni strupi iz navedenih skupin, širši javnosti ni znano, strokovnjaki pa vedo in opozarjajo na nevarnosti. Toda za raziskovanje. osvetlitev ali »odkritje« vedno zmanjka poguma, sredstev pa tudi znanja in odgovornosti. Povsod na svetu in tudi pri nas smo vedno strašno usmiljeni, kadar gre za odstranjevanje posledic (posebno če so hude), nikakor pa nam ne gre od rok sprejemanje ukrepov za preprečitev, odkar posledic nismo doživeli ali se trenutno ne čutimo ogrožene. Tudi v primeru Krupe je bilo tako. Za večino prizadetih prebivalcev je bila sreča, da so vodo iz Krupe upora-bjali le občasno in da je maksimalna količina v vodnjaku znašala vsega skupaj nekaj miligramov strupa, upoštevajoč tudi vsebnost v zidu in usedlini. Zato v vsem času ni bilo zaslediti znakov aktualnih zastrupitev niti znakov kroničnega delovanja strupov. Prebivalci sami so bili zainteresirani, da se seznanijo z ugotovitvami, predvsem pa s tem. kaj je. oz. bo z. njimi. Na podlagi izkušenj o delovanju PCB v tovarni in vaseh okoli Krupe, je bila na sestanku s krajani podana izčrpna informacija o delovanju strupa in o posledicah, ki lahko dolete poškodovane. Ker je dolgotrajni kon- Kaj misiimo in hočemo Uredniški konzilij Razmerij odgovarja predsedstvu skupnosti borcev XV. divizije (DL, 14. Feb) 14. februarja se je v Dolenjskem listu oglasilo predsedstvo skupnosti borcev XV. brigade NOVJ v zvezi z uvodnikom 13. številke RAZMERIJ. Predsedstvo borcev poziva pisce inkriminiranega uvodnika, naj javnosti odgovorijo. kaj mislijo. Kaj torej mislimo... Čeprav spraševale! v drugem odstavku pravijo, da razumejo ogorčenost zaradi onesnaževanja Krupe in Lahinje. jim vendarle ni jasno, kako je moč biti ogorčen, obenem pa biti toliko nesramen in si upati terjati od naših najvišjih odgovornih teles in vplivnih posameznikov, naj že kaj ukrenejo. Kot časopis smo poskušali že vse. Kot vztrajni raziskovalci vzrokov in stanja, posledic in možnih posledic zastrupljenja z mutagenimi in kancerogenimi kemikalijami smo v Razmerjih objavili vse možne dosegljive in težko dosegljive podatke in dokumente. Pomagali smo tudi Mladini. Našim razgledom. Nedeljskemu dnevniku. Delavski enotnosti, televizijski in radijski ekipi, da bi tudi oni povedali javnosti kar največ. Nekaj naših sodelavcev je šlo z delegacijo prizadetih občanov na slovenski izvršni svet. Vse smo poskusili, naposled pa smo se polotili še psovanja, saj je očitno, da ljudje, ki imajo v rokah moč in sredstva za ukrepanje, čakajo (najbrž nemirno in z jezo), da se vsi pišoči, kričeči in prizadeti upehajo in resigni-rajo. češ, saj vse skupaj nič ne pomaga. Ta način »ukrepanja« je preizkušen in pri nas močno v navadi. Tistim našim voditeljem, ki bi radi. da vse skupaj zaspi, se pridružujete tudi vi, člani predsedstva borcev XV. brigade. Z njimi sc solidarizira aktiv partizanskih novinarjev in nemara se bo oglasil še kdo. ki ga skrbi dober glas političnih funkcionarjev. Hote ali ne hote ste se v tem primeru postavili na nepravo stran. Med vojno se je bilo nemara lažje opredeliti. Da je bila prava stran Osvobodilna fronta in partizanska vojska, je nedvomna resnica. OF je bila kljub pluralni sestavi pripadnikov in vodstva — za socialno revolucijo. Imela je na čelu Komunistično partijo Slovenije. organizacijo s čvrstimi idejnimi opredelitvami in eliko moralno močjo. Ves čas vojne je bila Bela krajina zanesljivo in velikodušno zaledje par-tianski vojski. Ta dežela je dajala zavetje bolnišnicam, oblastvenim institucijam. znanstvenim ustanovam, informacijskim in propagandnim centrom. pravosodnim in vodstvenim ustanovam. oficirskim šolam in bodočim gospodarstvenikom. Tod so si opomagale in prezimovale male in velike enote partizanske vojske ter štabi. Ko pravimo, da se je treba tudi danes opredeliti, gotovo ne mislimo, da gre za izbor med ljudstvom in sovražnikom ljudstva. Ne menimo, da so naši politini voditelji sovražniki ljudstva. Vemo. da balansirajo med različnimi interesi in da imajo posla čez glavo, vsekakor pa njim ni treba advokatov Partizani, kolikor vas še je. opredeliti se morale za ljudi v Beli krajini. Javno in dejavno jih morate podpreti in storiti vse. kar je v vaši moči. da pokrajina čimprej ozdrav i. Društvo »Bela krajina« v Ljubljani se je javno, ne glede na naše grde besede v uvodniku, opredelilo za ljudi ob Krupi in poslalo ZAHTEVE za odpravo te nesreče vsem pomembni političnim in upravnim instancam v Sloveniji. Opredeliti se je treba za ljudi. Za osnovo vsega. Uredniški konzilij Razmerij takt s strupom prisoten tudi v tkivih prebil aleev. bodo natančne preiskav e. ki so v teku. odkrile morebitne poškodbe, posledice in pokazale potrebo po nadaljnjih ukrepih. Naj v nadaljevanju podamo informacijo o reševanju zadev po 5. novembru 19X4. to je po imenovanju komisije izvršnega sveta SR Slovenije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe. Republiška komisija je sprejela naslednji program ukrepov: — izvedba nujnih ukrepov, da se prepreči uporaba vode in hrane, ki vsebuje PCB — zdravstveni pregledi krajanov ter izdelava dolgoročnega programa za spremljanje gibanja ekološke obremenitve s PCB v ljudeh in okolju. — inventarizacija vseh deponij PCB — program tehnoloških ukrepov za sanacijo stanja v tov arni, na odlagališčih ter v širših okoljih (podzemlje, površinske vode. zemlja, zrak) — izdelava začasnih navodil o ravnanju z izdelki, ki vsebujejo PCB — rešitev problema zbiranja oziroma začasnega deponiranja in dokončne dispozicije iztrošenih izdelkov, ki vsebujejo PCB — izvajanje stalnega nadzora proizvodnje v Iskri ter izvajanje ukrepov v prepovedi uporabe vode iz Krupe —- izdelava predloga za prepoved uporabe PCB v Jugoslaviji z zveznimi predpisi — reševanje problematike vodne oskrbe prebivalcev na prizadetem območju ter iskanje nadomestnih virov pitne vode Bele krajine zaradi ekološko onesnažene Krupe — zagotavljanje finančnih sredstev za aktivnosti v sklopu sanacije obstoječega stanja. Do sedaj so bili izvršeni naslednji ukrepi: Poleg splošne prepovedi uporabe vode je skupščina občine Črnomelj na podlagi odločitev ustreznih strokovnjakov odvzela ter poravnavala odškodnino za živ ali gospodinjstvom, ki živ ijo v kanjonu reke Krupe. O akciji so bili krajani sproti obveščeni. Prav tako je krajanom omogočena zamenjava jajc in mleka. Zaradi splošnega pomanjkanja mleka pred novim letom so bili nekaj časa problemi z oskrbo, vendar se je zadev a po izvršeni intervenciji uredila. Zamenjava jajc. ki smo jo uredili v decembru, še poteka, čeprav v manjšem obsegu. Zdravstveni pregledi potekajo v okviru raziskovalnega programa: Ocena zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalcev 6 vasi ob Krupi in nadaljnje aktivnosti ter ukrepi za boljše varov anje njihov e-» ga življenja in zdravja. Program izvajajo strokov njaki Kliničnega centra — TOZD Inštitut za medicino dela. prometa in športa Ljubljana v sodelovanju z zdravniki Zdravstvenega doma Črnomelj. Izdelana je anketa med prebivalstvom. ki bo služila za ugotov itev stanja, poleg lega se v Kliničnem centru v Ljubljani opravljajo specialni pregledi ljudi, ki bodo po programu končani za vse krajane v začetku meseca marca. S potekom pregledov, ankete oziroma raziskovalnim programom st' bili krajani pravočasno seznanjeni. 7. januarja t. I. je bil v prt^torih izvršnega sveta SO Črnomelj razgovor delegacij krajanov vasi ob Krupi s predstavniki Kliničnega centra. Zdravstvenega doma Črnomelj, izvršnega sveta SO Črnomelj ter občinske komunalne skupnosti Črnomelj. Poleg informacij o pregledih so krajani na svoja v praša-nja v zvezi z zdravstv enim stanjem ter hrano dobili odgovore ih! predstavnikov Kliničnega centra. Na nekatera vprašanja bo moč odgovoriti šele po končanih programih raziskav. Pri inventarizaciji v seli deponij PCB sodelujejo, republiški, medobčinski in občinski /a to odgovorni organi. O rezultatih bo izdelano poročilo. Iskra Semič je -I. 2. 19X5 v celoti prenehala proizvajati kondenzatorje, inpregniranc s PCB. V teku je postopek pri organih SO Črnomelj za določitev najbolj ustrezne lokacije za Konec zimskega spanja komunale Odmev na članek v Dolenjskem listu št. 5 objavljen 31. januarja letos 31. januarja v Dolenjskem listu objavljeni članek z naslovom »Konec zimskega spanja komunale« izpod peresa novinarja Pavla Perca je močno prizadel delavce DO »Kostak« Krško. Kljub temu pa priznavamo, da je ugotovitev stanja resnična. Menimo le. da gre krivdo za tako stanje pripisati osamljeni, a vendar odgovorni osebi. Želimo, da javnost predstavite še vzroke za nastale razmere in stališče delavcev Kostaka do zanemarjanja nalog najodgovornejših. Pri Kostaku je zaposlenih 215 delavcev. in čeprav opravljamo zelo umazano in nehvaležno delo, smo ponosni na svoje dosedanje delo in ime firme. Čeprav je zakon o komunalnih dejavnostih iz leta 19X2 dopustil tri leta časa. da se v komunalnem gospodarstvu uskladi dejavnost in izvedejo reorganizacijski postopki, je bil delovni kolektiv o tem zelo pozno seznanjen, ko 111 več mogoče doseči 'vseh postopkov do 13. marca 19X5. 22. in 23. januarja letos izvedeni delni zbori delavcev so dokazali, da se delavci brez izjeme strinjajo z izvedbo reorganizacije, zato je toliki' bol j upravičeno vprašanje, kdo je torej zakrivil. da kasnimo. Če se povrnemo v dogodke leta 19X4. pridemo kaj hitro do odgovoru. Delavci Kostaka so. bili večkrat prikrajšani za svoje samoupravne pravice, zato so izgubljali zaupanje v vodstvo in so poiskali pravno pomoč pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Da so bili ti koraki utemeljeni, je potrdila odločitev disciplinske komisije v DO v postopku zoper individualni poslovodni organ, ki mu je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja vendar pogojno. Delavski svet je izrek samo Se potrdil..Upamo, da se bodo razmere sedaj uredile, ko je zapi- izgradnjo deponije odpadkov PCB. Pri tem sodelujejo strokovnjaki Rep. komiteja za varstvo okolja Inštituta Stelai Jožef •lan ter Iskre Semič. Republiški inšpektorat-je v sodelovanju z občinskimi inšpekcijskimi organi stalno spremljal in kontroliral ravnanje kolektiv a Iskre s proizvodi, ki v sebujejo PCB. Reševanje problematike vodne oskrbe prebivalcev na prizadetem območju ter iskanja nadomestnih virov pitne vode: Znano je. da je Bela krajina vključno z obema občinama. Metliko in Črnomljem, načrtovala razvoj vodne oskrbe prav iz zajetja Krupe. Žal to v naslednjih desetih gotovo ne bo mogoče, zato se morata obedve občini lotiti programa odkrivanja nadomestnih virov pitne vode. Program je že izdelan, realizacija se bo začela letos spomladi. Koordinacijo v zvezi s tem opravlja komisija IS SRS za Krupo. Zavedamo se. da je za krajane ob Krupi življenjskega pomena prav neoporečna pitna voda. Izvršni svet SO Črnomelj se je reševanja tega problema lotil takoj po katastrofi. Meritve pretoka izvira Dobličice so pokazale, da bi kapacitete pretoka zadoščale za oskrbo vodovoda KS Semič oziroma vasi ob Krupi. Izdelani so že projekti, v fazi izdelave so soglasja, prav tako je izdelana finančna konstrukcija. Celotni potek vodovoda s Ta-Ičjega vrha preko Semiča do vasi ob Krupi je finančno ovrednoten na 300 mio din. Projektu so dali podporo vsi sofinancerji od Iskre. Zveze vodnih skupnosti. Območne vodne skupnosti in Temeljne dolenjske banke do Občinske komunalne skupnosti. Pri izvedbi bodo sodelovale mladinske delovne brigade ter pripadniki JLA. TUDI CICIBANI IZ VRTCEV SMO PRAZNOVALI Ciciani iz vzgojnovarstvenih enot Novo mesto. Straže in Šentjerneja smo slovenski kulturni praznik počastili na zelo prijetnem in nadvse zanimivem srečanju s pisateljico Marjeto Daj-čman. Preko 700 cicibanov seje zbralo v domu JLA. mali šolarji so pripravili kratek, prisrčen kulturni program. Ob tem dogodku smo bili nemalo presenečeni. Toliko mladih glavic, pa že ve toliko. Izmed vseh otrok ni bilo niti enega, ki ne bi vedel, kdo je bil France Prešeren, kaj in za koga je pisal. kdo je bil Oton Župančič in Ivan Cankar, kdo Marjeta Dajčman. Z v eselimi vzkliki in glasnim ploskanjem so jo pozdravili, ko je prišla na oder. Vsi so poznali njeno knjigo Marjetka ve. kaj je vojna, in z zanimanjem poslušali. ko je pripov edovala, kako jeto knjigo napisala. Zelo v eseli so bili tudi novice, da bo v kratkem izšla njena nova knjiga z naslovom Kadar mamice ni doma. M. TURK Začetek del jev načrtu za april 1985.' zaključek pa v letu 1986. Na pobudo IS SO Črnomelj je program nadomestnih raziskav virov pitne vode Bele krajine ter izgradnje vodovoda podprl IS SRS ter prevzel nalogo, da se problematika onesnažene reke Krupe vnese v Družbeni plan SRS za obdobje 1986—1990. Že od samega začetka oz. pristopa k reševanju vodne oskrbe je bilo jasno, da ima prednost oskrba vasi ob Krupi, tehnično pa je sprejemljiva varianta, po kateri mora biti položena cevna mreža od Talčjega vrha skozi vasi in bo v perspektivi služila skoraj vsem vasem KS Semič pri reševanju vodne oskrbe. Zagotavljanje finančnih sredstev za sanacijo: Občina Črnomelj se zaveda, da pri tej katastrofi, ki jo je povzročila Iskra, nikakor ne bo niti strokovno niti finančno sama mogla dopustiti nakopičenih težav. Rešitev vidimo v republiški solidarnosti, ki je ob podobnih katastrofah odigrala večjo vlogo v drugih občinah. V tej smeri so izvršilni organi občine Črnomelj postavili zahtevo po hitrejšem vključevanju širšega slovenskega prostora. Razvoj SOZD Iskra temelji na skupnem programu. Zato bo v tem primeru tudi SOZD morala združevati sredstva, kajti Iskra Semič sama s svojimi sredstvi ne bo kos tako velikemu finančnemu bremenu. Večjo finančno pomoč pričakujemo tudi od IS SRS ter republiških samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih naravne katastrofe opredeljene kot prioritetne. Pretok inforamcij do vaščanov ob Krupi je bil od primera do primera različen. Izvršni s\et SO Črnomelj se je posluževal metod neposrednega obveščanja krajanov ob zborih. Če to ni bilo mogoče, smo delegacije krajanov vabili na razgovor. Prav tako smo delegate občinske skupščine obveščali na sejah o konkretnih zadevah. Na naslednji seji skupščin bo o dosedanjem poteku rešev anja nalog posvečena ena izmed osrednjih točk. V republiški komisiji za sanacijo sta predstavnika IS SO Črnomelj ter predsednik vaškega odbora KK SZDL Stranska vas, ki sta istočasno določena za seznanjanje vaščanov z delom in skepi komisije. Na sejah komisije se dogovarjamo o najbolj primernih oblikah obveščanja. V bodoče bo morala komisija tudi preko časopisja pravočasno informirati javnost o sprotnih rezultatih oziroma rešenih nalogah. Občina Črnomelj oz. njeni izvršni organi se zavedamo posledic nav edene katastrofe kakor tudi spodrsljajev pri reševanju zadev v zvezi s tem. Izhajajoč iz odgovornosti, postavljamo tudi ostalim dejavnikom zahteve po hitrejšem reševanju sprejetih nalog. Prepričani smo. da nam bo to ob polni podpori IS SR Slovenije tudi uspelo. Skupščina občine Črnomelj Izvršni svet DVA KONCERTA J V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE — P* dnji teden bosta v velikem salonu1* kajšnjega zdraviliškegadomadvap ska koncerta. V ponedeljek. 25. “ ruarja. ob 20. uri bo nastopil rod" pevski zbor domačega kulturni društva »Maks Henigman« r vodstvom Toneta Finka, v četrtek- februarja, ob enakem času pa se'! predstavil mešani pevski zbor IM ■ O KRVNEM PRITISKI DOLENJSKE TOPLICE - v°|j kajšnjem zdravilišču nadaljujejo z*1; ravstvenimi predavanji za gos,e,j krajane. V torek. 26. februarja, ob uri bo o krvnem pritisku goy'°n Stanka Kavčič. Glede na zani"1"' temo pričakujejo dober obisk. ZA BRIGADE LETOS PO 50 DIN NA ZAPOSLENEGA BREŽICE — Na sestanku občin*1' mladinske organizacije z odbort* podpisnikov samoupravnega ^ razuma o razvijanju prostovoljn1? dela so se dogovorili, da bo »J zaposleni prispeval po 50 dinarj4V j leto za pionirske in mladinskedel"' akcije. Do zdaj je bil prispevek 20 narjev. Poravnalo ga je komaj , tozdov od 55. Sicer pa tudi niso' podpisniki. SPOMIN NA POŽAR RIBNICA — Letos mineva 70£ odkar je (leta 1915) pogorela vd1 večina hiš na Veliki in Mali Ribnici. Takrat je pogorel tudi graj-marof z vsemi hlevi in kozolci. Of" je divjal dva dni. Na pomoč je prišlo vojaštvo H> bljane. Na kolesih seje pripeljalv ^ ^ nico avstrijski kolesarski batalj011 takoj začel gasiti takratno elektrar(1' Jakoba Oražma. da Ribnica ne bi b1 brez elektrike. V več hišah so taktu1 .imeli električno napeljavo, pa tudi1* tna razsvetljava je bila električna- Žal pa tudi pomoč vojakov nirc^ niti elektrarne niti njenih strojev, k1 nica je morala zato kar precej časa* ržati ob petrolejski razsvetljavi. P3' di petroleja ni bilo veliko, ker jefl|V" la svetovna vojna in je vsega pričakovalo. » &! A. AR*0 UKINJEN RAZVOJNI ODDELEK NOVO MESTO — S februarje"'*' v vrtcu na Drski ukinili raz'^ oddelek, v katerem so bili priz3"; otroci. Nekaj otrok je šlo v zav"^ predvsem v novega na Ig. t"f motene pa so vključili v t V«* — ) — , 'mel odličen posluh in smisel za spodbujanje sode-Vcev, po njegovi zaslugi sem januarja 1949 prevzel v j °V0m mestu pokrajinsko dopisništvo Pravice. Za ■anje mladih novinarjev, ki smo se ,ob delu' vsak dan d s Poklicem, so skrbeli sposobni uredniki, tar) Rupel pa nas je kot jezikoslovec enkrat na cen ostro jemal v roke: njegove rdeče črte in krogi na raneh Pravice so govorili o naših jezikovnih, stilisti-tič 'n dru9'h spodrsljajih. To je bila sijajna šola prak-ega časnikarstva in uvajanja v poklic, glede katerega smo imeli v izkušenih partizanskih novinarjih naj-l^e zglede.« f~'p° prvih korakih pri Ljudski pravici ste že okusili ea*nlkarski kruh, njegovo dobroto In grenčino. Vaša Prva Zadovoljstva In prva razočaranja? "Spominjam se predvsem zadovoljstev, kijih ni bilo ma'°. saj sem prišel do dela, ki me je od nekdaj Pritegovalo, zdaj pa sem se mu lahko do kraja predal. S Poročili, z novicami vseh vrst in s članki sem časnik cobro zalagal, zaradi pisanja reportaž pa so me iz ljubljanskega uredništva večkrat pošiljali tudi drugam po Sloveniji. Na nekem zagrebškem velesejmu so gospodarstveniki enega izmed razstavljajočih podjetij začudeno gledali, ko sem njihove odgovore stenogra-,lral; niso verjeli, da sem sproti zapisal vse, kar so Povedali. Razočaranja? Morda tista, če zaradi obilice Prispevkov kaj pomembnega iz Dolenjske ni moglo Priti takoj v tisk, pa sem zavoljo zamud v uredništvu doma poslušal očitke, da ne znam biti hiter. Še vedno Pa nisem pozabil, da me je pesniško zasanjena dušica v uredništvu Pravice (seveda ne na seji uredniškega odbora!) krenila, češ da pošiljam preveč gradiva in da morajo zato tud\ drugi — več delati « ~ Kaj vas Je pri novinarstvu najbolj pritegovalo in kai vas le od tega zahtevnega opravila morda odvračalo? Kako danes vidite tedanje dileme? "V tistem čudovitem, dela prepolnem času, ko si med množicami sproti občutil vso slast sproščenega ljudskega ustvarjanja v svobodni domovini, je bilo na slehernem koraku nešteto spodbud in zgledov, ki so kar sami pritegovali poročevalca, da bi to zvedeli še drugi ljudje in da bi ostalo zapisano, ohranjeno. Delovni polet, tekmovanja, udarništvo, množično prosto- voljno delo mladine in odraslih, vse to se je prepletalo in ponujalo peresu. Preskrba je bila takrat šibka, marsičesa je manjkalo, pa vendar so ljudje govorili: »Če tudi samo enkrat na dan jemo žgance, samo da smo svobodni!« Ne spominjam se, da bi me kot mladega novinarja v takem vzdušju kaj odvračalo od dela. Dilem (po domače: težavnih ali neprijetnih izbir med različnimi možnostmi odločitve) kakor da nismo poznali: vem le to, da smo na ugotovljene nepravilnosti ali napake sproti opozarjali z odkrito, dostikrat tudi ostro besedo. Taka kritika je zalegla. Osvobodilna fronta je živela med ljudmi in z njimi, njene besede in zgledi medvojnih in novih aktivistov so resnično vlekli za sabo.« — Bili ste med tistimi, ki so pomagali shoditi Dolenjskemu listu. Kako se je začelo? Se spominjate kakšne zanimive podrobnosti iz tistih pionirskih časov? »Začetek je bil kar se le da skromen. Do 1950 je imela v Sloveniji že večina takratnih okrožij svoja glasila OF, le Dolenjska še ne. Pa je prišlo konec 1949 v okrožnem agitropu do pobud, da bi tudi naša pokrajina začela izdajati svoj časnik; na okrajnih odborih OF v Črnomlju, Novem mestu in Trebnjem so obljubili pomoč. Nekaj je bilo tudi tradicije. Če je oktobra 1944 v Poljanah pod Rogom pri Novomeški okrožni partijski tehniki lahko začel izhajati Glas Dolenjske (prva in druga številka v nakladi po 400 izvodov, pobudo zanj pa so dali člani takrat ukinjene Pomožne tehnike Gorjanci z Jožetom Zamljenom—Drejčetom na čelu), bomo menda kos podobni nalogi tudi zdaj, štiri leta po vojni! Breme vseh priprav je spet prišlo nad Drejčeta, čeprav sva mu že pri rojstvu prve številke Dolenjskega lista krepko stala ob strani s Petrom Romaničem: Peter se je zavzel za gospodarstvo v pokrajini, meni pa so bile naložene skrbi za razširjanje novega lista in postavitev njegove uprave; Zamljen mi je prepustil še urednikov kotiček. Brez dolenjske romantike naš tednik ne bi tako hitro zagledal luči sveta: slovenske tiskarne so bile prezaložene z delom. Novo mesto pa je svojo tiskarno že septembra 1943 izselilo v Brigo na Kočevskem oz. v osrednjo ciklostilsko tehniko Urško na Rogu. Komaj so se nas usmilili v tiskarni takratnega Slovenskega poročevalca v Ljubljani. In ko je prišel usodni ponedeljek pred 17. februarjem 1950, je Jože Zamljen—Drejče z vlakom odpotoval v republiško glavno mesto. V stavnici tiskarne je odložil na delovni pult pletenko cvička, potico in šunko — osebna »izkažita« novorojenčka, ki ga je bilo treba seveda še postaviti v svincu, prelomiti in stiskati ter poslati na Dolenjsko. Steklo je: s pomočjo dolenjskih tolažb in vonjev je šlo vse nekoliko lažje in hitreje, čeprav smo se bali, da ne bo tako, saj smo bili tisti teden (in še dolgo potem) najmlajši slovenski lokalni tednik. Dolenjski list pa v petek, 17. februarja 1950, še ni prišel ljudem v roke: tiskarna nam ga je poslala po pošti v paketih v Novo mesto, kjer smo jih odprli, nalepili listke na posamezne izvode ponoči in jih naslednji dan poslali naprej k terenskim in krajevnim odborom OF, v zadruge, šole in k posameznim aktivistom. Pri tem delu smo se vsi zagreli: Drejče, prof. Ivan Kasesnik, Gustl Burger, midva z Romaničem in nekaj tovarišic iz okrajnega odbora AF2. Nekaj kasneje sta pri odpošiljanju pomagala tudi upokojeni sodnik Lavrič in Marija Perhinek, ki sta honorarno delala v upravi lista, od 1. septembra 1950 naprej pa tudi Tinca Hervol, prva redno zaposlena uslužbenka Dolenjskega lista. — In katera dopisniška peresa so se med prvimi pridružila časnikarskemu novorojencu? Časnik brez dopisnikov ne more živeti. 2e prve številke domačega glasnika OF treh okrajev so privabile v vrste sodelavcev zveste in vnete dopisnike, med katerimi so bili Bogo Komelj, Polde Cigler, prof. Ivan Andoljšek, Regina Fir iz Metlike, Slavko Hotko, Severin Sali, Dragotin Gregorc, Lojze Zupanc iz Podzemlja, malo kasneje še prof. Jože Dular, Janez Vitkovič, Angelca Zaletel iz Dobrniča, šolski upravitelj Marinč iz Šentjerneja in vrsta drugih dopisnikov iz vseh treh okrajev. Še beseda o začetni nakladi Dolenjskega lista. Dobro se spominjam, kako smo z Drejčetom tuhtali, ali bo dovolj 2 ali 3000 izvodov prve številke. Potem smo se odločili za 4000, saj smo vedeli, da bo treba list marsikje v začetku deliti tudi brezplačno, da bi ga ljudje spoznali. No, še v tistem letu smo zdrknili na 3000 izvodov. Bili smo brez izkušenj, uprava tednika se je šele rojevala in malce nebogljeno tipala v svet, razen tega pa je Jože Zamljen delal kot ravnatelj vajenske šole, midva z Romaničem pa sva tudi imela svoje poklicne obveznosti. Po sto letih, odkar je 1885 izšla prva številka Dolenjskih novic v 800 izvodih, pove naklada skoraj 30.000 Dolenjskih listov sama vse. Nobene podrobne razlage ji menda ni treba « — Prve mesece ste časopis urejali in pisali ob siceršnji zaposlitvi drugje. Kako le steklo poklicno delo in kako se je Dolenjec širil med ljudi? »Glasilo treh okrajev brez stalnega poklicnega urednika ni moglo naprej. Zamljena so pestile šolske skrbi in kulturnoprosvetne naloge, zato ga je za nekaj mesecev proti koncu 1950 kot urednik zamenjal Jože Bon, februarja 1951 pa sem po priporočilih sekretarja okrožnega komiteja KPS Bogdana Osolnika prevzel uredništvo Dolenjskega lista jaz. Tovariš Osolnik ima največ zaslug, da je naš časnik zaživel kot pokrajinsko glasilo OF. Mesec dni za mano je prišel na delo vured-ništvo Peter Romanič, nekaj pozneje še Cirila Mazovec v upravo in Ria Bačer v tajništvo uredništva. Iz skromnih začetkov je potem šlo vse zelo hitro naprej. O tem, kako skokovito je rasla naklada našega časnika, je bilo že veliko povedanega v jubilejnih številkah lista. Kako prijeten je še vedno npr. spomin na naš prvi »teden tiska«, po katerem smo v decembru 1955 in januarja 1956 pridobili 3619 novih naročnikov. Pozneje smo poznali še večje skoke: 1964 smo pridobili 3090 novih bralcev našega lista, rekord smo dosegli januarja 1966, ko je Dolenjski list zbral 4460 novih naročnikov, številni prosvetni delavci in mladina po šolah, sindikalni aktivisti v tovarnah in ustanovah, gasilci in lovci, stari in mladi aktivisti OF, prizadevne žene, matere in gospodinje, predvsem pa pismonoše, so bili najboljši propagandisti našega lista. Geslo V vsako hišo Dolenjski list! ne takrat ne pozneje za nas ni bilo prazen stavek.« — Malo vas Je bilo stalnih delavcev: dela vam najbrž ni primanjkovalo? V kakšnih razmerah ste delali? »Takrat nihče med nami, redkimi stalnimi delavci Dolenjskega lista, ni gledal ne na uro ne na dan, če je bilo treba dodatno zagrabiti za delo. Ria Bačer in Cirila Mazovec sta sami s protiprašnim oljem mazali lesena tla dveh sob, ki smo ju imeli v Globevnikovi hiši (sedanji prostori Rdečega križa). 2 Romaničem sva sekala drva in trske in jih nosila v hišo. Cirila, Ria, Lojzka Pod-padec in Marija Sajevic so pozimi in poleti pripenjale Dolenjski list na oglasne deske, ki so bile na sedanji stari Krkini stavbi nasproti Savinškovega spomenika Talca. Novinar Jože Primc je takrat nekaj let z Milošem Jakopcem dobival menda edinstveni novinarski »pribitek na plačo« v SFRJ: kavarniški dodatek, 700 starih, dobrih dinarjev na mesec, ker zanju v dveh malih pisarnah Dolenjski list ni imel prostora in sta zato morala pisati v kavarni Metropol. Na Ivana Turka, ki je bil 1959 upravnik lista, se je v eni izmed obeh sobic podrla stena papirja, vezanih letnikov časnika in arhiva, sa'mo sreča ga je obvarovala poškodbe. To so bili naši .delovni pogoji.’. To je bil čas, ko sem moral biti hkrati glavni in odgovorni urednik lista, lektor in korektor, novinar, šofer, terenec, fotograf in seveda tudi upravnik. To je bil čas, ko naju je s Petrom Romaničem okrajni finančni inšpektor Adolf Turk ob nekem pregledu računovodstva vprašal, če sploh veva, kaj so dnevnice. Blagajna nama je dotlej vračala samo stroške za vlak in avtobus, .dnevnice' pa sva že nekaj let jedla vsak iz svojega žepa. V življenju je menda res tako, da se vse hudo rado pozabi, ostanejo pa lepi spomini. Pri Dolenjskem listu je bilo prijetno delati. Ljudje so se radi odzivali in s sodelovanjem (anketami, pismi bralcev, spodbudami. v številnih osebnih stikih in pod.) pomagali krojiti vsebino domačega tednika, številni dopisniki so bili živa zveza med vasjo, trgom mestom in uredništvom.« — Ob takšni delovni zagnanosti in uspehih vaša prizadevanja niso ostala neopažena? Priznanja, nagrade? »Čeprav smo glede priznanj in nagrad našega dela govorili pri Dolenjskem listu vedno sila skromno, je razveseljiv občutek, ko se spomniš tudi tehle dejstev: maja 1951, po prvem letu dni našega življenja, smo ob končanem šestmesečnem tekmovanju lokalnih listov OF Slovenije dosegli 2. mesto, med 22 nagrajenimi dopisniki v Sloveniji pa so bili kar 4 naši sodelavci: Lojze Zupanc, Franc Vodnik, Regina Fir in Peter Romanič. Za posebne dosežke v slovenskem novinarstvu je Dolenjski list kot prvi v Sloveniji že maja 1953 dobil Tomšičevo nagrado, maja 1962 sem jo dobil jaz in maja 1967 še novinarski kolektiv našega tednika. V tem in kasnejšem državnem odlikovanju časnika sem videl priznanje za tisto vztrajno, dolgoletno delo, ki je v širši dolenjski in spodnjeposavski pokrajini s tiskano besedo povezalo nešteto prej samotnih, odročnih krajev in zbližalo naše ljudi. Prebivalci naših občin so v svojem delu s ponosom in z veseljem potrjevali pridobitve NOB, jih razvijali in se vključevali v najrazličnejše samoupravne oblike življenja, čeprav dostikrat v začetku še tako skromne in majhne.« — Kakšno je vaše spoznanje o moči novinarskega peresa: je to moč? Čemu naj v prvi vrsti služi? Kal o razrešiti »zvestobo« novinarjev: ali dnevnim političnim ciljem in kampanjam ali dolgoročnim usmeritvam družbe? * »Moč novinarskega peresa doživljate sproti v praksi, saj sevam vsak teden potrjuje v vsem, kjer ste uspeli — in spet tam, kjer ciljev niste zadeli. Vendar mora ta moč služiti samo napredku; kot družbenopolitični delavci jo lahko uporabljamo le za tiste namene, ki krepijo socialistično revolucijo. Glede .zvestobe' novinarjev pa vprašujem: mar ni v tem nekaj odvečne dvojnosti? Vsak pameten dnevni politični cilj je vendar hkrati tudi že sestavni del dolgoročne usmeritve družbe, saj si kratkih (začasnih) jn dolgoročnih ciljev, ki bi se v bistvu načelno razhajali, ne morem predstavljati. Seti ne^ zdi, da s .kampanjami’ danes ne kaže pretiravati? Se jih nismo že znebili?« — V novinarstvu je človek ves čas sredi dogajanja. Ko se upokoji, le stežka obmiruje. Vi najbrž ne počivate. Kaj počnete? »Veselil sem se odhoda v pokoj, saj sem postal bolj gospodar svojega časa kot prej, ko so ga krojile ali ut- -esnjevale’sprotne poklicne in druge naloge. Poldrugo leto dela sem odtlej vložil v zbornik Boj pod Olimpom, ki sva ga uredila s polkovnikom Albertom Klunom iz Kopra in ki je lani izšel pri založbah BOREC in LIPA v 4000. izvodih. Zdaj že leto in nekaj več pišem pregled nastanka in dela ilegalnih ciklostilskih tehnik KPS in partizanskih tiskarn na Dolenjskem v letih 1941—1945. Gre za poglavje v bodoči obsežni monografiji, ki bo predstavila celotno tehnično, dejavnost KPS od 1920 do 1945 in ki naj bi izšla prihodnje leto. Priprave vodi odbor Centralne tehnike KPS pri CK ZKS. Nekaj dela je seveda vedno tudi v krajevni skupnosti na Mestnih njivah in v njenih organizacijah, nisem pa odložil tudi vseh funkcij v taborniški organizaciji in še kje. Morda se čuje smešno, toda verjamem tistim upokojencem, ki pravijo, da jim sproti zmanjkuje časa; meni ga.« — Desetletja v časnikarstvu sc v vas gotovo oblikovala globlja spoznanja. Kaj bi sedanjim novinarskim rodovom, ki žive in pišeio v kriznih časih in zapletenih razmerah in nimajo tiste neomajne idejne naravnanosti prejšnjega rodu, položili na srce kot »star maček«? »Mi ne pripisuješ preveč pedagoških ali drugih sposobnosti, da bi lahko odgovoril na gornje vprašanje? Razen mentorstva v krogu dolgoletnih sodelavcev posebnih izkušenj za dajanje navodil nimam, čeprav praksa, posluh in izkušnje človeku seveda omogočajo, da svetuje tam, kjer je tako sodelovanje zaželeno ali potrebno. Ustaviva se pri letni programski konferenci TR SZDL Slovenije, ki je bila 29. januarja v Ljubljani' Iz poročil in razprave na njej je mogoče razbrati želje, potrebo in zahtevo, da hočejo biti naši ljudje dobro obveščeni o resničnih odprtih vprašanjih družbe in časa, ne pa le o zasebnih idejah posameznikov ali o vsiljenih dvomih. Vse preveč je kritike in molka pri ocenjevanju delovnih uspehov, del tiska pa predstavlja že pravo posiljevanje javnosti z nekaterimi vprašanji iz preteklosti. Ni mogoče molčati ob sumljivih pobudah za postavitev spomenika vsem za domovino pad lim, tudi domobrancem, in s tem znova ponujeni narodni spravi z izdajalci našega naroda, ki prihajajo iz vrst sodobnega slovenskega nazadnjaštva. Ne smemo molčati ob poskusih prevrednotenja vloge škofa Rožmana med vojno. Ljudje so siti neprestanega netenja zdrah, ki prihajajo iz vrst posameznih, svobode in kruha preobjedenih .kulturnikov’, ki skušajo razvrednotiti NOB. Vse to je voda na mlin nasprotnikov samoupravne socialistične družbe, ki več ali manj javno vtikajo palice med kolesja napredka. Ljudje terjajo konec takega zastrupljanja družbenega vzdušja in zbijanja moralnih moči našega naroda, zlasti med mladino. Nočemo mržnje, hočemo pa mir in možnost za uresničevanje osrednjih nalog, ki so zdaj pred nami. In če me zdaj vprašaš, kaj naj bi delal časnikar v tem trenutku in tukaj, bo odgovor zelo preprost: usposobiti se mora, da bo znal vse te naloge prenašati med ljudi, da bo ustvarjalno spremljal njihovo uresničevanjem/l se na sto in tisoč načinov vključeval v prikazovanje dela in življenja delavca, kmeta in ljudskega izobraženca. Samo znanje pa daje potreben pogum; znanje, strokovno kot idejno, si moramo torej pridobiti. Odgovornost in odločnost komunistov in socialistov sta zato tudi v uredništvu Dolenjskega lista zdaj na prvem mestu, ko gre za uresničitev dolgoročnih načrtov gospodarske učvrstitve. S sposobnostjo in z močjo novinarskih peres, oboje pa imate v svojih vrs-^ tah, se morate aktivno in odločneje vključiti v udejanjanje opisanih nalog. Vse, kar delate in pišete, pa naj bo tudi poslej prežeto s splošno in še posebej jezikovno kulturo! Le tako se ne bomo izneverili oceni, ki jo je nekoč dal o našem delu Bogdan Osolnik: .Odlika Dolenjskega lista je, da je znal tudi težke in zapletene stvarr povedati ljudem po domače, po naše’. To pa je ena najdragocenejših značilnosti pravega ljudskega časnika.« Pripravil: MILAN MARKELJ priloga dolenjskega lista d 35 let V Novem mestu je 17. februarja 1950 izšla prva številka Dolenjskega lista, glasila Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. V uvodniku z naslovom »Srečno pot!« je med drugim rečeno, »da je silen tempo graditve socializma v naši domovini tudi v dolenjskih okrajih poklical v življenje novo glasilo borbene in delovne Osvobodilne fronte, s čimer je stara tradicija izdajanja časopisa v Novem mestu spet oživela«. »Vsi čutimo,« je bralcem vzneseno drobil uvodničar, podpisan z Uredništvo, »da nam manjka ono, sčimer bi pokazali svetu, kaj delamo, kako živimo in kaj ustvarjamo, da bi povedali, da dolenjski človek ni več zaostal tam daleč nekje za drugimi. Krepko in trdno si utira pot v novi svet, v novo življenje, v socializem « Od teh besed je minilo 35 let, časovna lupa najde v njih poleg baročnega sloga tudi veliko vere, optimizma in odločne prepričanosti o pravilnosti odločitev. In ravno ob tem prvem uvodniku Dolenjskega lista se je porodila misel, da bi pot, ki jo je prehodil dolenjski tednik, prikazali v skicah. Na vsakih pet let smo analizirali številko Dolenjskega lista, ki je-izšla v sredini februarja, v času časnikovega rojstva. Kar precej zanimivega je tako znova prišlo na dan, o času, dogodkih/politiki in posredno tudi o nas — novinarjih. Prva številka DL šele na drugi strani (kaže, da tokrat uredniki pomembnosti prve strani še niso poznali) opozarja, da so za kandidate zveznega sveta Ljudske skupščine v okraju Črnomelj predlagani tovariš maršal Tito, v okraju Novo mesto tovarišica Vida Tomšič, v okraju Trebnje pa tovariš Jože Borštnar. Zanimiv je prispevek, v katerem mestni odbor OF Novo mesto brezpriznavno trdi, »da bomo letos opravili 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Odstranjevali bomo ruševine, uredili parke in sprehajališča, športno in otroško igrišče, pomagali bomo pri gradnji stanovanjske stavbe in pri gozdnih delih.« Če posebej natančno je ta delovni načrt razdelan za ženske, saj je rečeno, da »bodo žene Novega mesta opravile 10.000 prostovoljnih delovnih ur, 3.000 na ekonomijah in 7.000 pri ostalih delih.« Da je birokratski jezik že zgodaj pognal korenine, priča prispevek o sečnji lesa, v katerem pisec ugotavlja, »da je ena glavnih hib pri izvajanju plana v gospodarstvu neenakomerno izvajanje v vseh treh fazah produkcije, to je v poseku, spravilu in oddaji lesa in pa v slabi izdelavi posebno gozdnih sortimentov«. V sosednjem prispevku Jože Rajer, ki trdi, da je prehodil veliko sveta, agitira za kmečke obdelovalne zadruge, katerih nasprotniki raznašajo med ljudmi najrazličnejša gesla, na primer: »Kdor bo šel prvi v zadrugo, bo prvi padel«. Rajer te govorice pobija in obljublja: »Kdor se hoče vključiti v naše vrste, ga bomo vzljubili«. Članek z naslovom »Kdo zavira preskrbo delovnih ljudi« pripoveduje, da je ljudem, »ki jim ni pri srcu gradnja socializma, seveda vseeno, ali je delavec preskrbljen z mastjo, ali imajo otroci v mestih mleko itd.« Krivci že tedaj niso imeli imena in priimka, kazen pa je predvidena — »vsem takim naše ljudstvo odgovarja: kdor skupnosti ničesar ne daje, naj od nje ničesar ne pričakuje!« V prvi številki ne manjka tudi poročilo o kulturnih prireditvah ob slove'nskem kulturnem prazniku. Vlado Lamut je imel v oficirskem domu razstavo, »s katere je Novo mesto zopet stopilo v krog visokih kulturnih mest v Sloveniji«. Kronist beleži tudi, daje razstavo v štirih dneh videlo 3000 ljudi, med njimi veliko s podeželja(?!). Zanimiva je tudi novinarjeva, najbrž dobronamerna, trditev, da bi bilo treba poslušalcem koncertov (igral je orkester SKUD »Dušan Jereb« s pianistom Stanetom Finkom) skladbe pred izvajanjem obrazložiti. »Kmečkemu človeku je treba dokazati, da obstoji tudi drugačna glasba kot cerkvena«. Na koncu se poročevalec zgraža nad nekaterimi vidnimi Novomeščankami, »ki so odšle iz dvorane, ko so zvedele, da bo akademija in ne cirkus, zaradi česar so v dvorano prišle. TRŽAČANI SE ČUDIJO PARKETU Današnje pozornosti je v prvi številki vredno tudi poročilo o Ricmanjcih, ki so prišli v Novo mesto s tržaškega ozemlja. V dolenjski prestolnici so se čudili redu in snagi v tkalnici nove tekstilne tovarne, parketnemu podu, temu, da tovarne nihče ne straži, po ogledu Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« pa so »padli vsi obziri in oziri«. Kaj je poročevalec s tem mislil, danes ni jasno, ne glede na to pa so bili Tržačani ob obhodu prepričani, da zapuščajo svet, v katerem so za »človeka delo, zaslužek, kultura in sproščanje«. Natančno čez pet let, 18. februarja 1955, je Dolenjski list že nekoliko bolj podoben pravemu časniku. Na formatu današnjega Dela nam prva stran sporoča, da se je predse.dnik Tito z Galebom vrnil Iz Indije in Burme »z bogatimi sadovi, ki so v prid najvažnejši nalogi človeštva v sedanjem času — ohranitvi miru.« Črnomelj praznuje. Dijaški dom Borisa Kidriča je najlepši v Sloveniji, večji in širši kot pred vojno ali leta 1945 je tudi »elegantni most« čez Dobličanko. Samo za javno razsvetljavo je ljudski odbor izdal nad milijon dinarjev, dokajšnje težave pa je imel ljudski odbor »s posamezniki, ki niso takoj razumeli, da je treba v mestu izboljšati higienske in druge razmere ter jih je šele prizadevnost naprednejših prepričala, da je to potrebno«. V Dolenjskem listu so tudi že poročali o kriminalu. Cigan (Romov še ni bilo) je prodajal uro zidarjema. Možaka sta mislila, da ne pozna denarja in sta mu ponudila tri bankovce po 100 din, kar je bilo natančno desetkrat premalo. Cigan je prevaro seveda opazil in s kupčijo ni bilo nič. V občini Draga so opazili tri volkove, spremljali so voz, naložen s hlodi. Poglejmo malo še šport oziroma nekatere dolenjske atletske rekorde iz leta 1955. Na 100 m ga je držal Saša Bižal iz Kočevja (11,5), na 200 tudi Bižal s23,4, na400, 800, 1000 in 1500 m Franc Brine iz Črnomlja (53,0; 2.05,6; 2.43,2: 4.20,4), v daljavo je bil najboljši Vlado Mušič iz Novega mesta (6,05 m), v višino Tone Smolič iz Novega mesta (1,68 m), Luka Dolenc iz Novega mesta je bil z 38,68 m prvak v disku, Marko Plut iz Črnomlja pa v metu kopja. Zalučal ga je 61 metrov,- NEVERNEMU TOMAŽU V PODUK Čez 5 let, 17. februarja 1960, je Dolenjski list izšel v rdeči barvi, številka je v znamenju desetletnice izhajanja. Vse novice in prispevki na prvi strani so v neposredni zvezi s praznikom, praznovanje pa je več kot očitno tudi na domala vseh drugih straneh številke, ki je izšla v nakladi 15.130 izvodov in na 24 straneh. Med prispevki, ki tako ali drugače na vsa usta hvalijo pokrajinski tednik, ta se je po nakladi že povzpel na prvo mesto v Jugoslaviji, naj omenimo pisanje Iva Tavčarja, predsednika Društva novinarjev Slovenije, ki med drugim trdi, »da občuduje novinarsko trojico pUtsas v Dolenjskega lista, ki teden za tednom sama polni osem velikih strani lista. Ljubljanski novinarji res ne vemo za težave, ki se z njimi bore tovariši v pokrajinskem tisku«. Praznična številka je polna grafikonov, ki poudarjajo strm dvig naklade, na veliki karti sveta je prikazano, v katere države gresta izvod ali dva tednika. Zanimiv je prispevek, v katerem tedanji in današnji novinar DL Jože Primc opisuje svoje novinarske začetke in kolege. Zvemo, da mora imeti urednik odličen spomin, da se urednik zelo razume na slovnico in da je izdelovanje časnika neke vrste ustvarjalen nered. Zaradi pomanjkanja prostorov sta dva novinarja (Jože Primc in Miloš Jakopec) prejemala kavafniški dodatek 700 din. To vsoto sta uspešno trošila v kavarni Metropol, ki sta si jo izbrala za pisarno. Vesti so kar same prihajale k mizi, pri roki pa je bila tudi inspiracija. Kar cela stran pa je v listu posvečena nevernemu Tomažu, večnemu nezadovoljnežu, ki ga France Mihalo-včan (Franc Šetinc) vodi po novomeškem okraju, kjer vse vrvi od tovarn, asfalta, avtobusov, ki drve v svet, kmečkih žena, katerih največja želja v življenju je porod v porodnišnici in ne doma, delavskih svetov, ljudskih univerz, zračnih šol, prosvetnih društev, zdravnikov, gospodinjskih centrov in kmetijskih družbenih posestev, ki ne pridelujejo izgupe. Neverni Tomaž pa je seveda še naprej trmast, zato mu Mihalovčan obljublja, » da ga bo treba tudi jutri prijeti za roko, mu natakniti naočnike resnice in ga kot slepca voditi po okraju, da bi se mu naposled le odprle oči.« POPOLNA LEPOTA MED LJUBLJANO IN OTOČCEM Praznični pomp je ponovljen tudi 18. februarja 1965, ko je Dolenjski list slavil petnajstletnico izhajanja. Na 19. strani (!) se začno v tedniku tudi vsakdanje (normalne) novice. Tako zvemo, da je v Železnini ob Kan-dijskem mostu v-Novem mestu laže kupiti m&tor ali GLASILO OSIVHOOILSE FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO M E ST O IN TREBNJE LETO 1 — STEV. J I NOVO MESTO. 17. februar* 1*M I Ub Srečno pot ■ Silen tempo graditve tocialiima v naši domovini je tudi v dolenjskih okrajih priklical v tjvljenje novo gl a mio borbene in delovne Osvobodilne jronte. Stara tradicija izdajanja času pita v Novem mestu je sopet oživela. Oživela z novimi pobudami na podlagi pridobitev narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Strnjeni v enotni, borbeni Osvobodilni fronti in ostalih množičnih organizacijah bomo izdajali Dolenjski list. Vsi Čutimo, da nam manjka ono, s čimer bi pokazali '*itu kaj delamo, kako živimo in kaj ttii vnrjamo, da bi povedali, da dolenj skl člu.ek ni več zaostal tam daleč nekje za drugimi. Krepko in trdno si utira pot v novi svet, v novo življenje, v socializem. Nai gozd je neizčrpen vir narodnega bogastva in ustvarja' trdno podlago- industriji, naša zemlja flaje vsako leto kruha in novih moči delovnemu človeku v tovarni, da ustvarja orodje in stroje za mehanizacijo l*rntfti'jj.'vm. Kakor so i.ait iuijo»V roke krepko prijele za puško v narod noosvobodilni borbi in ljudski vstaji za boljša in lepše življenje, tako tudi aedaj krepko vihtimo sdkire. motike, kose in vodimo plug za boljše življenje. za lepšo bodočnost mladega rodu. \aia pot v socializem je nova. no ^ uiti moramo po neizhojenih stezah in treba je mnogo razmišljanja, mnogo • metnih preudarkov in zdravih do mislic. Dom je postavljen, treba ga je znotraj urediti in si napraviti udobnega Za tako delo je potreben posvet in nasvet, skratka potreben je svetovalce Tak svetovalec hoče in mo-a postati naš Dolenjski list. I' njem bomo pri kazovali točno, nepristransko naše življenje, naše delo in napake. Skrbeli bomo, da bo tak, da bo bralec v n/em videl sebe kakor v zrcalu Nobenih pregrad, nič zaves, nobenih vrat, vse kakor na dlani. Osnovna panoga našega gospodar siva je kmetijstvo. Zato bomo tem \praianjem v našem listu possečali največ pozornosti. Vendar ne bomo rasprmdjals o onem starem liberalnem gospodarjenju iz kapitalističnega siste me. ki je privedlo našo kmetijo do poloma in do razkosanja kmečke zemlje. ampak bomo prikazovali uspehe skupnega zadružnega kmeti iškega gospodarjenja. Kje in n« kakšen način bomo izboljšali donosnost zemlje, kje in kako bomo dvignili živinorejo, kam usmerili gospodarjenje, da si bomo ustvarili boljie in lepše življenje. Včasih to dejali, da je motno samo v meztil, komunalno gospodarjenje„ vas naj ostane tam, kjer Je. O, ne prijatelji. tudi na vasi je potrebna in celo nujno potrebna ta dejavnost, če hočemo radostiti potrebam delovnega človeka! Tudi domačo in usluinoslno obrt Je treba zbuditi in Jo spraviti v tek In Ljudstvu in množičnim organizacijam okraja Trebnje Z izidom dolenjskega lokalnega časopisa ima ljudstvo trebanjskega okraja nove možnocu za čim fcrie udejstvovanje pri graditvi socializma in ljudske oblasti. Lokalnt časopis naj sprejmejo delovne mnoi.ee trebanjskega okraja resnično za svoj časopis, ki naj zbliža vsakdanje življenje in delovne zmage naiega ljudstva pri izvrševanju planskih nalog za čimprejšnjo izpolnitev prve petletke. časopis naj zajame sleherno vas in sleherno družino v okraju. Ljudstvo naj seznanja z razvojem našega okraja, ljudstvo pa naj tudi dopisuje v časopis o vsakodnevnih vprašanjih. Delavci v podjetjih naj pilejo o uspehih in pomanjkljivostih, o udamiitvu. novator-stvu, odpravi napak itd. Socialistični sektor v kmetijstvu, državna posestva, kmečke obdelovalne zadruge in zadružne ekonomije naj*pnkažejo socialistično obdelavo zemlje, visoke hektarske donose, brigadno skupinsko obdelavo zemlje Itd. Tako bo poatal časopis priljubljen našemu delovnemu kmetu in delavcu v ptdjetju Množične organ u-cije naj pile jo o uspehih svojega dela ih pomanjkljivostih v organizacijah, ker le tako bomo po eni strani utrd.li in ikboljiali delo organizacij, po drugi strani pa vsebinsko izboljiah vsako številko časopisa. Osvobodilna fronta kot vod .na orga-niucija množičnih organizacij v trebanjskem'okraju je odigrala v tretjem letu prve petletke važno vlogo pri graditvi socializma, vendar pa so se še pojavljale pomanjkljivosti v nekaterih organizacijah, ki svojih nalog niso jemale resno. Zato moramo vse slabosti v delu organizacij v bodoče odpraviti, roli Učno delo v našem okraju, ki je izrazito agraren, je uto toliko večja naloga Fronte. Krajevne organizacije OF so sprejele za leto 1930 veliko važnih in odgovmih nalog. Na svojih sestankih so potrdile plan u leto 1950, ki izkazuje tisoče ut prostovoljnega dela. S tem bo dan nov, ogromen doprinos skupnosU za dvig življenjskega standarda delovnega Ijud-slva, na drugi strani pa se bo dvignila lokalna in komunalna dejavnost na Krajevni ljudski odbori, ki so vodniki lokalne in komunalne dejavnosti, naj v bodoče posvete čini več pozornosti razvoju krajevnih podjetij, množične organizacije pa jim bodo pri tem pomagale Važno je, da plani, ki so jih sprejele organizacije, ne bodo ostali samo na papirju, Ce bodo znali odbori organizacij zainteresirati svoje članstvo u izpolnjevanje planov, bo delo uspešno in bodo ob koncu leta lahko zabeležili še večje uspehe. Okrajni odbor Osvobodilne fronte bo nudil vsestransko pomoč krajenum in vaškim organizacijam, predvsem pa z nasveti. Dolžnost odborov je, da se nenehno borijo za. razširitev in učvrstitev organizacij na vasi, po drugi strani pa naj bodo organizacije neutrudna gonilna rila aktivnega dela in ustvarjanja delovnega ljudstva. V borbi za izgradnjo socializma na vasi naj sleherni zavedni državljan, predvsem pa član organiucij Osvobodilne fronte, čutno izpolnjuje svoje naloge Ljudstvu na vasi, katerega vodijo organizacije OF, je potrebno dajati smernice u delo. Pripravljeno in zavedno je, da jih bo izpolnilo Ko bo lokalni čaaopis obravnaval vse dobre in slabe strani našega dela, naj zajame v našem okraju čim širši krog činiteljev. Več prepričevanja v naše politično delol Pregled uspehov minulega le«a nam in *udi v novomeškem okraju potrdil, di. smo na poti v socializem napravili d.bršen korak naprej. V političnem, gospodarskem in kultumoprosvetnem življenju okraja so organizacije Osvobodilne fronte pnapevaie pomemben delež. Ko pa ugotavljamo napredek v delu osnovnih frontnih organizacij. ki*je očl-ten, posebno ako ga primerjamo a stani« m v letu 1M8. in prej. se moramo uvaviti tudi pri naših pomanjkljivostih in slabostih. Naloge, ki jih ima OF pri izpolnjevanju petletnega plana, so frontne organizacije v okraju reševale različno. Tam, kjer so domači aktivisti poznali tekoče naloge In so jih obrazložili ljudstvu ter sproti pojasnjevali pomen borbe za Vcializem. so bili uspehi dobri. To se je pokazalo posebno v mesecu gozdarstva, prt odkupu žita, v dobrem delu nekaterih krajevnih organizacij Alt. LMS. ZB itd. žal pa je bilo na splošno delo naših aktivistov se vednd kampanjsko ln praktidstlčno To se ; ravi, da smo v političnem j* gospodarskem delu naloge reševali tako, da smo se od časa do časa zaletavali Iz mesta na vas In reševali pri tem na- vadno le po eno, trenutno najbolj pereče vprašanje, še. slabše pa je pri tem dejstvo, da so mnogi aktivisti za-, radi takega načina dela pozabili na najvažnejše načelo v političnem delu — na metodo (način) pojasnjevanja in prepričevanje ljudstva. Z drugimi besedami: s p.aaraiškimi ukrepi kot n. pr. pogon Vse to bo spremljal nat liti nakazoval pota in naloge, ki te stav-Ijajo pred nas. Pri vsem tem pa moramo skrbeti za politično In ideološko vzgojo ljudstva, za dvig njegove kulturne ravni, da te bo zavestno vključilo v to veliko bor bo za Izgradnjo socializma, za izboljšanje življenjskih prilik vseh narodov Jugoslavije. Star pregovor: čim več znaš. bolje živil, mork postali naše geslo in naš smoter. In kritika? Že Levstik je dejal: mVeč kritike/* Mi. ki živimo v resnično demokratični državi, ntoramo te kJIc še podeaeiorftt Da, več kritike. In to pravične In dosledne kritikeI Le s kritiko bomo dosegli zboljšanje. Vse na- še delo, vse naše napake, sploh vae naše življenje mora priti pred Javno razpravljanje. Na ta način se bomo mnogo naučili in popravljali nože delo In naš odnos do veličastnih naporos\ ki jih delovno ljudstvo vsak dan vlaga za izboljšanje življenjskih /trilik. .Srečno pot, dragi Dolenjski Hall Naj pride s teboj v vsako dolenjsko hišo zadovoljstvo, naj te ljudje z veseljem prebirajo in Iščejo v tebi novih potov in novih pobud za delo In ustvarjanje/ Prinesi v vsako hišo novega življenja in novih pobud za naš gospodarski napredek, za socialistično preobrazbo vael In miselno prevzgojo našega ljudstva. UREDNIŠTVO. a pošel jam jem raznih -obveznih vabil« in čudnih »pozivov« Bo hoteli izpolniti naloge, ki so bile pred njimi, so bili na tak način doseženi : kratkotrajni, posledice takega dela pa več kot samo škodljive. Primer dveh aktivistov, ki ate si Umi na množičnih sesf užiti okoli Škocjana, Dobruške rasi. Bele carkve. Ločne ta v drugih krajih 'sajseovala v beleknioe imena ljudi, ki so žeU« pojasnil na rasna vprašanja, namesto da bi jim odgovarjala. Je značilen, kako daleč je prt-peljalo «*>katere aktiviste zapo^avljsajs metode prepričevanja. Ker tudt krajevni ln vaški odbori OT v mnogih krajih še riso dovolj utrjeni ki semenje ni s svojim delom, pon *~* pa so docela nedelavni, se je tadl v čestokrat pozabljalo, da > metode avto kot navadno žago, kar dve strani sta posve Krki, ki je takrat umirala zaradi odplak iz kočevske? rudnika, zvemo, da je Novomeščan Peter Breščak de bil študentsko Prešernovo nagrado, pesnik in pisal® Jože Dular je srečal Abrahama, predsednik zunanje? olitičnega odbora ameriškega senata g. William F# right je na Otočcu izjavil, da »pokrajina, hribi in po1)8 med Ljubljano in Otočcem razkrivajo popolno lepoto*' Črnomaljci napovedujejo občinski proračun 928 lijonov, kar 368. milijonov naj bi porabili za kulturo prosveto in šolstvo, v Kočevju je bil hud mraz, v bližu* hiš in po vrtovih so se pojavile lačne in prezeble pti® pevke. V Metliki so ustanovili tri komisije, ki so bik zadolžene za proslavo 20-letnice osvoboditve in 600". letnice mesta, tovarna papirja v Krškem napoveduje da ne bo časopisnega papirja, ker ima samo še za d»* dni lesnih zalog, beremo o predlogu; naj postal promet obveze šolski predmet, uglednem kurzivne!" tisku napada nepodpisani dijaško družbo, ki si ja’ spodnji delikatesi na novomeškem glavnem trgu drt nila potegniti nekaj dimov. In pomislite, kadili so a* športni dan! Med malimi oglasi pritegne pozorno*1 prodaja dveh češnjevih postelj, prav poceni pa sta** ponujala tudi klet in vinograd na Doblički gori. 12 ODSTOTKOV ALI NEZNOSNA PODRAŽITEV Dolenjski list, kije ižšel 19. februarja 1970, je bil tal® rekoč vsakdanji, praznična je bila namreč šele nasl® dnja številka. Med drugim zvemo, da je medobčins*1 svet ZK Novo mesto sklenil, da se boZK »odločnoZ® vzela za konec besedičenj o problemih, ki ne vodijo n' kamor, in bo delovala tako, da bi odpravili težave* Italiji so izdelali prve ploščice iz globoške gline. Ita|f janski strokovnjaki menijo, da so izredno kakovostne Na tretji strani zasledimo novico, da so se v trgovini o* drobno v letu dni dvignile »kar za 12,3 odstotka«. Mes° se je podražilo za 15,2 odstotka, zelenjava pazaskortj 20, medtem ko so bili industrijski izdelki dražji za 8' odstotka. Beremo lahko tudi navdušujoč članek0 bazenu, ki je sam sebe odplačal. Gre seveda za zirnsk' olimpijski bazen v Čateških Toplicah. Sevniškaobčil18 je sklenila, da ne bo več najemala večjih posojil, sajle morala na račun najetih kreditev plačati kar 1,34 n" lijona novih dinarjev obresti Mišo Kovač bo pel v Me11' ki, v Rumanji vasi je požigala strela iz snežnega rja, veleslalom za prvenstvo gozdarjev in lesarjevi6' Črmošnjicah dobil 2ižo Serini, v rubriki Drugje sei8 zgodilo zvemo, da je duhovnik iz Čakovca prodal it®1 janskim lovcem 17 kipov svetnikov in angelov, v Koč® vju so bili otroci iz ekonomskega bloka tako Živah01, da so pod vola vrgli petardo, lastnik je mislil, da mUle žival nekdo ustrelil. Isti otročaji so ob neki drd9 priložnosti ukradli in popili liter žganja. Črnomaljs^ novica dneva je, da se v njihovi občini nenehno spf® haja 116 medvedov, metliški dom počitkajedobil n0v° fasado, nadobudna novinarka ugotavlja, da Nov® meščani največ bero Dolenjski list, na drugem mes"1 je seveda Nedeljski, ena gospa je rekla, »da iz načrt0' za gradnjo štirih novih hotelov v mestu ne bo nič: bdi* je imeti direktorski stolček v starem hotelu, kot pa n®* hotel brez direktorskega stolčka.« ŽIVLJENJE BREZ ROKAVIC Četrt stoletja izhajanja je Dolenjski list proslavil5 posebno prilogo, v rednem uvodničar Marjan Lega8 ugotavlja, da je novinarjeva »naloga težka predvseb1 zato, ker se je treba spoprijeti z življenjem konkretn® brez rokavic. O negativnih pojavih v družbi pis8tl konkretno, pomeni tudi nositi posledice zamer, Prl" •tiskov in drugih spremljajočih pojavov — v okolju, krt8 že tako in tako manj strpno in prizanesljivo«. Sicer P8 se življenje tistega 13. februarja 1975 ni posebno zan' malo za novinarje. V Trebnjem je bila ustanovna sk° pščina skupnosti dolenjskih občin. Obljubljenega I bilo marsikaj. Predsednik CK ZKS Franc Popit j e o®1 skal Senovo, »kjer so ga predstavniki rudnika '8 krajevne skupnosti seznanili z zaskrbljenostjo darjev za jutrišnji dan«, J. Just jadikuje nad dinarčki.*1 jih dajemo za kulturo, najboljši dolenjski letalci v m' nuli sezoni so bili Uhanova, Belinova, Grošelj in Sm1® v Brežicah so sodili skupini nepridipravov, ki je V'8 mljala v vikende, novomeški ribiči se boje, da bo nov8 ribogojnica v Kotih porabila vso vodo iz Krke, kočevski občini so naredili čistko (za začetek 1,8 podstrešju občinskega poslopja), mokronožanipa®8 na pustnem karnevalu obesili inflacijo. Dolenjski list, ki je izšel pred petimi leti, ob30-letn'° časnika, je še takšen, kot bi ga natisnili včeraj. Poglei naslove: Dražji naftni derivati. Obsodili prekinitev d® na Bizeljskem, So za Jugotaninovo izgubo krivi df® gi?, Misli o dolenjskem cvičku, Delavec naj se 4® gospodarja. Alkotest za lopato ni uspel itd. Na koč®v ski strani je daljši komentar, v katerem se pisec (ne)8 avzema za ekonomske stanarine, v metliški kmetij® zadrugi so prepričani, da lahko kmetu še bolj zlezel pod kožo, v Ribnici pa so borci, bolni in osameli, 4en8 Vse same tak n* prej steber delegatskega sistema, rekoč današnje novice, razen tiste z novomeške 1 ff' bil® žnice, ki pravi,da so sejajca pocenila. Ta vest pa je nenavadna tudi za tiste čase, saj se kronistka temu ^ razumljivemu pojavu čudi na dolgo in široko. Naše35-letno potovanje smo tako pripeljali do ko® ca. Nekdo bo dejal, da smo izbrali neznačilne novice1 dogodke, v skoraj 1900 številkah Dolenjskega li®’8 kolikor jih je izšlo do danes, so namreč tudi drug1 drugačni dogodki, novice in ljudje. Nedvomno, ven1 smo novinarji ljudje, ki ne ljubijo razločevanja na d®1 ve- liko« in »malo«. Iz izbranega se bi dala narediti čis dobra številka Dolenjskega lista. To je tudi vse ne poslanstvo. Časnik živi en dan, takrat, ko ga imajo v rokah bra,c| Nato se potiskanega papirja polaste zgodovinad' sociologi, politologi, psihologi in merijo pritisk ^ utripe, tendence, zmaae, Doraze in ve drugo, * ^ zmorejo njihovi vatli in tehtnice. Sele oni sodijo dob1', ljudem, ki v njej živimo. Mi novinarji smo le prinaša podatkov. Ali kot je rekel Einstein: če nameravaš op' sati resnico, pusti eleganco krojaču. Pripravil: M. BAČ^ Novinarska dinastija Našega vinogradniškega strokovnjaka Tita iz dane novinarske »dinastije« Doberšek Dolenjcem menda ni treba posebej predstavljati. Zakaj “mnastija«? V družini Doberšek so namreč kar lrje novinarji. Sin Tit je v službi pri Delu in je bil oslej že dopisnik iz Moskve ter Nairobija, dve Cerki pa sta v službi na RTV. Z novinarstvom je ,aceJ oče Tit pred 47 leti, ko je bil urednik mečke priloge pri časopisu Slovenski gospo-ar. ki je izhajal na Štajerskem. Sicer pa je Tit Pokojeni kmetijski inšpektor. Z našim časni-°m je sodeloval vrsto, let s članki, pred 7 leti pa ® 2ačel pisati v vinogradniško rubriko. »Rad P'sem o stroki,« pravi Tit, ki je znan tudi kot po-uševalec vin, kar je potem demonstriral tudi Med srečanjem. »Zaradi denarja prav gotovo ne 1 Pisal, saj sem za svojo rubriko lani dobil le ne-Kai čez dvajset tisočakov.« °jaški starešina Milan Glavonjič ni star dosti z trideset let, pri našem čajniku pa ima že kar • iet dopisniškega staža Koliko časa že sode- Dopisniki Težko je razvrstiti naše dopisnice po stažu, po številu prispevkov ali po kakšnem drugem krite-riu- Zato naj se vam predstavijo tako, kakor so Pohajali do spodaj podpisanega, ki je njihove °dgovore praznovanju navkljub moral beležiti. 'n Prvi je prišel na vrsto pisec »Ljubljanskega pisma« Vinko Blatnik. Zaposlen je sicer v marksističnem centru pri ZKS v Ljubljani, a je časnikar tako rekoč od 9lave do pete, v družini pa vlada pravo spi-?ateljsko navdušenje. Sin Andrej je pisatelj, *ena je redaktorica pri Nedeljskem, Vinko pa je ®v°jo časnrkarsko kariero začel pred 30 leti pri °fenjskem listu. Tedaj je urejal prilogo našega Casnika Dolenjski študent, v katero so začeli pi-®ah tudi naši sedanji poklicni kolegi: Ivan Zoran, i **oš Jakopec, Igor Tratnik, Jože Primc, pesnik ahez Perhaj in drugi. Sicer pa je bilo Vinku že Usojeno, da bo nas dopisnik, saj je doma iz Doletih Sušic, ki jih v Ljubljani ne more in ne more P°2abiti. Kot je dejal, bo napisal tudi zgodovino ^ojega rodnega kraja. No, pri "Dolenjskem mdentu ni šlo brez težav. Bil je revolucionaren, odmeven in prišel je v navzkrižje z »oblastjo«. asneje se je Vinko zaposlil pri Ljudski pravici v JUbljani pa pri Delavski enotnosti, delal na sin-'Katih kot šef informativne službe. Prav med 'džbovanjem pri Delavski enotnosti je napisal °koli 400 humoresk, tudi kasneje ni odnehal v tej ®meri. Osti njegovih puščic so letele na birokracijo in vse njene slabosti. Vendar najde Vinko, p dopisuje tudi v druge časnik^ čas še za študij. . riPravlja magisterij na temo zakona o vrednosti 'n Planiranju. luje s časniki, niti sam ne ve. Resneje je začel med šolanjem v Zagrebu, kjer je sodeloval z Vje-snikom, za nas pa ga je pridobil naš novinar Jože Primc. Primc pa je predstavnik stare garde, ki je po navodilih nekdanjega glavnega in odgovornega urednika Toneta Gošnika, pod čigar vodstvom je časnik shodil, dobesedno loviLzu-nanje sodelavce. In Glavonjiča ni bilo treba dolgo prepričevati. Vendar Milan ni samo naš sodelavec, s prispevki se oglaša še v Delu, Večernjih novostih, Sportskih novostih, Politiki ekspres. »Tudi jaz to počnem iz veselja. Denar namreč ni vse, sploh pa se s tem ne da služiti, kakor si nekateri predstavljajo. Priznam pa, da posebno rad delam za Dolenjski list. Mislim, da je to eden redkih časopisov, ki pišfe izživljenjaza življenja, za ljudi, preproste in dobre!« »Kot občan kočevske občine sem tudi član uredniškega odbora znova prebujenih Kočevskih novic, s srcem pa sem še vedno pri Dolenjskem listu, s katerim sem začel sodelovati pred 30 leti,« pravi Viktor Dragoš iz Kočevja, kjer je strokovni delavec v kmetijski zemljiški skupnosti. Vendar v svoji bogati in dolgi dopisniški karieri ni bil samo naš sodelavec. Dopisoval je v Radio Ljubljana, vzadnjem času piše tudi v TV-15. Vendar je teh prispevkov vse manj, da pa ne pride čisto iz tira, napiše vsaj en prispevek na mesec. Poleg tega je član sosveta pri Radiu, član našega izdajateljskega sveta in še bi lahko naštevali funkcije. LE ENKRAT PUNČKA NAMESTO FANTKA Nekatere ženske v našem časopisu najprej pogledajo rubriko »Iz novomeške porodnišnice« in seveda naš časnik ne bi bil to, kar je, čete rubrike ne bi imel. Žal je to ena izmed redkih družabnih rubrik. Že 23 let pa ji pomaga k obstoju Majda Zurc, ki je zaposlena v novomeški porodnišnici. Njena naloga je, da vsak.o porodnico posebej vpraša, ali je pripravljena na to, da bo njeno ime objavljeno v Dolenjskem listu. In potem Majda vsak teden prinese seznam žensk, ki so rodile, ter seveda imena novih Dolenjcev. In samo enkrat se ji je storilo, da ja punčko pre-naredila v fantka. Našega človeka za križanke smo že predstavili v eni izmed prejšnjih številk. Lahko se pohva- limo, da so teme, ki jih križanka ponavadi obravnava (tudi tu se moramo držati sodobnega dogajanja!) vedno aktualne, sveže. Zakaj tako? Tu-di Jože Udir se je namreč navzel malo časnikarskega duha (tudi na srečanju mu ni bilo neprijetno med novinarji) in redno spremlja sodobno dogajanje. Pa še tako se zgodi, da težko najde najbolj privlačno, najbolj aktualno , stvar. In to se mu zgodi, kljub temu da se s križankami ukvarja že celih 17 let. Prof. Janez Penca, ki poučuje na novomeški srednji šoli tehnične in zdravstvene usmeritve, je bil nekoč državni reprezentant v atletiki. Zato z nami sodeluje predvsem na športnem področju. Izpod njegovega peresa prihajajo portreti znanih svetovnih športnikov, Mosesa, Levvisa, tudi kritično zašpičeni članki o položaju atletike pri nas in še kaj. Z nami sodeluje okoli štiri leta, sicer pa piše tudi v Delo. Največ pa se ukvarja s prevajanjem športne literature. »Redno spremljam športne časopise v angleščini, francoščini, italijanščini in ruščini. Doslej sem prevedel že nekaj knjig, stike poskušam vzdrževati tudi z drugimi atletskimi zvezami. In tako mi uspe priti tudi do čisto internih športnih virov, kjer so objavljena najnovejša dognanja trenerjev, športne medicine.« Seveda terja tako stalno spremljanje veliko truda, časa in denarja, toda Janez, ki se je že zdavnaj zapisal športu, zdaj ne more brez te nadgradnje. Mi pa se lahko pohvalimo da za nas piše človek, ki je morda v tem trenutku eden izmed najbolj razgledanih po športnem svetu. ČLOVEK ZA MALE LJUDI Kovinarja, pesnika, zdaj pa novinarja Nedeljskega dnevnika in nagrajenca sklada Toneta Tomšiča (novinarske nagrade) Ladislava Lesarja pozna vsa Dolenjska. »Še posebej ponosen sem na to, da sem začel pisati pri Dolenjskem listu. Pri Tonetu Gošniku, ki je bil moj prvi novinarski mentor in človek, ki me je nenehno spodbujal. Najprej sem napisal članek o partizanski mami, in ko je bil objavljen, sem tedne in tedne živel samo od tega. S tako nepopisno radostjo me je navdalo, da so bile natisnjene moje besede! Kasneje sem pri Dolenjskem listu objavil serije Lesene harfe Dolenjske, Vodnjaki in izviri, Obrazi. Prav zdaj pa pripravljam knjigo Lesene harfe, kjer bom objavil svoje zapise o slovenskih kozolcih. Še letos naj bi knjiga izšla pri Kmečki knjigi v Ljubljani.« Sicer je Slave, kakor mu pravijo znanci, zdaj že sedmo leto poklicni novinar v Ljubljani. Prej pa je sodeloval s celo vrsto časnikov, revij. Njegov samorastniški vzpon je pravi roman: pastirček izpod Gorjancev postane najprej kovinar, potem študira za učitelja in končno po akviziterski epizodi postane novinar z velikim posluhom za »malega človeka«. Učitelj tehnične vzgoje Vilko Ilc iz Kočevja je že 17 let naš dopisnik. Naprej je sodeloval samo občasno, potem pa je okoli sebe videl vedno več stvari, ki so bile vredne pisanje. In ko so ljudje videli, da Vilko piše v Dolenjski list, so ga začeli kar sami spodbujati, naj piše. Začel je pisati o likovnih razstavah, kasneje se je njegov razpon vse bolj večal. Hkrati pa najde čas tudi zato, da sodeluje pri Ljudski tehniki, gasilcih, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Včasih napiše tudi kaj za Prosvetnega delavca, sicer pa pravi, da ostaja zvest našemu časopisu, kjer je pravzaprav začel svojo dopisniško kariero. Hoče ostati zvest nam in tudi bralcem, ki to od njega pričakujejo. Zaveda se namreč, da novinarji ne morejo biti povsod in tedaj jim priskočijo na pomoč dopisniki. DOPISNIK ŽE 35 LET Jože Dular, profesor, pisatelj, ustanovitelj Belokranjskega muzeja, zgodovinar, etnograf, kronist, je že 25 let naš dopisnik. To pomeni, da dela za nas že od prvega dne. In še sedaj se večkrat oglasi pri nas, pomaga pri izhajanju Dolenjskih razgledov in piše, piše. Dosiej je izdal že sedem leposlovnih knjig in več kot 10 brošur. »Tudi mene je Tone Gošnik kar naprej spodbujal, naj pišem. In tako sem 40 let; kolikor časa sem v Metliki, spremljal vse, kar se je dogajalo, gospodarstvo, turizem, ljudske običaje, in pridno pisal. Med drugim tudi Sprehod po Metliki, več etnografskih serij o mlinih na Kolpi, zidanicah, godbi. Člankov je gotovo čez tisoč. Seveda je bilo dela dovolj, saj sem cele večere preživljal v Belokranjskem muzeju, kjer sem bil 30 let ravnatelj,« pripoveduje Jože Dular. Vsak predmet je šel najmanj enkrat skozi njegove roke, gotov pa večkrat, saj je muzej tako rekoč delo njegovih rok. Ob vsem tem je našel čas tudi za pisanje romanov, člankov, pesmi. »Malo meje k" delu priganjalo veselje do dela, malo pa potrebe. Včasih nismo dosti spraševali, ampak poprijeli, kjer je bilo potrebno.« Zadnje čase dela malo manj za nas, pa tem več na drugih področjih. Načrtov je še dovolj, pa tudi dela ne manjka. Popisal bi rad zdravstvo v Beli krajini, sodeluje pri Dolenjskem zborniku, pripravlja vodnik po Slovenskem gasilskem muzeju, na obdelavo čakajo črtice in novele. Skratka, deloval je na mnogih področjih, vsako delo je opravil temeljito, pri tem pa je znal ohraniti tisto zanj tako značilno prijazno hudomušnost, ki takoj osvoji človeka. Tako, pri koncu smo. Bežno smo spoznali ne- -kaj naših dopisnikov. Kot pa smo dejali, jih je še na desetine. In prav to nam pomaga, da je časopis pester, prisoten tako rekoč povsod na Dolenjskem, v Posavju in na Kočevskem. Vso to našo dopisniško vojsko pa nam je uspelo ohraniti, kljub temu da našemu časopisu niso nikoli cvetele rožice, in torej nismo mogli nikoli izplačevati kdove kako visokih honorarjev. In če je kaj ljubezni v vas do pisanja, pa vam ni mar denarja, pero v roke in pišite nam! Dolenjski listje še vedno največji pokrajinski časnik v Jugoslaviji, če naj zabrenkamo še malo na našo struno nečimrnosti. J. SIMČIČ časopis je sistem, ki je možen le, če se opira na širok krog bralcev in sodelavcev. Mi se lahko pohvalimo, da smo dosegli domala Maksimalno število naročnikov glede na območje (nekateri govore celo o svetovnem fenomenu), prav tako pa se lahko trkamo po Prsih s številnimi zunanjimi sodelavci, ki so nam zvesti že leta in leta. V teh 35 letih je z Dolenjskim listom sodelovalo okoli 100 različnih dopisnikov. Seveda gre za več ali manj stalne dopisnike, medtem ko občasnih sodelavcev in dopisnikov iz šol skoraj ne bi mogli Prešteti. In pred kratkim se je prvič zgodilo, da smo v Novo mesto na uredništvo povabili Poldrugo desetino dopisnikov. Žal niso prišli vsi, vendar je bil vzorec pravšnji. Vsem nam Pa je bilo žal, da ni bilo Andreja Arka iz Kočevja, ki kljub 80 letom še pridno piše, k nam pa zaradi slabšega zdravja le ni mogel priti. Z motorjem čez Ameriko (2) SREČA JE NA STRANI NEUMNIH Namenjen sem bil v Kalifornijo, v Los Angeles. Tam sem imel prijatelja iz študentskih let, ki so se mu svetovna popotovanja končala s poroko na ameriški zahodni obali. Od tam sem upal dobiti ladjo, s katero bi se lahko mimo zame zaprte Mehike popeljal proti Centralni ali Južni Ameriki. Toda s šeststo dolarji... Si sploh še lahko predstavljam, da je nadaljevanje poti mogoče s tako malo denarja? V Yumi, na peščenih puščavskih prostranstvih, kjer čudna vozila in trikolesni motorji zamenjujejo zabavo naših smučišč, sem spoznal prijetno dekle. Ob ognju in vinu sva pozno v noč govorila o moji poti in njenem življenju v mestecu sredi puščave in na koncu me je povabila, naj jo naslednji dan obiščem. Seveda sem prišel, kako da ne, in s kakšnim veseljem — samo, da mi ta »vrag od ženske« res ni mogel prej povedati, da stanuje s fantom.! Delal sem se sicer ravnodušnega in trudil sem se biti zabaven, toda bil mi je odveč, o groza, kako zelo odveč... dokler ni slučajno pogovor nanesel na to, da dala na poljih v puščavi in da namerava nasle-rinii dan dokončno opustiti to delo. Lastnik farme bo verjetno potreboval koga, ki bi ga zamenjal in.... Kaj sem že rekel malo prej? Da bi potreboval kaj denarja? Ja, kako da ne. Bil sem celo noč na trnih in pripravljen sem mu bil odpustiti celo to, da sem jaz ponovno spal sam v puščavi, on pa v mehki postelji poleg prijetnega dekleta. Samo delo naj mi kje najde. In mi ga je. Naslednji dan sem že začel delati na namakalnih napravah puščavskih polj na jugu Arizone. Potovanje je skozi dneve in tedne težkega dela ponovno začelo dobivati že skoraj pozabljene obrise. Delo ni bilo lahko, celo vse prej kot to! RAJ SREDI PUŠČAVE Na ogromnih prostranstvih 1500 hektarov zemlje, kolikor jih je obsegala Seninijeva farma, sem še s petimi Mehikanci dneve in noči prebil sredi puščave, v nedogled okoli nas so se širila zelena prostranstva rodovitnih polj in nekje na robu njih, včasih daleč v daljavi, spet drugič pa le korak od ponoči zakurjenega ognja, se je začela puščava. Delal sem po petnajst, dvajset, včasih štirindvajset ur na dan. Nekajkrat sem v treh, štirih dneh spal le po nekaj ur na robu polja, v mrazu decembrskih noči in potem ponovno z lopato v roki začel večni obhod in bitko z vodo, ki je, skrbno razpeljana po neštetih kanalih iz reke Kolorado, kot v čudežu vdihovala življenje v puščavski pesek. Iz-njega so rasla prostranstva solate, pšenice, bombaža, pomaranč, lubenic... Ponoči je prihajalo iz daljave enakomerno otožno zavijanje kojotov, tesno zaviti v Krajevni časniki POMEMBNE STVARI SE NIKOLI NE DOGAJAJO V NEW YORKU V zagreškem STARTU je bil 12. januarja letos objavljen razgovor Slavenke Drakulič z Johnom Na-isbittom, ustanoviteljem in predsednikom ameriškega podjetja »Naisbitt Group«, ki daje poslovne nasvete največjim svetovnim družbam. Naisbitt je tudi pisec knjige »Megatrendi« (naslov bi lahko prevedli »Velike razvojne smeri«), ki mu je v zadnjih dveh letih prinesla slavo, saj je postala najboljša svetovna uspešnica: knjigo so prevedli že v 17 jezikov in je doslej prodali 5 milijonov izvodov. Letos jo bo izdal tudi zagrebški GLOBUS v hrvaškosrbskem prevodu. »Megatrendi« govore o tem, kako bo deset osnovnih razvojnih smeri 'o gibanju družbe spremenilo naše življenje, če bomo to hoteli ali ne. Nove smeri ga že menjavajo, in to prav zdaj. Ne gre le za področje tehnologije, informatike in ekonomije, temveč tudi za velike spremembe v družbenih odnosih. Informacijska družba, poindustrijsko obdobje, tretji val — so izrazi, s katerimi skušajo ekonomisti, politilogi, sociologi in drugi družbeni raziskovalci zajeti in označiti civilizacijske obrate in rojevanje kulture novega tipa. Tretja, informacijska revolucija, bo popolnoma spremenila naiin življenja in razumevanje sveta. Pri tem vsebuje Naisbittova knjiga precej optimizma v primeri s »ka-tastrofologijo«, ki zadnjih deset let prevladuje v podobnih delih. »Optimizem brez meja« spričo ekoloških in atomskih groženj celo narašča kljub položaju, ki preti s poginom sveta. Naisbitt med drugim trdi, da sta bili Jeti 1956 in 1957 prelomni za novo civilizacijo. Ti letnici mu pomenita začetek konca industrijskega obdobja. Takrat so »beli ovratniki«, se pravi uslužbenci, nadvladali »modre ovratnike«, delavce. Medtem ko se je 1950 samo 17 odst. uslužbencev ukvarjalo z informacijami, se jih zdaj že 65 odst. Poročilo znane unive-' rze v Massachusettsu iz maja 1984 govori o tem, da lahko v ZDA samo še 12 odst. »delovne sile imenujemo delavce«. »V industrijski družbi,« pravi Naisbitt, »je strate-gijsko sredstvo kapital, v informacijski družbi pa je to informacija. V preteklih desetih letih v ZDA v tisoč največjih industrijskih koncernih niso odprli niti enega novega delovnega mesta. Zato pa je tu šest milijonov novih delovnih mest v malem gospodarstvu, v družbah, ki niso starejše kot plet let in ki so jih samo 1984 odprli 640.000. Prva in osnovna smer je torej prehod od industrijske k informacijski družbi, osnovno načelo pa se glasi: novi vir moči ni denar v rokah manjšine, temveč informacija v rokah večine.« Temu prvemu in osnovnemu načelu slede druge razvojne smeri: decentralizacija, parficipativna demokracija, svetovno gospodarstvo, neformalne skupine, dolgoročno planiranje, izravnavanje razvoja tehnike z razvojem duhovnosti, usmerjanje na samopomoč (za razliko od dosednjega naslanjanja na pomoč ustanov), selitve proti jugozahodu (v ZDA) in možnost izbire v osebnem življenju. Morda je to še ena izmed knjig »utopičnega humanizma«, pravi Drakuličeva, toda Naisbitt razčlenjuje stvari s strogimi raziskavami, zato govori njegova knjiga predvsem o osnovnem odnosu znanja in moči. Pr* tem Naisbitt ne želi biti »socialni prihodnjik«, čeprav se bavi s socialnimi predvidevanji, in »poskuša razumeti predvsem to, kar se že dogaja.« Ključ je pravzaprav v razumevanju sedanjosti, ki odreja prihodnost. »Mnogim pa se zdi, da govorim že o bodočnosti, ko opisujem sedanjost. To se dogaja zato, ker večina ljudi ne ve, kaj se dogaja prav zdaj,« trdi ameriški avtor. Zanimiv pa je predvsem način dela tega znanega poslovneža. Kako razčlenjuje sodobnost? Takole pravi: »...Pomembne stvari se nikoli ne dogajajo v Was-hingtonu ali New Yorku, dogajajo se v tako imenovani provinci, v malih krajih širom po vsej državi. Važno je opazovati to, kar se dogaja na lokalni ravni. Zato proučujemo lokalne časnike, po 300 listov vsak dan, tako, da razčlenjujemo njihovo vsebino « TONE GOSNIK la v daljavi, sem šele začutil, kako zelo sam sem ostal. Bilo je konec mehke postelje čez noč, štirih obrokov na dan in tako prijetnega občutka varnosti in brezskr-bja. Z njo so odšli tudi fantje, ki so mi v teh kratkih dveh tednih prirasli k srcu. Cez kak mesec bodo že doma v Jugoslaviji. Nekoliko truden sem sedel na suzukija in motor pod mano je zabrnel ubogljivo in z zanesljivim glasom. Obrnil sem proti Nikaragvi. Managua, glavno mesto Nikaragve. Na prostoru nekdanjega mestnega centra se razprostirajo prazne planjave, na katerih raste trava. OTROCI BREZ OTROŠTVA Prostrana obmejna zgradba na nikaragovski strani je bila požgana. Gole stene so počrnele oklepale popokana okna, povsod po tleh je bil nametan omet in ostanki zidakov. Ponekod so bile stene navrtane v ravni črti, kot bi jih potegnil z ravnilom. Rafali iz avtomatskega orožja. Žive duše ni bilo nikjer videti. Nekaj sto*metrov više v hrib je bilo še vedno videti honduraško ozemlje, iz katerega prihajajo vpad' oboroženih protirevolucionarnih skupin. Prve nikaragovske vojake sem srečal takoj za ovinkom ceste, k se je skozi presušeno, vročo pokrajino spuščala s hriba. Samo na hitro so mi pogledali potni list in me sp**s' tili naprej. Vozil sem kakih pet kilometrov po asfaltiran cesti in v počasnem premikanju sem skozi vizir čelad* lahko videl številne bunkerje, postavljene v hrib z* cesto, in cevi mitraljezov, ki so nemo čakale, obrnjen* proti Hondurasu Včasih mi je prišla naproti gruč* sandinističnih vojakov, pozdravili smo se z zamahorr rok in odpeljal sem dalje. Bil sem začuden, kolike otrok je bilo otovorjenih s smrtonosnimi sovjetskim kalašnikovimi. Nekateri niso mogli imeti več kot trinajst ali štirinajst let in vendar jim je pomenila avtomatska puška, vržena preko rame, z okvirji, polni svetleče rumenih nabojev, očitno vse kaj drugega kot igračo. Je to tragedija vseh vojn — otroci brez otroštva? Ali pa v tem delu sveta res odraščajo tolik0 hitreje? V majhni kolibi, nekaj kilometrov v notranjosti dežele, ki je zamenjavala požgano obmejno stavbo, sem dobil tridnevno tranzitno vizo. Fantje so bili Prl" jazni, skupaj smo se fotografirali in oficir, ki je očitno imel za sabo nekaj šol, je dolgo gubal čelo in razmišljal, potem pa, končno kot v odrešenju, izstrelil: — Yugoslavia? Si, si, bueno, muy bueno, zelo dobro — presidente Tito, si, si? Muy bueno... — Indijanska šola v eni odmaknjenih vasic mehiških gora. bunde smo kot duhovi stali na robovih z mesečino osvetljenih polj in včasih je bilo zaslišati tih, enakomeren napev mehikanske pesmi: »amor, amor, mi amor, que haces tu, que quieres tu, querida...« Dva meseca sem ostal v Yumi, živel s kojoti in preprostimi mehiškimi delavci in včasih se mi je kot nekje v daljavi javljala misel in postajala z vsakim dnem močnejša: okoli sveta bi rad prišel, fant — in kdaj, misliš, boš imel tudi zares dovolj denarja, da si boš to lahko privoščil? Na koncu nisem več vzdržal. Bilo je to težko in lepo življenje, polno samote in novih ljudi, toda pot me je vlekla naprej. Z novimi tri tisoč dolarji v žepu sem še zadnjič krepko stisnil roko Johnu Seniniju, lastniku farme, s katerim sva postala dobra prijatelja, ter Pedru, Joseju, Guillermu, Jesusu in Pablu in pot se je ponovno odprla pred mano. Videl sem jo neprimerno lepšo in daljšo kot dva meseca pred tem. Los Angeles je bil cilj in vmesna postojanka na poti proti jugu. In še nekaj se je zgodilo. Prodal sem stari motor, Franceljna, kot sem ga prijateljsko krstil, in si kupil novega — spet Franceljna. Dva dni sem samo hodil okoli njega, ga božal in poslušal njegov enakomerno nežni glas: bil je to 550- kubični Suzuki s štirimi cilindri in s svojimi sedemsto prevoženimi kilometri še vedno praktično nov. Dobil sem ga za polovično ceno, mu dokupil še prtljažnik, stranski plastični torbi in elektronski alarm. Vedel sem, da se svet odpira pred mano in da je poln poti. ki čakajo le še naju, vse v soncu in ptičkih iz napol golimi domorodkami po jarkih. Uf poba! PLAVAJOČI, KOŠČEK DOMOVINE Menda je sreča na strani neumnih. In vem, da sem neumen. Že iz Mehike sem namreč poslal pismo v Portorož, na Splošno plovbo in nanj v tem času tudi skorajda že pozabil. Premalo možnosti je namreč bilo, da bi iz njega prišlo karkoli uporabnega. In vendar! Že prvi dan sem pri prijatelju v Los Angelesu dobil telegram, na vrhu je bil jasno izpisan naslov edinega slovenskega ladijskega prevoznika in pod njim je bilo v telegrafsko kratkem stilu izpisano sporočilo: »Prejeli vaše pismo stop odobrili brezplačen prevoz z našo ladjo iz Los Angelesa do Paname stop'povežite se z našim predstavnikom v San Franciscu stop« Deset dni kasneje sem odplul. Ladja »Celje«, ista, s katero sem že pred leti plul iz Kopra do Paname, se je izvila iz pristaniških dokov v Long Beachu, nekajkrat je mogočna ladijska sirena zatulila v pozdrav in v temi so^, postajale luči velemesta vse manjše in nejasne v daljavi. Obrnili smo se proti jugu. Nisem šel do Paname. Po krajšem postanku v Gvatemali se je ladja po dveh tednih plovbe in čakanja v pristanišču zasidrala v San Lorenzu, v Hondurasu. Poleg nas so ležale v pristanišču ameriške vojaške ladje, javne hiše so bile ponoči polne ameriških marincev in honduraških vojakov in le nekaj deset kilometrov daleč proti jugu je ležala eden najnevarnejših predelov današnjega sveta: honduraško-nikara-govska meja. »Celje« naj bi odplulo naslednji dan proti varnemu zavetju Paname. Odločil sem se na hitro. Zjutraj sem spakiral stvari, dvignili smo motor s palube in ga ponovno postavili na trdno podlago cementnega pomola. Ko je ladja v pripekajoči vročini februarskega poletja počasi izgini- KRAVE NA GLAVNEM TRGU Vozil sem skozi razbeljeno pokrajino in orožje je počasi izginjalo ter se pretapljajo v vsakdan revne dežele. Vasice so drobne in rjave čepele za cesto, včasih so moški na konjih s.čredo krav zakrčHi prehod in vse redkejši vojaki po vaseh so postajali bolj izjema kot pravilo. Vseeno sem Vedel, da bi se to, če bi bilo potrebno, že v naslednjem hipu lahko še kako spremenilo. Nikaragovci so se navadili živeti z grožnjo vojne na pragu. Somozistični protirevolucionarji, sovražna honduraška vojska, protirevolucionarji Edena Pastore na kostariški meji, ameriški marinci in vojne ladje na obeh oceanih, ki oklepata deželo. Z blatom in prahom sem zamazal ameriško registracijo na motorju in tako že prvi dan pripeljal v Managuo, glavno mesto države. Kako čuden občutek nudi življenje v tem mestu. Katastrofalni potres leta 1972 je prestolnico, veliko kot Ljubljana, skorajda zravnal z zemljo, za njim je prišla še uničevalna vojna, ki je dodala svoj drobec k uničevalni sili narave. Za vojno je prišla revščina in obupno prebijanje skozi leta porevolucionarnega životarjenja, ko onemogoča večna grožnja z novo vojno še tiste majhne možnosti, ki bi jih dežela sicer imela za svojo izgradnjo. Managua je skorajda mesto duhov. Na nekdanjih ulicah v samem centru mesta se pasejo krave, planjave z buldožerjem zravnanih ravnic čakajo nove izgradnje in med zažganimi avtomobili ter ostanki vojnih oklepnih vozil se plazijo martinčki, ki jim visoka, presušena trava verjetno predstavlja raj. Ljudje živijo v lesepih kolibah, pod okriljem napol porušenih zgradb v revščini, ki le malokje omogoča človeka vredno življenje. Tudi prihodnost je vse prej kakor spodbud" na. V tem trenutku predstavlja Nikaragva eno največjid svetovnih kriznih žarišč, v katerem bi ameriška invazija ustvarila možnost novega Vietnama. T oda v tistih dneh je bila dežela mirna — niti z legit*" miranjem in preiskovanjem prtljage nisem imel kaj več težav kot v ostalih, manj eksplozivnih deželah. V pozdrav ob odhodu pa so za cesto ponovno stale počrnele stene obmejnih zgradb, le da tokrat na drugi strani, na meji s Kostariko. ZVONE ŠERUGA priloga dolenjskega lista s i PREBRALI Ob braniku slovenščine Slovenci smo slovensko besedo sr ali z materinim mlekom. Z njo e sporazumevarilb, izražamo'svo-ni/niS^ in obeu,ia' i° govorimo in » emo- To ni nikakršna naša novodobna posebnost, kot po-usajo zmotno razlagati nekateri, o med nami živeči »poznavalci« neslovenskega porekla, pač pa to Počnemo zavedno, odkar smo na I svoji zemlji. Saj smo se kot zat narod lahko obdržali tudi in ° kersmo živeli s svojo kulturo s svojim jezikom, ju razvijali in govali ter prenašali iz roda v rod dra9oceno izročilo in za-zujočo dediščino. sp^ko?' vso zgodovino Slovencev k na®e razmerje do jezika vleče r Posebno opazna rdeča nit. sda za svojo materinščino irrfr vse'ei zgledno skrt?eli, toda eh smo tucjj svoje Trubarje, eserne, Levstike, Cankarje in opančiče, ki so nas osveščali in rnagali v trenutkih omahljivosti, rati pa sami z najostrejšimi srpi-ra^1 trebili včasih že preveč njZ 30h°teni plevel na naši jezikov-: 'n,lvi- Tudi v najnovejšem ča9u jih ra arno’ čeprav morda ne tako iz-Z|te, jih je pa zato več. In prav 9otovo upravičeno. Iz on ° Smo na nekajkratna javna ra °Zor'*a SZDL, naj s slovenščino rt^"0, kot se spodobi, naj se v čisto. vilno, nem jeziku izražamo jasno, ■ razumljivo, predvsem pa pra- v le J6 Skr^ čuvarja in razsodnika strm! sP°rih dobilo posebno Puhr°»no tel° pr' Predsedstvu re-nije konference SZDL Slove-, dišč Zna.no kot jezikovno razso-kak*6'čim vse se je ukvarjalo in v bral n'|h zadevah je razsojalo, so časo' bko vsak teden spremljali v ske *3,s*u' občasno tudi v Dolenj-dišč0 liS*U’ k*er *e iezikovno razso-javSe pripoveduje Marjan Moškon, »smo prešli na fotostavek, oziroma grafični računalnik Varityper. Sistem fotostavka je pravzaprav stranska posledica ameriške zamisli, da bi novinarji pisali svoje prispevke na klasično tipkovnico, besedilo pa bi se ohranjalo na perforiranem traku, običajni compact kaseti ali pa na disketi. Svoj prispevek bi lahko pisec kontrolirat na televizijskem zaslonu ali monitorju, vnašal vanj popravke ali ga kako drugače spreminjal in obdeloval. Kaseta ali disketa bi na koncu shranila čistopis, kaseto bi vložili v računalnik za grafično obdelavo, določili velikost in tip črk ter širino stolpca, nakar bi šla zadeva v računalnik za grafično osvetljevanje (odtod beseda fotostavek), ki bi nam določeno besedilo spravil na papir v želeni obliki. Tako dobljena besedila bi razporedili po časopisnih straneh, vse skupaj prefotografirali na filme in nato v tiskarni stiskali v offset tehniki. To zamisel so tudi uresničili, izpustili so le novinarje. Ti svoje prispevke še naprej oddajajo v klasičnih rokopisih, lektor jih popravi, nato pa pridejo v roke strojepisk na računalnikih za obdelovanje besedil. Naslednja stopnja je računalnik za grafično obdelavo, zadnja pa računalnik za izpisovanje besedil, ki je v bistvu fotografski povečeval-nik, osvetljevalec. Zmogljivosti osvetljevalne enote so zelo velike, stavek, ki ga vsebuje današnja Priloga, je osvetljen v slabih dveh urah. Dolenjski list pa je narejen v treh urah. Dnevna proizvodnja v naši grafični pripravi je 300.000 do 500 000 znakov, odvisno od zahtevnosti stavka. Ta kapaciteta nas uvršča med srednje velike tovrstne grafične obrate v Sloveniji. Zanimivo je. da so naši stroji lahko večnamenski. Imamo 3 pisalne stroje, en računalnik za obdelavo besedil, en računalnik za grafično oblikovanje in dva računalnika za osvetljevanje. Vse enote nam lahko služijo kot pisalni stroji, kar teoretično in praktično pomeni, da imamo lahko ob konicah 7 pisalnih strojev. Računalnik za gra- lahko po potrebi služita tudi za obdelovanje bese- dil, računalnika za osvetljevanje pa kot računalnika za grafično oblikovanje. Ta zamenljivost pride še kako prav ob večjih svežnjih rokopisov ali okvarah.« Pa bo kdo rekel: čemu vsa te elektronika, ko pa je tudi v svincu mogoče v enem dnevu narediti katerikoli časopis! Moškon zagnano odgovarja, da je praktična hitrost fotostavka res samo za enkrat večja kot v svincu, zato pa je delo veliko manj naporno in bolj čisto. Grafiki danes ne pravijo zaman črna umetnost v belih haljah. Seveda naš sogovornik takoj postreže s primerjavami. Stavek za eno številko Dolenjskega lista je nekoč tehtal 250 kg. danes pa samo še 25 dekagramov, kar je tisočkrat manj. Za izbiro črk v šestnajstih pisavah 74 velikostih bi v času svinca rabili dvorano, ki bi merila 200 kvadratov, črke bi bile zložene v 1000 velikih in težkih predalov. Pri fotostavku za vse to zadostuje ena sama aktovka. Povečale pa se bodo tudi hitrosti, računalniki z laserskimi izpisovalci stavka so že desetkrat hitrejši od današnjih izpisovalcev, vendar tudi tu še ni bila povedana zadnja beseda. So vlaganja v vsak dan dražjo grafično elektroniko smotrna, mar v dobi informatike ne bo odklenkalo tudi časnikom in knjigam? Moškon je prepričan, da ima moderna grafika svetlo in pomembno prihodnost. Najprej zato, ker je za branje knjig in komentatorskega časnika potreben neposreden, stik (človek ju rad vzame v roke, to je skorajda obred) torej se jima ne bomo odpovedali, drugič pa zato, ker bo informacijska družba potrebovala neznanske količine teksta. »Vse te video in teletekste, mikrofilme, interne informacijske sisteme itd. bo treba z nečim hraniti,« pravi Marjan Moškon. »Hranili jih bomo z informacijami v obliki črk in stavka. Črka bo še naprej osnovni zidak komunikacije in informatike. In mi jo bomo proizvajali, v milijonih, desetinah milijonov kosov na uro.« MARJAN BAUER rezerva, kajti narava dela je taka, da stroj ne sme počivati. Časopisi so vezani na strogo določene roke izida in teh se je treba držati, čeprav je kdo od delavcev odsoten. »Delamo v dveh izmenah,« pripoveduje o svojem delu Bojan Ciglič, »in popoldanska izmena mora zaradi obremenjenosti strojev dostikrat potegniti tudi dolgo v noč. Stroj, na katerem delamo, je že star in izrabljen, pa tudi tehnološko zastarel, zato se moramo vsakič dobro potruditi, da potegnemo iz njega kvaliteten izdelek. Kadar pa dela z vso močjo in je z njim vse v redu, nam srce kar poje. V nekaj urah natisnemu celotno naklado Dolenjca, nekaj manj kot trideset tisoč izvodov. Na tem stroju v Ljudski pravici tiskamo še Nedeljca, Tribuno, Mladino, Pavliho, Kmečki glas, Anteno, Pionirski list, Primorske novice, Gorenjski glas in precej manjših časopisov. Oddiha za stroj torej ni veliko.« Tiskarski posel res ni najbolj lahak, vendar ga ima Bojan rad. Resje, daje hrup v tiskarni tak, da je pogovor skoraj nemogoč. Strojniška ekipa pa med delom tako ne potrebuje daljšega pogovora. Med sabo se sporazumejo s kretnjami in dogovorjenimi znaki in vsakdo ve, kaj mu je storiti. Tudi tega, da je ves zamazan s tiskarsko barvo in mazalnim oljem, se človek navadi. Delo je razgibano in zanimivo. In vsakega novega in kvalitetnega izdelka se tiskar vedno znova razveseli. »Čeprav je s kvaliteto zadnje čase bolj tako,« nemočno zmigne.? rameni Bojan, »Veliko je odvisno od kvalitete papirja, ta pa ni vedno taka, kot bi si mi in vi želeli. To verjetno opazijo tudi bralci, saj zaradi slabega papirja včasih oseb na objavljenih fotografijah skoraj ni prepoznati. Tukaj smo tiskarji nemočni. Veseli smo, da papir sploh je, daj smo imeli lani ob tem času kar hude zadrege zaradi pomanjkanja.« Bojan je rojen Ljubljančan, zato je njegovo stalno odpiranje Dolenjca ob stroju bolj strokovno tehnične narave, kot pa odraz zanimanja za vsebino. »Kadar imam čas, pa tudi v Dolenjcu marsikaj preberem. Res je, da sem Ljubljančan, da sem tam zrasel in hodil.v šolo, vendar je bila moja mladost tudi z Dolenjsko tesno povezana. Mati je namreč Dolenjka, doma iz Črešnjice pri Cerkljah. Tudi sedaj živi tam doli, -stric Alojz Kerin pa ima v Črešnjici lepo kmetijo, na katero me zelo vleče, čim posije pomladno sonce. Rad pomagam na polju, v hlevu ali v vinogradu. Pri delu na dolenjskem polju in na svežem zraku se najbolj sprostim.« Stroj ropota dalje, neskončna vrsta Dolenjcev se po tekočem traku pomika proti ekspeditu, kjer jim bodo urne roke nalepile naslove naročnikov, strojnika Bojan in Alfonz pa iz vrste kar naprej jemljeta nove kontrolne primerke in jih pregledujeta. In ko bo drugi dan nekje na Dolenjskem Bojanova mati prijela v roke Dolenjski list, bo imela še poseben občutek: »To mi pošilja sin,"bo pomislila. Za večino naših bralcev pa bo težko in odgovorno delo strojnikov v, tiskarni, kljub temu da so pomemben člen pri rojevanju časopisa, ostalo anonimno. TONE JAKŠE V ROPOTU SE ROJEVA DOLENJEC Tok, tok, tok — votli udarci po deblu so bili verjetno prva šifrirana sporočila, ki jih je človek pošiljal na daljavo, da bi se sporazumel s svojimi sosedi, jih obveščal o svojih lovskih podvigih ali pa svaril pred bližajočo se nevarnostjo. Tok, tok, tok — rojevanje današnjega sporočila ni nič manj hrupno, premišljam, ko stojim ob velikanskem tiskarskem stroju, ki drgetajoč in hrumeč iz velikih rol belega papirja v trenutku bruhne na desetina lepo potiskanih, zgibanih in obrezanih časopisov. V njih so sporočila, ki bodo že jutri po tisoč poteh našla svoje bralce, v dolenjska mesta in vasi se bodo zjutraj napotili težko oprtani poštarji in jim ponesli Dolenjski list, ki ga v sredo zjutraj v tiskarni Ljudske pravice v nekaj urah izbruhne ropotajoči velikan. Dolga pot je bila narejena v zgodovini človeštva, da smo od prvih glasov in znakov prišli do današnje tehnike obveščanja, in dolga pot je bila narejena, da je ta številka Dolenjskega lista, ki sedajle leti med ogromnimi valji tiskarskih strojev, dobila svojo vsebino in končno podobo. Kdo bi preštel vse ljudi, ki so udeleženi pri tem oblikovanju? Vendar, ta trenutek je usoda časopisa odvisna od ekipe, ki streže tiskarskemu stroju. Štirje so: dva strojnika in dva pomočnika. Njihovo oko budno spremlja drget tiskarskega papirja, ki kot neskončni trak drvi med valji, kontrolira, če je odtis pravi, če ni kje kake napake, in njihove s tiskarsko barvo zamazane roke se vajeno sprehajajo po regulacijskih ročkah in usmerjajo ubogljivega velikana k skrajni natančnosti. Mladi Bojan Ciglič in njegov starejši kolega Alfonz sta strojnika na švedskem stroju Solna offset, s katerega je poletelo na dan že nič koliko številk Dolenjskega lista. Pomagajo jima še pomočniki strojnikov: Dušan, Ivan, Srečko in Alojz. Ne sicer vsi hkrati, kot rečeno, strežejo stroju le štirje, vendar mora vedno biti na voljo še NAGRADA v DULE VLADIMIR PREZELJ iz Dul Pri Ortneku je imel največ sreče pri zadnjem žrebanju. Za pravilno fešeno predzadnjo malo nagradno križanko mu je žreb dodelil knjigo “Poveljnik Bugulme« znanega če-™6ga humorista Jaroslava Haška. Obilo zabave pri branju! Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 1. ••jarca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA a[°g je osnova nebarbarske, Clvtlizirane družbe. , T. KERMAUNER moriščih lega sveta zmaguje ~~ svoboda. B. ŠTIH Zlomi verige svoje misli, pa boš domil tudi verige svojega telesa. R. BACH Kadar se pripoveduje o drugih ljudeh, se vselej vsaj nekoliko Privrie in prilaže. ./. TRDINA OL LESTENEC SPOKORNIK ANTIKI/AR TONE FORNEZZI m LANSKO DL LETO PANTOMI- MIK VALDES OJEKLITEV UJEDA itn'*1 H (J IMETJE/ FOSFOR Až DRŽAVA /IT. SLIKAR IN ARHITEKT i F Mislili! ► .! i' : ■ - POTAPLJA- ŠKA OBLEKA ! KATRAN TRŽAŠKI SLIKAR - ^ ! ! SOL OCETNE KISLINE NRAVO- SLOVJE/ ČEKAN "■ "PISATELJ. ; PEROCI/ 1 PESNIK LJUBEŽ . PF*MI j or FR. PISA TELJICA ZBOR/ ER. REKA w MERJASEC /MADEŽ 1 ! i ! i K MUCAR->KA DISCIPLINA -STREHA SI/ETA- : i NEON/ PREVOZNO SREDSTVO PRITOK RENA NADAV/ ESTONEC ■ | OKRASJE/1 JAREM | 1 GRELNO telo ; ZANIKANO NASPROTJE /IVAN TAVČAR 'l j 1 j ANGL | ŽIME ! NG COLE! i ■ NORO. SMUCl FRANCOSKI TELOVNIK t i t KRADLJI- VEC SPONA • DL Zgodovina v zvonovih Kaj pripoveduje 65 bronastih zvonov, starih 2.500 let — Stari Kitajci so bili poznavalci akustike Einsteini ne nastanejo sami Kaj odločilno oblikuje velike talente? — Zelo važno je, kako se otrok razvija v ______najožjem družinskem okolju — Tri stopnje razvoja Kaj je iz malega Alberta nare-“do velikega in slavnega Einster-na> iz malega Yehudija slovitega *°lista Menuhina, iz Ivančka na-?ega velikega Cankarja? Od -kod ln kako nastanejo veliki talenti, to Je bila vedno velika skrivnost, poskusov, da bi jo razrešili, pa ni nikoli manjkalo. Med novejšimi je •udi študija, ki jo je opravil Benjamin Bloom, raziskovalec vzgojnih Procesov z univerze v Chicago. Nedolgo tega je zaključil Petletno študijo, v katero je zajel *20 velikih talentov, od olimpijskih zmagovalcev v plavanju. Igralcev tenisa, pianistov, kiparjev 'n znanstvenikov do matematikov svetovnega slovesa, torej vrhunske talente, z različnih podrtij. In njegova za marsikoga Presenetljiva ugotovitev je, da se veliki talenti ne rodijo, marveč nastanejo skozi vzgojne procese. te ima raziskoval^ Bloom Ptuv — med strokovnjaki za V2gojo menijo, da ima — potem *° pomeni, da je v vsaki generaciji °frok veliko več možnih ge-mjev.kot običajno mislimo. Velika večina otrok se lahko nauči skoraj vsega, le če jim nudimo Prave razmere. .. »Človeške zmogljivosti so ve-•ko večje, kot jih lahko izmerimo 2 inteligenčnimi in podobnimi testi,« zatrjuje Bloom. . Da bi odkril »prave razmere«, Je Bloom s skupino raziskovalcev Pfegledal razmere, v kakršnih so °sebnostno rasli številnksvetovno 2nani talenti. Izbirali so predvsem IJnajše osebnosti, stare manj kot let, ker je pri tefi ljudeh spomin h® otroštvo še živ in nepopačen •er neolepšan in’ ker so v večini Primerov še živi' starši in učitelji, k( w> lahko določena dejstva potrdili oziroma natančneje pojasnili. Ko so raziskovalci opravili že keH razgovorov, je bilo že videti, . da sc bolj ali manj pojavlja en in . Is,i vzorec, za katerega je bil značilen zelo vel.ik vpliv doma na* Shst talenta, čeprav skoraj noben °d staršev ni imel namenov vzg-,, °Jiti super zvezdo. “te bi se odločili, da vzgojijo velik talent, potem bi jim namen hajbrž propadel, ker bi na otroka Preveč pritiskali,« pojasnjuje Be-hjamin Bloom. Starši so le skrbno Pomagali otroku in pač naredili hsto, kar je zahteval njegov osebnostni razvoj in razmere. Še hajvečkrat pa je bilo vmes naključje, če lahko tako imenujemo hekatere navade staršev. Študija ■•e Pokazala na več primerov, ko s° starši že v zelo zgodnji dobi otroka seznanili ali s športnimi ig-rami, umetnostjo, jim zbudili za-n'rnanje za slavne osebnosti ipd., vendar brez namena, da bi otroku vsilili interes. “Če je v nekem domu slišati veliko glasbe, potem to ne pomeni, da bo otrok glasbenik. Toda če d°ma ni nič glasbe, potem skoraj Zanesljivo ne bo!« je Bloom zapi-Sal v knjižni izdaji študije. Veliki talenti običhjnoJudi niso •akoj vidni. Mozartov je res zelo •halo, vendar pa se ob primernem ^nimanju ip dglu otrok lahko razvije do neslutenih možnosti. Študija je pokazala, da velika večina kasnejših vrhunskih talentov v prvih letih vzgoje in izobraževanja ni dala slutiti, kako visoko bodo- stgli. Presenetljivo je, da so sedanji veliki matematiki imeli zvečine težave pri tem predmetu v šali, da več kot polovica vrhunskih pianistov nima absolutnega posluha, da kasnejši olimpijski plavalci niso bili zmagovalcurrvih plavalnih tekem itd. Vendar so vsi ti otroci imeli nekatere naravne danosti, kot je občutek za ritem, smisel za abstrakcijo, pfimerno razvito telo. Vse to pa bi jim ne hasnilo kaj dosti, ko{bi jim ne stali ob strani skrbni starši ali vzgojitelji, najbolje pa.^če kar oboji. Bloom je v razvoju talentov odkril tflt poglavitne stopnje. Prva stopnja je, ko se otrok vname za določeifo stvar, sledi stopnja uče-• nja, obvladovanja tehnike in premagovanja težav (tu je zelo važno, da se otrok nauči od staršev vztrajnosti pri premagovanju začetnih ta sploh vsakršnih težav), tretja' stopnja pa je, ko talent začne svoje sposobnosti razvijati po sfoje in razvije osebni slog. - Starši naj bi na prvi stopnji dajali ^otroku predvsem poguma in podpore pri njegovemu zanima- nju. kasneje, ko je že videti, da ima otrok veliko veselje z določeno dejavnostjo, pa naj mu pomagajo s pohvalami, pozornostjo in spodbujanjem. V kasnejših stopnjah razvoja starši lahko razvijajočemu se malemu geniju nudijo le razumevajoče in ljubeče vzdušje, pomagajo premagovati poraze in slaviti uspehe, medtem ko mu pomagajo prebroditi zahtevne težave strokovnjak, učitelj, trener. V vsakem otroku je skrit neki talent, naloga staršev pa je, da ga pomagajo na nevsiljiv način odkriti in razviti. Nič hudega, če se iz otroka ne bo razvil genij, tudi dober amaterski glasbenik, slikar, šahist, športnik ima bogatejše življenje kot nekdo, ki ga vodijo po svetu le površni nagibi in gola zunanjščina. Bloomova odkritja, če seveda združijo resnejši znanstveni pretres, pozivajo tudi k temu. naj starši dandanes, ko družina že tako živi dokaj osiromašeno družinsko življenje, le posvete več skrbi svojim otrokom v njegovih rosnih, a kakor je videti, odločilnih letih. Za to ne sme biti izgovora, da ni časa, da bo otrok prišel na vrsto kasneje, ko bodo urejene materialne zadeve. Dnevi prehitro teko in otroci prehitro rastejo! (Vir: Reader’ s Digest) Video zlo Nam se zaenkrat še ni treba bati. da bodo našo mladež ob vseh drugih nevarnostih pokvarili še trgovci z videokasetami, na Zahodu pa je zaradi njih kar precej hude krvi. Trgovci si s prodajo in posojanjem videov nabirajo lepe dobičke, starše in vzgojitelje pa boli glava zaradi vsebine posnetkov. Mladež v razvitih državah namreč ne kupuje in si sposoja le poučnih in vzgojnih kaset, marveč sega po filmih groze, nasilja in pornografskih kasetah, da zelo pribljubljenih posnetkov zabavne glasbe sploh ne omenjamo. Zal pa je na teh priljubljenih kasetah več takega, kar odraščajoči mladini škodi. Ameriško strokovno združenje za raziskovanje vpliva nasilja na televiziji ugotavlja, da nasilje, prikazano v rednem televizijskem programu in v programu po lastnem izboru, kar omogočajo videokasete, slabo vpliva na mladino. Izvzeti niso niti posnetki glasbenih skupin. Tudi na njih je veliko preveč prizorov nasilja. V Zahodni Nemčiji so napravili korak naprej od golega ugotavljanja in prejšnji mesec z zakonom prepovedali prodajo in posojanje videokaset z grozljivkami in filmi nasilja ter trdo pornografijo. Profesor glasbe Ernest G. Mc-Clain zatrjuje, da so stari Kitajci pred 2500 leti imeli tako razvito vednost o akustiki, kakršne Evropa ni dosegla nadaljnjih dva tistoč let. Že v tisti davni preteklosti so znali natančno določati frekvence zvoka. Dokaze za to trditev vidi v zbirki 65 bronastih zvonov različnih velikosti. Izkopali sojih leta 1978 iz groba starega Yija, vladarja nekdanje kneževine Zeng, ki je živel in vladal v 5. stoletju pred n.š. Zvonovi so pravo čudo metalurške spretnosti, saj največji med njimi meri v višino poldrugi meter. Naj omenimo, da so v tistem času na Zahodu zmogli uliti le največ 20 cm visoke zvonce. Kitajski zvonovi niso uliti v krožni, marveč v vretenasti obliki, zaradi česar daje vsak zvon dva različna tona. odvisno od tega, po kateri strani ga udarimo. Se bolj presenetljivo je odkritje, da so zvonovi izredno natančno uglašeni. Raziskave so pokazale, da glasovno obsegajo več kot pet oktav, tonsko pa ustrezajo sodobni kromatični lestvici, zasnovani na 12 podtonskih razmerjih. To odkritje je zavrglo dosedanja zgodovinska spoznanja, po katerih naj bi Kitajci razvili 12-tonski sistem precej stoletij kasneje. Stari kitajski mojstri so pri uglaševanju zvonov nedvomno poznali poglavitne akustične zakone, sicer svojega dela ne bi mogli opraviti s presenetljivo natančnostjo. Zvonovi niso le izredno uglašeni v razmerjih med Od povsod Dostop do znanja — Preko satelitov vsak hip V odmaknjenem kraju južnoafriške države Svazi je zbolel neki deček. Zdravnik, ki seje s terenskim vozilom prebil do njega, seje znašel pred nerešljivo uganko: bolezni ni mogel določiti. Zatorej se je posvetoval s strokovnjaki v Veliki Britaniji, na tisoče kilometrov daleč. Pomagali so mu še isto uro in rešili dečka. Fantastika? Ne! Zdravnik je imel v svojem terenskem vozilu najnovejšo napravo, ki omogoča navezavo komunikacijskih stikov preko satelitov s katerokoli točko na svetu. Napravo je izdelalo podjetje za računalniško analizo in programiranje iz Berkshira. Je ravno prav majhna, da jo je mogoče spraviti v kot terenskega vozila, izkaže pa se lahko kot zelo koristna. Služi kot premična telefonska centrala, hkrati pa omogoča tudi prenos teleksa, slike dokumentov in digitalnih podatkov. Zamislili so si jo predvsem kot pomoč nerazvitemu svetu za navezavo stikov z razvitim svetom. Ustrezne informacije so lahko v veliko pomoč v primeru bolezni in naravnih katastrof. seboj, marveč tudi glede na absolutne standarde. Srednji ton C ima po teh standardih frekvenco .256 hercev. Ko so izmerili frekvenco zvona, ki v starodavni zbirki kitajskih zvonov predstavlja ta ton, so sodobne naprave pokazale, da zvon vibrira s frekvenco 256.4 herca. Ne pozabimo, da so zvon ulili in uglasili pred poltretjim tisočletjem! Prav vsi zvonovi sicer niso uglašeni tako izjemno natančno, a za človeško uho odstopi niso občutni. Vsekakor so nekdaj na 65 zvonov iz groba vladarja Yija ■lahko izvabljali lepe melodije. Prav zaradi vretenaste oblike so zvonovi dajali čist, a kratkot-rajnejši zvok, kot jih dajejo današnji zvonovi, kar je za igranje melodij primernejše. Kakšne so bile tiste davne melodije, pa ne bomo nikoli zvedeli. MiM (Vir: Scientific A.) Sam se iztrebi Odkrili postopek za samouničenje plevela Za vsakdanji kruh se na poljih človek ne bori samo s sušo in drugimi vremenskimi nadlogami, marveč tudi s številnimi rastlinskimi in živalskimi škodljivci, ki si jemljejo svoj delež. V tej borbi prihajajo na dan nova in nova orožja, v zadnjem času pa predvsem taka. ki naj ne bi zastrupljala okolja in tako posredno večji kos kruha zagotovila le kratkotrajno. Znanstveniki razvijajo takšne kulturne rastline, ki se same branijo pred škodljivci, hkrati pa iščejo poti, kako škodljivce spremeniti v samouničevalce. Skupini raziskovalcev z univerze Illinois je uspeloodk-riti način, kako nekatere vrste plevela tvorijo klorofil, nadvse pomembno snov v zelenih rastlinah, brez katere rastlina ne zmore opraviti svojih osnovnih življenjskih procesov. Na osnovi teh spoznanj pa so našli tudi postopek za samouničenje plevela. Ponoči plevel poškropijo z raztopino, ki vsebuje posebne aminske kisline ALA, ki so nujno potrebne za tvorbo klorofila. Podnevi se snov začne v plevelu pod vplivom sonca .spreminjati v klorofil. Preobilje te snovi in odpadnih produktov tako močno oslabi tkivo rastline, da začnejo iz nje uhajati sokovi. V nekaj urah se rastlina posuši in odmre. Vendar takšen postopek ne vpliva na procese v kulturnih rastlinah, kot sta bombaž in soja. Koristnost novega postopka za uničevanje plevela je torej očitna. JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH Na sodišču sem povedala, čeprav težko. Obravnavo smo odložili za šest mesecev. Kakomučnoje bilo! Kako moram igrati dva obraza! Končano je bilo mimogrede. Tako kot meni, mislim, da je bilo tudi njemu grozno pri srcu. Da bi vse skupaj nekoliko preusmerila, sem ga povabila s seboj kupovat škornje. Kupila sva še zanj in za ^lenko.« • Dogodek?! Pijančkom na cesti v njunem dnevniku 18. novembra kaže resne razsežnosti njunega »medsebojnega odnosa in do pitja. Miha je zapisal. »Med potjo sva se pogovarjala o raznih rečeh, dokler ni žena opazila nekoga, ki je bil opit. Pogovor je obrnila vto stran. Vprašala meje, kakose počutim, ko vidim takega človeka. Včasih nisem nič premišljeval, češem videl, da je človek pijan. Ko pa sedaj to opazim, mi ni vseeno, ko si mislim, da sem bil tudi jaz na tej poti.« . Tončka pa piše: »Videla sva tudi zelo pijanega moškega iz našega kraja. Rekla sem možu, naj si ogleda, kakšen je bil videti, ko je bil pijan. Mislim, da je bi Iv veliki zadregi, meni pa gre na bruhanje, ko pomislim, da sem lahko eno uro s takim živela. T o sem mu tudi rekla. Na pol za šalo, na pol zares je rekel, da nesmem opravljati človeka, ki je bil žejen.« Torek, 5.2.1980 Družinsko urejanje Gabrovih ni steklo najbolje, hujših zapletov pa doslej tudi ni bilo. Dodanesstaredno pisala dnevnik, odslej pa bosta tednik. Žena je v 150 dneh napisala skoraj 150 strani iz poglobljenega dnevnika, ki lepo razodeva njeno notranje dogajanje in družinsko stanje v tem obdobju. Mislim, da ji je bil dober pripomoček za zorenje in ovedanje. Mož je pisal dnevnik 120 dni, navadno nekoliko krajše odžene, popisoval je dogodke, ob pisanju je pomalem šele začel razmišljati. Njegov dnevnik je bil precej suhoparen. V terapevtsko skupino se je žena kar dobro vključi-la.Ne spregovori pogosto, kar pa reče ali vpraša, je zelo tehtno in osebno. Mož je seveda še v obdobju jezne abstinence, je pa toliko navezan na ženo, da ob normalnem odporu alkoholika v tem obdobju zdravljenja še kar napreduje. Njegov glavni izgovor je, da mu prihajanje v skupino in terapevtske dejavnosti požro preveč časa, ki ga potrebuje za šolanje na delovodski šoli. Nekajkrat je zaradi izpitaže izostal od terapevtskega sestanka. Sicer pa se čuti v skupini že veliko bolj domač. Žena vidi razloge tudi drugje. Takole piše: »Moj mož se najbrž še dolgo ne bo vključil v skupino. En razlog je gotovo samozavest, ki je, kot vemo, nima noben alkoholik, drugi pa je, da nobeden od naju ni vajen govoriti pred ljudmi, ker nama tega nikoli ni bilo treba. Zato nama je težko strniti misel v nekaj lepih stavkov. Oba pa imava tudi občutek manjvrednosti. Ne vem, kako bi to povedala, ker imava med vsemi v skupini najmanjšo izobrazbo.« Obema je sedaj nadležna javnost. Njo obrekuje okolica. Neko soboto sredi decembra je v dnevnik napisala: »Kosem prišla iz trgovine, meje soseda povabila na kavo. Punci sta bili v glasbeni šoli, mož v službi, pa sem šla. Saj se skoraj ne vidimo, odkar sva se začela zdraviti. Kar tako sem jo vprašala, kaj se govori o nas, odkar se zdravimo. Ni veliko vedela, le da me ljudje obsojajo. Nekateri govorijo, da sem moža prevarala, nato pa vložila zahtevo za razvezo. Zamislila sem se.« Moža je že sram v javnosti. V sebi ježe marsikaj dojel o alkoholizmu. V svojem dnevniku piše o nekiženi, ki se je ločila, ker se mož alkoholik ni hotel zdraviti: »Vidim, da so bile pri njih podobne težave, kot jih je imela moja žena. Leto je razlika, da sem jaz priznal, da imam raje otroke in ženo kot alkohol. Jaz sem to spoznal že prej, kot sem prišel na zdravljenje.« V torek, 25. decembra, smo imeli v skupini silvestrovanje: medsebojno žrebanje daril, ki jih je vsak član pripravil doma, prigrizek, petje, šale. Miha ga je popisal takole: »Današnji dan mi bo ostal v trajnem spomi- nu. Ze pred tednom sem razmišljal, kako bo potekalo to naše silvestrovanje. Naše tovarišice so praznovanje lepo pripravile. Vidim, da se imamo ljudje lahko lepo brez pijače in gostilne. Meni je prav ugajalo in sem se dobro počutil, čeprav sem še med potjo imel pomisleke. Najbolj pa sem se zamislil, ko je vsak na kratko povedal, kaj je dosegel v letošnjem letu in načrte za prihodnje leto. Vidim, da smo vsi imeli približno iste težave in imamo podobne cilje.« Na silvestrovanje so se doma pripravljali vsak po svoje in si od njega veliko obetali, potem pa je spet prišlo do izbruhov napetosti. Obdobje prilagajanja na nove družinske vloge je zahtevno, zato ni čudno, da žena v dnevnikih včasih piše o krasnih trenutkih medsebojnega pogovora, zaupanja in čustvene topline, drugič pa spet čisto drugače: »Ponovno sem opazila, da mi gre mož na živce, ker je tako napet in živčen. Čeprav sezavedam, da tega nočem, mi vseeno uide.« Ali pa: »Kako sva nerodna! Zjutraj, še v postelji, je poskušal nekoliko opravičiti sinočno ravnanje, jaz pa, kot da sta v meni dve osebi, hočem ga sprejeti, a ga odbijam. Vse je šlo kar lepo, dokler ga med potjo nisem vprašala, čejemljetetidis. Beseda sem in tja, in že se je glas zvišal najprej njemu, potem še meni, češ da mu nič ne verjamem. PridružilaseješeAlenka, da sem res nemogoča, ker mu ne verjamem in ne zaupam. Nekajkrat je naju opomnila, naj nehava, potem je iz protesta tekla nekaj metrov pred nama. Kot včeraj sva se tudi danes malo pred domom močno usekala, vendar nobeden ni jezen. Zdi se kot nekakšno olajšanje.« Nezaupanje glede pitja sta razčiščevala že nekajkrat v decembru in ga opisala v dnevniku. Tončka na primer piše z značilnim nezaupanjem, ko ji njeno zagrenjeno gledanje tudi po očitnem dokazu ne da miru. »Ko je danes prišel iz službe, je imel tako čudne oči. Tedaj sem ga vprašala, če ni pil. Rekel je, da ni. Ampak jaz sem bila kot poparjena. Spomnil se je in pred menoj vzel tetidis. Bila sem nekoliko pomirjena, ne popolnoma. Včasih tudi v tablete ne verjamem.« POTA m s% Spor hotel rešiti s pištolo Leto in 3 mesece zapora za Romana Brajdiča, ki je hotel julija lani ubiti Romana ______Tasiča — Romski obračun posledica dolgotrajnega spora poročajo NOVO MESTO — 25-letni Roman Brajdič iz romskega naselja Žabjek je moral pred dnevi sesti na zatožno klop novomeškega sodišča. Obtožnica mu je očitala, da je skušal lani 5. julija ubiti svojega soseda Romana Tasiča, s katerim sta bila že dalj časa v sporu. Kot je pokazala obravnava, sta si družini že prej večkrat grozili, celo z uboji, naposled pa je v lanskem poletju počilo. ki je streljal, priznal je le, daje Tasiča udaril. Po njegovih navedbah naj bi zatem ustrelil Tasič kar pa so številni razpoložljivi dokazi ovrgli. Spričo sledov krogle naTasičevem avtomobilu in Kužnikovega prepričljivega pričevanja sodišče ni imelo razloga za UKRADEL ELEKTRONSKO URO — Marija Knafelj iz Grmovelj je 12. februarja prijavila miličnikom, da ji je neznanec iz stanovanjske hiše ukradel elektronsko ročno uro. vredno kakih 5 tisočakov. Storilcu so možje postave že na sledi. OSTAL BREZ REZERVNEGA KOLESA — Milič Dojčinovski iz Karlovca je 11. februarja zaradi okvare pustil tovornjak ob magistrali med Ljubljano in Zagrebom pri vasi Breza. Odšel je domov, ko pa seje naslednjega dne vrnil do vozila, je opazil, da mu je nekdo ukradel rezervno kolo. Karlovški Avtotransport je s tatvino oškodovan za 60 tisočakov. Tatu še iščejo. TOVORNJAK BREZ AKUMULATORJEV — Martin Lomboje 11. februarja parkiral tovornjak ob bencinski črpalki na Otočcu, ko pa seje naslednjega dne vrnil dq vozila, je opazil, da si je nekdo sposodil akumulatorja. Novomeški Gorjanci so s krajo ob 18.000 din. NEPREVIDNO OBRAČAL TOVORNJAK CERKLJE — Milorad Simič iz Cerkelj je 13. februarja okoli 20.30 obračal tovornjak na cesti pri Cerkljah. Pri tem je vozilo z zadnjim delom poševno zdrknilo v jarek in tam obstalo. takrat pa je v gosti megli iz Kostanjevice proti Brežicam pripeljal s tovornjakom Frane Kopina iz Lokev pri Šentjerneju. Ta je tovornjak pred seboj prepozno opazil in trčil vanj. Pri nezgodi seje Simič hudo poškodoval, medtem ko so materialno škodo ocenili na 300.000 din. Tasič je tistega 5. julija pomagal Antonu Kužniku pri popravilu njegovega osebnega avtomobila, ki se mu je pokvaril na cesti pred Žabjekom. Med opravilom je h Kužniku in Tasiču nenadoma pristopil Roman Brajdič in slednjega s pištolo udaril po glavi. Tasič je Brajdiču pobegnil v svoj avtomobil, ki je stal nedaleč od Kužnikovega. Takrat sta do Brajdiča pritekli tudi mati in sestra ter ga vlekli nazaj. Brajdiču pa očitno ni bilo do premirja, pač pa je iz razdalje kakih 14 metrov ustrelil proti Tasiču. Na srečo je krogla kalibra 6.35 zadela le v steber nad vrati, kar je Tasiču rešilo življenje. Brajdič je na obravnavi dejanje zanikal. trdil je celo, da on sploh ni tisti. Na zasnezem cesti trčil v avtobus Hude posledice neprevidnega prehitevanja DOBRAVA — 12. februarja ob -4.30 je prišlo na cesti v Dobravi pri Kostanjevici do hude prometne nesreče, ki jo je zakrivila neprevidnost 27-letnega voznika osebnega avtomobila Jožeta Cunka iz Brežic. Cunk je peljal osebni avtomobil, v katerem sta bili še Danica Molek iz Krškega in Anica Žulič iz Kostanjevice. po cesti med Kostanjevico in Šetnjernejem. V Dobravi je dohitel osebni avto Petke Jorgo in ga na zasneženem vozišču pričel prehitevati. Ravno ko je bil nadrugi polovici ceste, mu je z avtobusom pripeljal nasproti Vinko Škvarč iz. Dolenjih Skopic pri Brežicah. Slednji je sicer zaviral in avtobus malodane ustavil, vendar je navzlic temu prišlo do silovitega čelnega trčenja. V nezgodi sta se voznik Cunk in sopotnica Danica Molek hudo poškodovala. Žuličcva pa lažje. Materialno škodo na obeh vozilih so ocenili na 60.000 din. PONOSNI NA REZULTATE — Skupina članov novomeškega ZSAM s priznanjem Politike Ekspres, ki so ga prejeli kot organizacija, ki je v lanskem letu največ v Sloveniji prispevala k večji prometni varnosti. Z vožnjami do denarja Občni zbor novomeškega ZŠAM — Lastna avtobusa glavni vir dohodkov — Za 200 milijonov prostovoljnega dela — Rezultati nikogar ne zanimajo? NOVO MESTO — Velika jedilnica srednje šole tehniških in zdravstvenih usmeritev Boris Kidrič je bila v soboto skoraj premajhna za vse, ki so se udeležili občnega zbora osnovne organizacije ZŠAM Novo mesto. Nič čudnega, kajti prav ta ZŠAM je nekaj tednov nazaj prejelo priznanje beograjskega dnevnika Politika Ekspres kot organizacija, ki je v Sloveniji največ prispevala k večji prometni varnosti. Sobotni zbor je vnovič potrdil, daje priznanje prišlo v prave roke. Novomeško ZŠAM je skupaj ssvetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziralo kar 12 seminarjev za poklicne voznike, hkrati pa pripravilo tudi preizkuse znanja, ki se jih jc udeležilo kar preko 800 poklicnih voznikov novomeške občine. Verjetno je to število, ki bi mu danes v Jugoslaviji težko našli primerjavo. Težko jc v nekaj vrsticah celovito opisati lansko dejavnost združenja, zato naj bo dovolj, če povemo še, da bo organizacija v kratkem prišla do svojih prostorov v srednji Šoli tehniških in zdravstvenih usmeritev. Člani — novomeško ZŠAM jih ima kar 544 — so doslej s prostovoljnim delom prispevali h gradnji garaž in klubskih prostorov že preko 200 starih milijonov. namenili pa tudi nekaj denarja. l.e-tega si večidel prislužijo s svojim avtobusom, s katerim so opravljali razne usluge (omenimo le vožnje mladinskih delovnih brigad v Suhi krajini), ostalo pa jim je celo sredstev za nakup še enega avtobusa. Obe-vozili sta sedaj glavni vir prihodkov združenja, ki je očitno prebrodilo vse težave prejšnjih let in je danes s svojo pestro aktivnostjo lahko mnogim za vzor. Za konec smo si prihranili besede enega izmed udeležencev zbora: '•Tukaj govorimo o mnogih za nas izredno pomembnih vprašanjih, o pogojih našega dela. a začudit ne vidim nikjer kakšnega predstavnika občine, sindikata ali SZDL. Mar jim res ni nič do tega, da bi iz prvih ust slišali o težavah, ki nas tarejo? Ko pa avtobusi zamujajo. nihče ne vpraša za vzroke, pač pa kar vseprek obtožujejo." Resnično: mar si domala 600-članska organizci-ja, ki jc navsezadnje letos prejela naj-višje zvezno priznanje, ne zasluži, če drugega ne. vsaj nekaj besed spodbude? B. BUDJA DEŽURNI POROČAJO OB REZERVNO KOLO — Karlo-včan Branko Devčič je 13. februarja parkiral tovornjak ob magistrali med Ljubljano in Zagrebom. Vozilo je zaradi okvare pustil pri Medvedjeku, sam pa odšel po pomoč. Ko seje naslednji dan skupaj z mehaniki vrnil k vozilu, je ugotovil, da mu je medtem neznan tat ukradel rezervno kolo. vredno okoli 25.000 din. IZ STANOVANJA KRADEL ZLATNINO BREŽICE — 15. februarja med 10.30 in I 1.30 je nekdo vlomil v.stanovanje Slavice Erban iz. Ulice Veljka Vlahoviča v Brežicah. Neznanec je Er-banovi ukradel dva zlata ženska prstana. 4 zlate obeske, dve zlati verižici, zlato zapestnico in za nameček še 2 tisočaka gotovine. Skupaj povzročena škoda znaša po nekaterih ocenah preko 100.000 din. Za torilcem. še poizvedujejo. S cigaretam v lakirnici in papirnici Malomarnost in neosveščenost sovražnika požarne varnosti v Posavju KRŠKO — Čeprav medobčinska požarna inšpekcija Ml Krško, ki pokriva območje treh posavskih občin, v svojem letnem poročilu ugotavlja, da seje stanje požarne varnosti lani v brežiški, krški in sevniški občini izboljšalo, ni pravih razlogov za zadovoljstvo. Največje kršitve predpisanih požarnovarnostnih ukrepov je požarni inšpektor ugotovil v SCT—tozd PKM ~ Brežice. SOP—tozd Oprema Krško in Metalni—tozd TL.K Krmelj, kjer so delavci v lakirnici kadili in uporabljali odprt ogenj. V lesnopredelovalni industriji je ugotovil kršitvev dobovski organizacijski enoti Tovarne pohištva Brežice, v Novole-sovih tozdih Bor Krško in Lipa Kostanjevica ter v sevniškem Stillessu. kjer so bile založene gasilne naprave, poti umika električni razdelilniki, gasilne naprave pa niso bile pregledane v predpisanem roku in niso bile na svojem mestu. V kostanjeviški »Lipi- so delavci kadili v proizvodnih prostorih in zidna hidrantna omarica ni bila pripravljena za gašenje, ker je bila priključena cev za hlajenje obdelovalnih strojev. V temeljni organizaciji Papirkonfek-cija krške tovarne Djuro Salaj so kljub prepovedi delavci kadili in uporabljali odprl ogenj v tiskarni in drugod, kar bi lahko povzročilo katastrofalne požare. Pri pregledu poslovalnice številka 13 Emone Posavje v Brežicah je požarni inšpektor ugotovil, da lahko vnetljive tekočine skladiščijo in pretakajo v prostorih, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam. zaposleni pa niso znali gasiti z gasilnimi napravami. Večji turistični objekti v Posavju imajo veliko pomanjkljivosti, saj so hoteli brez zasilne razsvetljave. slabo vzdržujejo elektroins-talacije, plinske postaje in dimno-vodne naprave, hidrantneomarice so bile nekompletne. nasploh pa so preslabo opremljeni z gasilnimi napravami, nimajo urejenega dežurstva oz. varovanja objektov in pod. V brestaniški-Elektrarni in sevniškem Stillesu si niso pridobili strokovnega mnenja za vgrajena tehnična gasilska sredstva niti niso odpravili pomanjkljivosti. Pri pregledu domov upokojencev Krško in Sevnica jc požarna inšpekcija ugotovila, da je reševanje nepokretnih možno le z dvigalom. ki pa nima rezervnega napajanja in bi bilo reševanje v primeru izpada električne napetosti nemogoče. P. P. dvom. Ugotovilo je celo, da bi krogla, če je ne bi ustavil avto. zadela Tasiča naravnost v prsi. Senat sodišča je Brajdiča obsodil na 1 leto in 3 mesece zapora, v kazen pa mu vštel pripor, ki ga je prebil med 5. julijem in 22. avgustom po nalogu preiskovalnega • sodnika. Ob izreku kazni je sodišče upoštevalo izvedensko mnenje psihiatra, da ima Brajdič bistveno oslabljene zmožnosti razumske presoje in obvladovanja čustvenih reakcij. Prav to in pa njegovo nekaznovanost ter skrb za dva mladoletna otroka je sodišče pri izreku kazni štelo Brajdiču kot olajševalne okoliščine. Sodba še ni pravnomočna. B. B. PRED ZIDANICO NAŠLI MRTVEGA CIRJE PRI RAKI — II. februarja b 14.30 so v Cirju pri Raki pred njegovo zidanico našli mrtvega 7 l-letnega Alojza Rajha z Rake 72. Ogled je pokazal, daje Rajh 10. februarja popoldne odšel k zidanici. ko pa jo je zapuščal, je padel in obelžal ter čez. noč zaradi podhla-dive umrl. Preiskava ni odkrila na pokojniku nikakršnih znakov nasilja. IZ SOLE ODNESEL KAVO IN VINJAK NOVO MESTO — V noči na 14. februar je nekdo vlomil v srednjo šolo tehnične in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. Vlomilec je prišel vanjo skozi vrata na zadnji strani stavbe, nato pa je brskal po prostorih ter vlamljal v omare in mize. Našel je nekaj drobiža in ga pobral, poleg tega pa odnesel še 1,5 kilograma kave in dve steklenici vinjaka. DIMNIK SEJE PREGREL ŠEDEM — 16. februarja okoli 21. ure je prišla na podstrešju stanovanjske hiše Bože Zakška iz Šedmado požara, ki pa se ga sosedje in krški gasilci na srečo dovolj hitri' pogasili. Kot je pokazala preiskava, je požar zakrivilo pregretje salonitne cevi dimnika. Ob stotaku kazni še izgubljena odškodnina Neuporabljanje varnostnih pasov ima lahko hude posledice — Zahtevke bodo zavarovalnice _________________________zavračale________________________ Verjetno sedaj med nami res ni voznika, ki ne bi vedel, da se mora med vožnjo pripenjati z varnostnim pasom, toda le koliko nas ve, da neuporaba varnostnega pasu prinaša poleg tistega stotaka kazni, ki jo šoferju ali sopotniku odmeri miličnik, še veliko hujše posledice? Kaj lahko se namreč zgodi, da vam zavarovalnica, če ob morebitni nesreči ne boste privezani. nc bo priznala pravice do celotne odškodnine. Kakšnih podatkov o tovrstnih tožarjenjih in pravdah v letošnjem letu, kar velja zakon o obveznem pripenjnju. resda še ni, zato pa imamo pred seboj sodbo Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1977. Senat jc odločil, daje bil za nastalo nesrečo soodgovoren tudi sopotnik, ker ni uporabil varnostnega pasu. ki mu je bil na razpolago. Sodišče je stopnjo oškodovančeve soodgovornosti za nesrečo zategadelj ocenilo na 15 odst. in mu prisodilo le 85 odstotkov odškodnine. Ob tem moramo poudariti, daje bila takšna sodba izdana v času, ko obveznost pripenjanja z varnostnim pasom še ni bila predpisana, kar samo po sebi govori o tem. kakšne bi bile posledice neprivezovanja oškodovanca danes. Vedeti je namreč treba, da v odškodninskem pravu velja pravilo: vsakdo si mora prizadevati, da je škoda čim manjša, šteje se. da je oškodovanec prevzel del rizika nase. če se jc zavestno spustil v nevarnost. Seveda ni mogoče povsem natančno govoriti o tem. kolikšna bo sokrivda voznika ali sopotnika za posledice, če nc bosta pripeta, pač pa boo tem odločalo sodišče, pri čemer mu bo v veliko oporo 192. člen zakona o obligacijskih razmerjih, ki pravi takole: »Oškodovanec, ki je tudi sam kriv. da jc nastala škoda ali da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti. kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera«. • Pred nekaj dnevi je Uradni list prinesel spremembo v zakonodaji o uporabi varnostnih pasov. Zmeda, ki so jo z nejasnimi določili povzročili sestavljalci zakona, je sedaj odpravljena. V čast si štejemo, da smo k temu ob ugotovitvah nedavne akcije z novomeški-mi miličniki pripomogli tudi mi. Kajti sedaj je vendarle črno na belem tisto, kar smo si upali potihoma trditi: zakon je doslej za mejni datuni izdelave osebnih avtomobilov, po katerem morajo ti obvezno imeti vgrajene varnostne pasove, postavljal leto 1977, Uradni list pa je sedaj ta datum premaknil na 1. januar 1971. To pa seveda pomeni, da poslej na naših cestah praktično ne bi smelo biti več voznika brez varnostnih pasov. Sicer pa imamo v avtomobilskem prometu zares veliko primerov, ko je moč oškodovancu očitati, da seje zavestno podal v nevarnost. Omenimo le vožnje z. voznikom, ki sedi za volanom vinjen, vožnjo s šoferjem, ki bodisi nima vozniškega dovoljenja, bodisi mu jc bilo odvzeto, vožnjo z voznikom, zakaterega sopotnik ve. daje utrujen, in še bi lahko naštevali. Prav v vseh tovrstnih primerih so že bile izdane sodbe sodišč, ki so upoštevale sopotnikovo soodgovornost in temu primerno zmanjšale odškodninski delež. Torej ni nobenega dvoma, da bodo zavarovalnice tudi v primerih neuporabe varnostnih pasov zavračale odškodninske zahtevke, sodišča pa v primeru spora zagotovo upoštevala oškodovančevo soodgovornost. Nam je torej le jasno, da neprivezovanjc lahko stane precej več od tistega stotaka kazni, ki jo nekateri sprejemajo s kar posmehljivim nasmehom? B. BUDJA Posojilo je pravica, ne milost .... i i - ——.— 1 • 7 Ustavno sodišče razveljavilo določbo pravilnika iz sevniške Lisce LJUBLJANA — Pted nekaj dnevi je Ustavno sodišče SRS razpravljalo o spornem pravilniku o uporabi sklada skupne porabe v tozdu sevniške Lisce Blagovni promet in odločilo, daje bila pritožba delavke, ki je sprožila oceno ustavnosti in zakonitosti tega pravilnika, povsem utemeljena. tega, ali bi delavec tudi poslej redno izpolnjeval svoje delc'vne naloge. ' B. B. Po eni od dotočb-75. člena tega pravilnika je pravica delavca do stanovanjskega posojila omejena, kot je bilo to nedavno v Kočevju, kjer je Ustavno sodišče prav tako spremenilo pravilnik. Gre za to, da ima pravico do posojila ledelavec, »ki gradi, adaptira in kupuje hišo, oziroma stanovanje v občini, kjer se nahaja delovno mesto, ali kraju, kjer ima ob vložitvi prijave AVTOMOBILIST SPREGLEDAL PEŠCA SENOVO — 14. februarja je prišlo okoli 21.10 do hujše prometne nezgode, v kateri seje poškodoval 43-letni pešec Ludvik Gabrič s Senovega. 39-lctni Alojz Brezovšek s Senovega je tisti večer peljal osebni avto s Senovega proti Brestanici, na cesti ob koncu naselja pa mu je nasproti po levi strani prihajal Ludvik Gabrič. Brezovšek je pešca spregledal in ga zbil izven ceste, po nezgodi pa je odpeljal še kakih 700 m naprej, se vrnil do poškodovanega Gabriča, ga naložil v vozilo in odpeljal v senovški zdravstveni dom. kjer so ugotovili več hujših poškodb. Obstaja sum. da je Brezovšek vozil vinjen, zato je bil odrejen odvzem krvi. Prijeli pobegla kaznjenca Branko in Darko Brajdič sta ponovno za zapahi KRŠKO —Tamkajšnji miličniki so 11. februarja ob pomoči in sodelovanju uslužbencev krške UNZ prijeli pobegla obsojenca. 28-letnega Branka Brajdiču iz romskega naselja Rimš in 5 let starejšega Darka Brajdiču iz Ke-rinjega vrha. Omenjena kaznjenca sta bila že več mesecev na begu. ušla pa sta iz ljubljanskih zaporov oziroma KPDDob. Vse kaže. da sta med večmesečnim begom storila več kaznivih dejanj, vendar je o tem prezgodaj govoriti, saj preiskava Se ni zaključena. za posojilo stalno prebivališče«. Delavka je povsem upravičeno trdila, da jo takšen pravilnik postavlja v neenkopraven položaj z ostalimi delavci v podjetju, kar jc potrdilo tudi sodišče. Takšnih določil ne more opravičiti niti izjava odgovornih v Lisci. da so sporno določbo sprejeli zgolj zato. da bi gospodarno izrabili stanovanjska sredstva in zmanjševali stroške prihoda na delo. Vse torej kaže. da imajo sestavljalci samoupravnih aktov po delovnih organizacijah pred očmi največkrat zgolj ekonomske interese podjetja, manj pa pravice, ki jih delavcem zagotavljata ustava in zakon o združenem delu. Pri določanju osnov in meril v tovrstnih samoupravnih aktih bi namreč resnično ne smeli prezreti določil ustave in zakona o združenem delu, ki zagotavljata delavcem neposredno in enaKopravno uresničevanje svojih družbenoekonomskih in samoupravnih pravic. Za konec še tole: delavcu jc povsem nedopustno vzeti pravico do stanovanjskega posojila zgolj zato. ker bi si rad zgradil, obnovil ali kupil hišo ali stanovanje zunaj občine, v kateri je prebival ob prijavi za posojilo, ali zunaj občine, kjer ima sedež delovna organizacija, ne da bi pri tem upoštevali možnost njegovega rednega prihoda na delo. prometnih zvez in predvsem PO D0UENJSKI DEŽELI • Da pes ni vselej najboljši človekov prijatelj, je potrdil dogodek, ki sc je prejšnji teden pripetil v metliškem bifeju Gru-bač. Štirinožec je zakuhal prepir med domačinom in svojim lastnikom Dragom Krštincem in Juretom Čavlovitem iz Novakov. Prepir ni bil tako nedolžen, saj je Krštincu med ploho vročih besed priletel v glavo tudi pepelnik. • Prejšnji leden sookradli Ljubljansko banko v Novom mestu. Da vsa stvar ni zapisana kje drugje in z večjim naslovom, je pravzaprav kriv tat. ki je ob večmilijonskih vrednostih v banki segel le v skunjič Jožeta F., ki je za hip zapustil delovno sobo. in mu z. m a-knil denarnico z nekaj gotovine in dokumenti. • Dolgo, nekateri pravijo, da kar kake pol ure. si je mel oči Jože Andraš iz Kanjiže. kije neki večer na parkirišču ob hotelu Metropol parkiral svoje poltovorno vozilo, sam pa odšel na počitek v hotelsko sobo. Zjutraj tovornjaka ni bilo več. z njim pa je izgnila tudi razna gostinska oprema, naložena na vozilu. V. AVTOBUS ZGRMEL V GLOBINO — 46-lelni Stanislav Petrinčičiz Dolnje Težke vode je 15. februarja peljal avtobus — na srečo v njem ni bilo potnikov — iz Šentlovrenca proti Krtini. Med vožnjo blizu Šentlovrenca je z desnimi kolesi zavozil na neutrjeno bankino, nekaj časa peljal po njej. nato pa je avtobus zgrmel 7 metrov globoko in po prevračanju ostal na boku. Na srečo je ob tem Petrinčič utrpel le lažje poškodbe, zaradi katerih so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Na avtobusu, ki je last ljubljanskega Integrala, je materialne škode za 200.000 din. Z AVTOBUSOM TRČIL V PRIKLOPNIK .... — V petek ob 21.30 je Ibrahim Beširevič. zdomec na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, peljal avtobus po magistralki proti Zagrebu. Pri Dolenjem Podborštu je pričel v levem in nepreglednem ovinku prehitevati tovornjak pred seboj, takrat pa mu je nasproti s priklopnikom pripeljal Anton Gustinčič iz Suhorja pri Postojni. Avtobus je najprej oplazil priklopnik, nato pa še tovornjak, ki gaje prehiteval. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, materialno škodo pa so ocenili na 850.000 din. 18 DOLENJSKI LIST Št. 8 (1854) 21. februarja 1985 Sl III! lili! ; i OBLEKLA 'modri dres — r it 0n?vV v^*no *80 cm sije y,ka Križe prvič priborila na-stoP v jugoslovanski državni reprezentanci. Rezultat ki je prinesel jres z grbom Odličen dosežek mlade topliške atletinje dolenjske toplice — Komaj devetnajstletna atletinja iz u°lenjskih Toplic Cilka Križe je pred nekaj dnevi na izbirnem na-siopu za sestavo državne reprezen-ance v Ljubljani dosegla res ^vrsten rezultat, saj je pri skoku v yisino preskočila letvico na 180 cm j!) tako prepričljivo, a presenetijo zmagala. Križetova, ki so jo še pred leti Unogi skoroda docela izbrisali iz spiska obetajočih atletinj, je s tr-“im delom in napornimi treningi Uudi podvakrat nadan)dokazala. “a še zdaleč ni rekla zadnje besede, 'cer pa je svoj najboljši dvoranski rezultat s tem dosežkom popravila Za celih 12 centimetrov in si tako prvič v svoji karieri priborila dres z uržavnim grbom. Križetova je namreč v soboto nastopila v jugoslo-yanski ženski reprezentanci, ki se Je v Genovi pomerila z vrstama Italije in Velike Britanije. USPEŠEN NASTOP KOLESARJEV V POREČU POREČ — Minule dni sta bili v Po-j.eu dve kolesarski dirki za pokal HP K'vtera. Na prvi se je med novotne-k'm zastopstvom, ki ga je vodil trener Jagodic, najbolj izkazal starejši ladinec Božič, ki je v močni članski °nkurenci zasedel 7. mesto, Bojane J) Robjč pa sta se uvrstila okoli 15. lj!esta. Se velrko bolj zanimiva in kva-' etna je bila druga dirka, na kateri je P° eg vseh najboljših jugoslovanskih , esarjev nastopilo še 20 reprezentantov iz ČSSR. Med skupaj 80 pole-,.rJ' je bil Novak odličen 3.. Bojane v j Gjivar 16. in Robič 17. Tekmo-s? . Jc motilo izredno slabo vreme. J Jc na Červarju celo snežilo. Uspeha Fabjana in Vidmarja na ^prvenstvu SRS ^°vomeščanom ekipno ■ mesto na prvenstvu SRS v krosu______________ NOVO MESTO — Na nedavnem . 0venskem prvenstvu v krosu na Ptu-se mlada novomeška atleta Mat-, Fabjan in Bojan Vidmar zelo iz-, uzala; med starejšimi mladinci je Fa-zasedel 2., Vidmar pa 5. mesto, . 'Pno pa sta Novemu mestu pritekla • mesto. nedeljo se bosta državnega P^stva v krosu udeležila Fabjan in in ,| nov Metod Žužek. Vidmar, ki bi km prav lako (j0bre možnosti za lepo fstitev, pa bo zaradi bolezni ostal Ge se bo med mladinci Fabjan t lsl|( med prvo šesterico, si bo , gotovi| mesto v državni reprezen- Jaitci j • z-a u, L' bo v a za balkansko prvenstvo v krosu. Spodbudni obeti do leta 2000 Čez 15 let naj bi imeli v novomeški občini že 6 kv. metrov športnih površin na ____občana — S pokritimi prostori sedaj povsem na dnu NOVO MEST O — Delegati skupščine novomeške TKS so dobili tedni v roke zanimivo gradivo, ki podrobno analizira razvojne možnosti telesne va sredstev novomeška telesna kultura niti približno ni izpolnila vseh načrtovanih nalog. tčetku marat v Romuniji. nimivi tudi za najširšo javnost. Še leta I975 je bila novomeška občina po obsežnosti koristnih športnih površin' daleč pod republiškim poprečjem, saj je na prebivalca prišlo vsega 1.4 kvadratnega metra.žcnasle-dnja leta pa se je položaj bistveno popravil. Že leta 1983 je novomeška občina z 2.9 kvadratnega metra sku-,. pnih tekmovalnih površin na prebivalca presegla republiško poprečje in se postavila ob bok občinam Celje, Nova Gorica in Škofja Loka. Bistveno drugačen pa je pogled na kvadrature pokritih vadišč v novomeški občini. Že pred desetimi leti jc bilo Novo mesto na tej lestvici povsem pri dnu. v naslednjih letih pa je še nekaj nazadovalo, tako da so bile leta I983 za njim le še tri najnerazvitejše slovenske občine. Od tistih 2,9 metra skupnih tekmovalnih površin na prebivalca sb pokriti prostori zavzemali vsega 0.07 (!) kv. metra. Vsem tem podatkom na rob pa sodita še dva, ki prisepvata k celovitejši podobi. Popis leta 1983 je pokazal, da je 66 odst. vseh telesnokulturnih površin zadovoljivo vzdrževanih, 29 poprečno. 4 odst. pa slabo. Isti popis je prinesel tudi podatke, daje bilo vsega 32 odst. vseh športnih objektov dobro obiskanih. 61 zadovoljivo. 6 pa slabo. PREVELIKAOBVEZNOST ZA BALKANSKO PRVENSTVO METLIKA — Na zadnji nedavni seji metliškega izvršnega sveta je beseda tekla tudi o finančnem načrtu letošnjega balkanskega prvenstva v kolesarstvu oziroma o obveznostih metliške občine. Izvršni svet meni, da je finančna obremenitev metliške občine v primerjavi z drugimi prevelika zlasti pri sredstvih, ki naj bi jih občina prispevala kot pokroviteljica (100.000 dinarjev) in iz ekonomske propagande (skupaj z gospodarstvi občin Črnomelj in Trebnje 1 milijon din), poleg tega pa naj bi še telesnokul-turna skupnost Metlika prispevala 200 tisočakov. Metliški izvršni svet se je zavezal, da bo zagotovil Sredstva pokroviteljstva, se pravi 100.000 dinarjev, in skušal preko telesnokul-turne skupnosti zagotoviti še 200 tisočakov. Večina naslovov ostala doma V Novem mestu regijsko prvenstvo v streljanju NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je 15. febuarja pripravila regijsko prvenstvo v streljanju, na katerem so nastopile ekipe Črnomlja,, Trebnjega in Novega mesta, medtem ko se metliški strelcf-nastopa niso udeležili. Rezultati — člani: 1. Cugelj 363, 2. Progar (oba Trebnje) 35J, 3. Berlan (Novo mesto) 352, članice: 1. Kos 355, 2. Aš (obe Novo mesto) 350, mladinci: 1. Bele (Novo mesto) 360. 2. Kaferle (Trebnje) 339, 3. Ilenič (Črnomelj) 338. mladink*: I. Šorn (Novo mesto) 326, pionirji: L Malnar 167, 2. Škof 152. 3. Lukan (Vsi Novo mesto). Istega dne je potekalo tudi regijsko tekmovanje za zlato puščico, na katerem je bil L Trebanjčan Progar s 546 krogi, 2. njegov klubski tovariš Cugelj s 545, tretji je bil Židanek (543). četrta pa Kosova (oba Novo mesto s 543. VELESLALOM V ŠMARJETI GOMILA — Na smučišču na Gomili pri Šmarjcti je bilo v nedeljo zanimiva veleslalomska tekma, kije zbrala veliko privržencev tega športa. Pri cicibanih je zmagal Andrej Kermc(prcd Gregorjem Djuričem). med pionirji Gomizelj (pred Ilovarjem), pri pionirkah Hribarjeva (pred Vavpičevo), medtem ko je zmaga med ženskami pripadla Prudičevi (pted Poglajenovo). Tekmo veteranov je dobil Cvelbar, najboljši starejši član je bil Golob, največ zanimanja pa je vsekakor veljalo članski tekmi, ki jo je dobil Skušek (pred Zoranom). J. KERMC REZERVIRANO ZA ŠAH • v domače ki se ga je jau Počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, je UdeU»u° <*ru^tvo Pre ve5 ekip. Pri članih je zmagala ekipa Optimistov, med mladinci je sl: i na.'boljše domače ŠD Križe, gostitelji pa so zabeležili zmago tudi v pionir-K' konkurenci, (bb) $0® šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice jeskupaj s tamkajšnjimi osnovnimi Pot"11?1 (1r'Prav'( pionirsko ekipno šahovsko prvenstvo sevnjške; občine, ki je Sc,, '0 v jedilnici Lisce. Pri starejših pionirjih je zmagala OŠ Savo Kladnik i/ sta n,.CC S ,oekc. 2. OŠ Blanca 2,5, 3. OŠ Boštanj 2. Med starejšimi pionirkami seijn‘!s’°Pili vsega dve ekipi: zmagala je OŠ Tržišče nad OŠ Savo Kladnik. Med z ,!""»< ekipami pri mlajših pionirjih je L mesto osvojila vrsta OŠ Savo Kladnik 'Id š lo^ke. sledijo pa: OŠ Primož Trubar iz Loke 18. OŠ Savo Kladnik II 15,5 IV; P°gled med mlajše pionirke: I. OŠ Savo Kladnik, sledita dve ekipi OŠ "nož. Trubar iz. Loke. (J Blas) In kaj pravijo možnosti razvoja do leta 2000? Navzlic zmanjšanju sredstev za investicije na področju telesne kulture bo poirebno do leta 2000 zagotoviti 6 kv. metrov tekmovalnih površin na prebivalca v občini. Samo za učence novomeških srednjih šol bo denimo potrebnih 7,7 kv. metra pokritih in nepokritih športnih površin na posameznika. V ta namen bi bilo potrebno do leta 2000 zgraditi še dve telovadnici: eno v šmihelskem centru usmerjenega izboraževgnja in eno na Cesti herojev. Kako in koliko od tega bo uresničenega, je težko predvideti, še posebej, ker imamo slabe izkušnje iz pravkar minulega srednjeročnega obdobja, ko zaradi zmanjšanega prili- CIKLOKROS ZA DRŽAVNE NASLOVE POREČ — V nedeljo bo v Poreču uradna otvoritev letošnje kolesarske sezone z državnim prvenstvom v ciklokrosu. Zagotovljena je udeležba vseh najboljših jugoslovanskih kolesarjev z Bojanom Ropretom na čelu, vprašljiv je le nastop obeh novomeških vojakov, Jožeta Smoleta ih Sandija Papeža. Novomeško zastopstvo si največ obeta od nastopa mlajših mladincev in Janeza Božiča pri starejših mladincih, medtem ko je Glivar že prestopil v člansko konkurenco. Po izrednem uspehu na republiškem prvenstvu verjetno ni odveč pričakovati kakšne medalje tudi iz Poreča. Pavlič v »lažji« razred Alojz Pavlič poslej v razredu do 80 ccm — Veliko novega tudi med motokrosisti: bratje Avblji poslej v AMD Brežice NOVO MESTO, BREŽICE — Čeprav nas do pričetka nove tekmovalne sezone motociklistov in motokrosistov loči še kar precej časa, se za navideznim mrtvilom vendarle marsikaj dogaja. Tako je ta čas domala že zanesljivo, da bo novomeški motociklist Alojz Pavlič, ki se za novo sezono pridno pripravlja, presedlal iz razreda do 125 ccm v razred do 80 ccm. Prvo sezono v tej kategoriji bo Pavlič vozil na motociklu Seel. tistem, na katerem je v minuli sezoni svetovnega prvenstva tako uspešno nastopal Zahodni Nemec Hubert Abold. Seveda bo takšna Pavličeva odločitev prispevala tudi k zanimivemu in zagrizenemu boju z Zdravkom Matuljo. ki je lani na dirkah svetovnega pokala v razredu do 80 ccm pokazal izredno formo, sedaj pa dobiva s Pavličem dostojnega konkurenta še na domačih dirkah. Druga novost, ki je presenetila ljubitelje motokrosa, je. da so znani bratje Avbelji, Marjan. Šimon in Leon, zapustili M DA FAM Lukovica in presedlali nikamor drugam kot v AMD Brežice. L.ukovčani imajo tod že nekaj časa precej navijačev, z njihovim prestopom v Brežice pa je nenadoma oživela zamisel, da bi Brežičani vnovič prirejali tekmovanja v motokrosu. Nekateri se še verjetno spominjajo da so bile tovrstne tekme nekdaj v Brežicah izredno priljubljene, ker pa je proga Sc zmeraj neokrnjena, ni razlogov, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Sodnika preprečila podvig Novolesovi4 poti. Prisrčna hvala tudi govornikoma in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Z A II V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka LUDVIKA ŠEPCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Humarju za nesebično pomoč, predstavnikom ZZB. SZDL, krajevni skupnosti in Železniškemu gospodarstvu za izrečene poslovilne besede ter pevcem in godbenikom za žalno glasbo. Vsi njegovi Muhabran, 9. 2. 1985 ZAHVALA V 64, letu je nepričakovano ugasnilo srce naše predrage, ljubljene žene, mame, stare mame. tete, svakinje IVANKE KASTELIC roj. Mrvar, Kettejev drevored 9, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo spremili do preranega groba. Hvala govorniku za poslovilne besede ter peveem in godbenikom. Vsem prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 72. letu je nepričakovano ugasnilo življenje drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANE BOHTE roj. Hutar iz Dol. Lakovnic 4 !skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 'n znancem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter Vsern, ki ste pokojno spremili jva zadnji poti. Prisrčna hvala DSO roihel za podarjena venca, ŽTO UVP Novo mesto, internemu °jjdelku bolnišnice Novo mesto in duhovniku za opravljeni °bred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi nieni! ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat in stric FRANC ŠINKOVEC iz Potoka 5 upokojeni železničar Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter delovnim kolektivom TOZD za vleko vlakov Novo mesto. Tovarni zdravil Krka —TOZD Biokemija, Iskri Žužemberk in ostalim za podarjene vence in cvetje. Društvu upokojencev Straža, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA PEZDIRCA iz Grma 7 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto. Temeljnemu sodišču Novo mesto — enoti Črnomelj, govornikoma Ivanu Kurentu in Stanku Bajuku za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Anton in hčerka Milena z družinama, brata in sestri ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta JANEZA MAKOVCA c 'skreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili ob zadnjem slo-. esu, mu poklonili lepe vence in cvetje ter nam ustno in pismeno Mrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni nevrološkemu ddelku bolnišnice Novo mesto, zdravnikom in osebju. Hvala uhovniku za besede tolažbe ob tej naši težki uri in pevcem za ganljive žalostinke. Še enkrat prisrčna hvala! Žena Milka, sin Janez z družino, hčerka Kmilija Novo mesto, 12. 2. 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA UČANJŠKA iz Brezja pri Senušah se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Zavarovalni skupnosti Triglav OS Krško in sodelavcem Kovinarske Krško, prav tako dekanu za ganljivo opravljeni obred. Prav vsem najlepša hvala. x Žalujoči: vsi njegovi I f N tiskarna novo mesto o 68001 Novo mesto. Ragovska 7a telefon 068 21-134, 22-551 po sklepu delavskega sveta razpisuje javno licitacijo ki bo 1. 3. 1985 ob 9. uri v prostorih Tiskarne za dostavni avtomobil — kombi IMV 2200 D, leto izdelave oktober 1981, prevoženih 42000 km. Izklicna cena je 800.000 din Pred licitacijo je obvezen 10°/ 23 Š|. j i '654) 21; februarja 1985 DOLENJSKI LIST Tudi Kitajci poznajo Prešerna ALOJZ Za hipec se mu je v očeh zasvetila iskra jeze in nemoči, ko je ob koncu najinega razgovora, s katerim ni le do potankosti razgalil svoj značaj, pač pa tudi protislovja današnjega pravosodja. dejal: »Če hoče kdo moj odhod med odvetnike razumeli ko t protest zoper stanje v našem pravosodju, naj ga tako razume. Kajti to konec koncev tudi je! Žal pa mi je seveda, da svojih dosedanjih izkušenj in pridobljenega znanja ne bom več mogel uporabljati v obračunih z družbi škodljivimi in negativnimi pojavi. S to veliko moralno dilemo, ki me grize, bom pač moral sam obračunati.« Za Lojzeta Vidica, sodnika in predsednika sevniške enote temeljnega sodišča Novo mesto, se je z odločitvijo, da v začetku prihodnjega meseca odide med odvetnike, pravzaprav docela podrl svet. ki ga je toliko časa gradit. Sorodstvu je bil zapisan celih 15 let. njegovo ime pa je skoroda praviloma povezano z v javnosti najbolj odmevnimi ob ravnavami. Se kot sodnik okrožnega sodišča v Celju, kjer je služboval dve leti. je vodil več mesecev trajajočo obravnavo zoper 20 obtožencev in njihovih štirinajst odvetnikov v aferi, ki je izbruhnila v velenjskem »Gorenju«. Lojzeta Vidica, ki je sicer doma iz Loke pri Zidanem mostu, imamo na Dolenjskem v najbolj svežem spominu s sojenja udeležencem vinske afere v brežiškem Slovi-nu. nekaj prej je bit predsednik senata v sojenju zoper razvpito afero prekupčevanja in razpečevanja deviz v Beli krajini, da ne naštevamo naprej. S kar neprikrito nostalgijo pa se spominja svoje prve kazenske obravnave leta 1971. »Šlo jeza večkratnega povratnika. žeparja, in naneslo je. da sem že na prvem samostojnem Za čisto okolje potrebujete pripravo S smetarjem nad smeti Naprava za čiščenje Ko bo končno le skopnel sneg letošnje /ime, sc bodo po travah, poteh, med grmičevjem in na bregovih potokov in rek pokazala očitna znamenja naših poprejšnjih nemarnosti: smeti, papirji, plastične vrečke in ostala navlaka. In če se že boste lotili čiščenja, potem se ne bo treba za vsakim kosom skloniti in ga pobrati z roko, če boste uporabljali posebno prije-malno napravo smetar. Smetarja so izdelali v obrtni zadrugi Zora v Mengšu, stane pa 950 dinarjev brez davka. Kot zatrjuje izdelovalec, ga je mogoče kupiti v vseh tehničnih trgovinah, lahko pa jih naročite tudi neposredno, če naročate več kot 10 kosov. Naprava je primerna za domačo rabo, prav bo pa gotovo prišla tudi na skupinskih očiščevalnih akcijah po šolah in še kje. VIDIC Kitajska slikarka VVar.g Huigin bo razstavljala v Krškem sojenju izrekel zaporno kazen. To me je hudo pretreslo. A tovrstni stresi so bili čedalje manjši. vedno bolj mi je šlo za to. da je moja sodba pravno sedela, ob tem pa me je vodila zavest, da je potrebno družbo ubraniti pred škodljivimi pojavi, pri tem pa ne zanemariti obsojenčeve osebnosti in možnosti kasnejše popolne moralne rehabilitacije. Lahko bi rekel, da sem v svojem delu vseskozi sledil predvsem štirim načelom. V prvi vrsti je šlo za pošten odnos do dela. Vsako sodbo sem do potankosti pretehtal, na obravnavo sem se vselej temeljito pripravil. Kajti sodnik ne sme nikoli imeti slabe vesti. Vselej sem v svojem delu ščitil načelo neodvisnosti sodišča in lahko zatrdim, da se v svoji dolgoletni praksi nisem srečal s primerom, da bi mi kdo svetoval ati celo naročil, kako soditi. Morda sem ime/ srečo, da delam v okolju, kjer vsaj doslej tovrstnih političnih vplivov ni bilo. Tretje vodilo pri delu je bilo, da sem izhajal iz vloge sodišča, od svojih sodelavcev sem zahteva! popolno odgovornost. Če sem videi da sodnik ni kos primeru, sem delal z njim tako dolgo, dokler ni dosegel zahtevane strokovnosti. In četrtič: sodil sem. da je potrebno vse pravne norme tolmačiti in preizkusiti z načelom socialistične morale. Lahko se zgodi, da ima kdo po strogi črki zakona nekaj prav. kar pa mnogokrat ne gre skupaj s tem. kar od nas zahteva socialistična morala.« Nikakršna nepotešena ambicioznost ali neskromnost ni. če si nekdo po toliko letih dela v enem poklicu želi spremembe, še posebej, če ima za to tako tehtne razloge kot Lojze Vidic. »Morda je res. da sem si želel spremembe, a ta želja zanesljivo ne bi prevesila tehtnice, če bi v našem pravosodju bdo vse, kot bi moralo bili. Družba vloge in pomena pravosodja preprosto ne priznava. Najbolj žalostno pa je. da ima listi, ki je na nasprotni strani zakona, zaradi materialnih »privilegijev« veliko več možhostu da se kazni izogne, kot da bo kaznovan. Ima namreč možnosti in pogoje, da si najame najboljše odvetnike. »najprimernejše« izvedence. medtem ko najdemo na tej strani zakona poprečno izredno mlad in neizkušen sodniški kader, ki včasih nima denarja niti. da bi plačeval izvedence. Kdo bi mi sedaj očital. da sem se pridružil »močnejši« strani, a verjemite mi. da sem to storil v dobri veri. Za družbo in pravosodje. Če tudi zase. še ne vem. Najprej moram narediti obračun s svojo moralo.« KRŠKO — Pripadniki manjših narodov. in med temi Slovenci nedvomno smo, ne moremo prikriti ponosa, če kje v tujini ali pa kar doma iz ust tujcev slišimo kakšno lepo besedo o naši kul-, turi. življenju in običajih. Zato ne preseneča, da so obiskovalci prijetnega kulturnega večera ob nedavnem slovenskem kulturnem prazniku, ki ga je v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem pripravil tamkajšnji Literarni klub Bena Zupančiča, posebej toplo pozdravili gostjo Wang Huiqin iz daljne Kitajske, ki je Prešernovo »Vrbo« recitirala v — kitajščini. »S Slovenci se zelo dobro razumem, čeprav seveda drži rek: Različni ljudje, različni odnosi. Vaša slovnica je zame zelo težka, še posebej, ker doma zaenkrat še vejiko govoriva kitajščino, ki je najin skupni jezik. Na splošno pa me ljudje povsod zelo toplo sprejmejo. Pri kitajski razstavi v Zagrebu sem pomagala tudi z likovnim oblikovanjem NOVOSTI DISKOTEKE V METLIKI METLIKA — Na nedavnem občnem zboru OO ZSMS Metlika so se mladi odločili, da bodo poleg dela na drugih področjih postorili tudi obilo koristnega v starem kinu, kjer imajo diskoteko in prostor za občasne koncerte. Sprejeli so odločitev, da takoj, ko mine mraz. pričnejo s korenito in zahtevno preureditvijo diskoteke, ki naj bi v bodoče poslala večnamenski mladinski prostor za shajanje in različne aktivnosti.in obenem vzorno urejen prostor, kot je to v navadni pri zasebnih lastnikih diskotek. Ker so nekatere sekcije, ki delujejo znotraj OO na dokaj majavih finančnih nogah, si bodo skušale pomagati z vodenjem diska tudi ob petkih. Tako bo torej od jutrišnjega dne, 22. februarja, diskoteka v Metliki odprta vsak petek in soboto od 20. ure dalje, (deve) AFRIŠKA GLASBA V KRKINEM KLUBU BOJAN BUDJA NOVO MESTO — V Krkinem klubu v Novem mestu se bo danes, 21 t.m., pričel ob 18. uri zanimiv glasbeni večer. Glasbeni delavec in publicist Drago Vovk bo namreč predstavil del sodobne glasbene ustvarjalnosti v Al--riki. V prvem delu večera bo na sporedu predvsem prikaz ljudske glasbe nekaterih dežel, drugi del pa bo namenjen popularni, pretežno plesni glasbi Nigerije, Južnoafriške republike, Tanzanije, Zimbabveja in drugih držav. Vstopnine ni. Izšel je »Srebrni zvon« Rudi Mohar iz Kočevja je zbral in obdelal 36 pripovedk o Loškem potoku in širši okolici KOČEVJE — Te dni je izšla knjiga prippvedk »Srebrni zvon«, ki jo je napisal Rudolf Mohar iz Kočevja. Izdala jo je založba Mladinska knjiga (v zbirki Cicibanova knjižnica) v 7.000izvodih, ilustrirala pa Marjeta Cvetko. V knjigi je 36 pripovedk, ki govore predvsem o Loškem potoku, kjer seje Rudolf Mohar rodil, pa tudi o bližnji in širši okolici. Najlepša in najdaljša je pripovedka »Srebrni zvon«, ki govori o nastanku Loškega potoka. »Pripovedke sem začel zbirati že pred vojno«, pravi Mohar. »Najbolj znana je Zaklad pri Mrtalozu, ki govori o treh kadeh oz. o 12 sodih zlata in srebra. Ta zaklati so Potočani res iskali' pa tudi drugi so tam okoli kopali.« Kudi Mohar ' Mnogo pripovedk je danes le delno ohranjenih in jih je Mohar dopolnjeval in obdeloval ter jim tako dal obliko, ki jo imajo v knjigi. Nekatere >kozerija< spominkov v umetniški delavnici. Ta razstava je bila nekakšno kulturno Morda bi kitajska slikarka iz Na-ntonga požela še močnejši aplavz, če bi pesem prebrala v slovenščini... Tudi to bi zmogla, čeprav se uči slovenščino bolj zavzeto šele dobro leto, odkar se je z možem Mitjem Sajetom, ki vodi tečaj kitajščine na ljubljanski filozofski fakulteti, za stalno naselila v prestolnici svoje druge domovine. Seveda je domotožja še precej, zato si veliko dopisuje s prijatelji iz Kitajske, ima pa še dosti bogate stike z rojaki, ko prihajajmo k nam razne kitajske delegacije in z možem pomagata pri prevajanju in sporazumevanju med velikim in majhnim narodom. so se mu tudi izgubile, na primer lepa pripovedka o Ložu. Največ pripovedk govori o bogastvu, zakladih. »Potočani in okoličani, ki so živeli na tej revni zemlji daleč od kulturnega sveta, sej si v dolgih zimskih večerih radi pripovedovali zgodbe. Najraje o zakladih, saj je tako, da reven človek rad sanja o bogastvu,« pravi Rudolf Mohar. Mohar je upokojenec. Delal je na raznih odgovornih mestih, vedno pa si je želel biti novinar, a se mu želja nikoli ni uresničila. Najprej je pisal pesmi in jih izdal v samozaložbi (leta 1966). Igra v štirih dejanjih »Sabotaža«še ni natisnjena, pa tudi njegove tri radijske igrice še niso bile izvajane. Pravi, da bo Se zbiral pravljice. J. PRIMC in simpatična slikarka Wang Huiqm, ki dela v Ljubljani »specialko«, iz grafike. Že na Kitajskem se je seznanila z dolom Jakca, Miheliča, v Ljubljani pa spoznala še Bernika in druge, še najbolj pa ji je všeč delo Stupice. Na akademiji je najgloblje prodrla voljno tehniko, privlačijo pa jo tudi grafike ter lesorezi, predvsem tradicionalni kitajski in evropski. Šest let je poučevala na srednjih in višjih šolah na Kitajskem likovno umetnost in odkrito prizna, da ni pričakovala tolikšne razvitosti jugoslovanske umetnosti. Od ogleda Meštrovičeve razstave še bolj ceni naše kiparstvo. Wang Huiqin: »Prešernovo pesem Vrba poznam še iz Kitajske. Za mojo razstavo v krški galeriji konec maja pa bova z možem prevedla v kitajščino Zdravljico vašega največjega pesnika...« žarišče bogatih stikov z rojaki in vaškimi ljudmi,« pripoveduje skromna Naključje je hotelo, da sta kitajska slikarka in naš dolenjski rojak Mitja Saje pristala na skupni življenjski poti, in slučajno se je krški rojak arhitekt Valentih Seagnetti. mojster za pisave, ki ga Krčani že poznajo po predstavitvi Prešernova v njegovi pisavi, spomnil na WangHuiqin. koso Krčani snovali program galerije in literarni večer. Kitajka se hvaležno smehlja, saj gotovo pozna kitajski rek: »Majhno pomanjkanje potrpljenja pokvari pogosto velike podvige.« Predstavitev v Krškem je morda le začetek... PAVEL PERC Steklina že pojenjuje V črnomaljski občini je ni več — Boje se, da se ne bo pojavila na metliškem, še neokuženem območju BELA KRAJINA — Prve primere stekline so v črnomaljski občini odkrili marca lani. Bolezen je prišla iz Kočevskega Roga, saj so stekle lisice našli najprej v okolici Starega trga, Špeharjev, Radencev. Tam za širitev bolezni iz Kočevskega Roga namreč ni nobene naravne ovire. Od tam se je steklina širila po črnomaljski občini, odkrili pa sojo celo v okolici Črnomlja: na Rožič vrhu. Butoraju, Goleku pri Dragatušu. Kot Pretepal štirimesečnega dojenčka V brežiški bolnišnici se zdravi otrok s hudimi poškodbami glave in nog BREŽICE — Sredi minulega tedna so prišli brežiški miličniki do obvestila, da je bil nedavno v tamkajšnjo bolnišnico sprejet petmesečni otrok Simon Jabuka. na katerem so zdravniki našli več hudih poškodb. Tako je imel dojenček, ki so ga v bolnišnico sprejeli 9. februarja, dvakrat zlomljeno lobanjo, zlomljene so bile tudi kosti v gležnju, poleg tega pa še več drugih poškodb po telesu. Preiskava, ki je nemudoma stekla, je že po kratkem času vrgla sum na 28-letnega moža otrokove matere, Marjana Jabuko iz Brežic, ki naj bi dojenčka poškodoval z grdim ravnanjem. Brežiški miličniki so skupaj z uslužbenci krške UNZ prišli celo do podatkov, da naj bi osumljeni dojenčka večkrat pretepal, enkrat pa ga celo s košarico, v kateri je spal, vrgel po sobi. Izkazalo se je celo to. da je bila otVoku noga v gležnju zlomljena že 28. januarja, lobanja pa poškodovana 5. ali 6. februarja. Odveč je pisati, s kakšnimi bolečinami je otrok živel do sprejma v bolnišnico. Prav ob sklepu redakcije smo prejeli vest, da življenje malega Simona ni v nevarnosti in da že poteka postopek za oddajo otroka v rejništvo. Miličniki in uslužbenci UNZ so zaradi utemeljenega suma naklepne poškodbe otroka naznanili Marjana Jabuka temeljnemu javnemu tožilcu. B. B. je povedal veterinarski inšpektor, je s steklino okužena celotna občina, čeprav je doslej ugotovljenih le 7 primerov bolezni. Dejansko je bilo obolenj veliko več, saj v krajih, kjer je bila bolezen ngotovliena. ljudje niso več pošiljali živali na preiskave na Virološki inštitut v Ljubljano, ampak sojih sami sežgali. Poleg tega so v Beli krajini oz. v črnomaljski občini poznani le primeri stekline na lisicah, ker drugih živali niso pošiljali na preiskave. Sreča je. da ni zbolel človek ali kakšna domača žival, kajti vse stekle lisice so bile ubite v naseljih, ne na lovu. Morebitno nadaljnje širjenje bolezni so preprečili tudi sstrogijni ukrepi in odredbo o obveznem privezovanju psov. V. inšpekcijskih službah ■ menijo, da steklina v črnomaljski občini sedaj upada, saj že od oktobra lani niso ugotovili nobenih novih primerov obolenj. Lisice so prav zaradi te bolezni v glavnem poginile, kar potrjujejo tudi lovci, ki zatrjujejo, da lisic ne vidijo več. V metliški občini sicer še ni bilo primerov stekline, pričakujejo pa, da se bo pojavila, saj veterinarska inšpekcija redno dobiva obvestila iz sosednje Hrvaške o novih primerih te bolezni v vaseh onkraj Kolpe. Kolpa je zaenkrat kot naravna ovira še uspešno preprečevala širjenje stekline. B. M. Čeprav so Semičani prekršili dogovor in nameravajo pripraviti širšo prireditev, bodo v Metliki organizirali »Vinsko vigred« . METLIKA — Kljubjanuarske- mu dogovoru izvršnega odbora Društva belokranjskih vinogradnikov in predstavnikov obeh belokranjskih občin, da bo letos razstava belokranjskih vin v Semiču, prireditev »Vinska vigred” pa tako kot zadnji dve leti v Metliki, so Semičani to prelomili in sklenili konec aprila v Semiču pripraviti širšo, tridnevno prireditev po vzoru »Vinske vigredi«. Pri tem imajo, očitno, tudi podporo odločujočih dejavnikov v črnomaljsk1 občini. Zato ni čudno, da je na nedavnem sestanku v Metliki, ki sp se ga udeležili tako predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, kot društva vinogradnikov in ostali, ki so zadnji dve leti delali pri pripravi in izvedbi »Vinske vigredi«, bilo večkrat rečeno, da se čutijo izigrane. Po daljši, strpni in trezni razpravi, ko so pretehtali razna mnenja in poglede na novo stanje, so se Metličani odločili, da se bodo držali sklenjenega dogovora, naj ga druga stran spoštuje ali ne. Se pravi, da bodo v Metliki po razstavi belokranjskih vin v Semiču pripravili »Vinsko vigred”, tako. kot sta bili zadnji dve, se pravi širšo turistično-vinogradniško- kulturno prireditev, ki je presegla zgolj krajevne, občinske ali pokrajinske okvire. Vinska vigred bo torej v MetIik| ostala. Določili so tudi že okvirm datum: 18.. 19. in 20. maj. S tem pa metliški prireditelji nikakor noče-kakorkoli »metati polen pl)4 jo noge« Semičanom, ki bodo svojo prireditev tako in tako pripravili pred njimi. Še več: vinogradnikom iz metliške podružnice celo priporočajo, naj sodelujejo-na razstavi vin v Semiču, ocena s te razstave pa bo podlaga za točenje vin tia metliški prireditvi in pokušnji vin-Seveda se v Metliki zavedajo, da morajo pripraviti res kakovostno prireditev, pri tem jim bodo izkušnje zadnjih dveh let veliko koristile. delavoljnih in sposobnih ljudi pa je tudi dovolj, da ne govorimo o drugih pogojih. A b.ARTELJ 10 LET HARMONIJE MARIBOR — Društvo-glasbenih delavcev Harmonija, v katerega je včlanjenih že več kot 4.00u glasbenih delavcev, letos praznuje 10-letnico delovanja. Od prireditev omenimo dobrodelni koncert Vsi od srca za Čarlija, ki bo marca v dvorani Tabor v Mariboru. Na njem bodo nastopili številni pevci in skupine, honorarju P3 se bodo odpovedali v kofls ponesrečenega pevca Karlija Ar" harja. REŽISER MED LABODOVIMI DELAVKAMI — Minuli teden je v Novem mestu minil tudi v znamenju slovenskega filma. Žal je bila to z» mnoge zamujena priložnost, da bi videli zadnje dosežke domače kinematografije. V četrtek je bil gost filmske predstave »Nobeno sonce« režis®r Jani Kovačič. Dopoldan je bil na obisku pri pokrovitelju tedna slovenskega filma v Novem mestu, tovarni Labod. Na sliki: Režiser Jani Kavčič j5 čepico), ki se ga mnogi spominjajo tudi po filmu Sreča na vrvici, pri t^jlet*11 proizvodnje. (Foto: J. Pavlin) f Alfonz Zračnik je trikrat opozoril svojega sopotnika. Prvič mu je rekel: »Priveži se z varnostnim pasom, sicer lahko plačaš kazen sto dinarjev.« Drugič je skoraj zakričal: »Marše ne misliš opasati?« Tretjič je bil že obupan: »Prav! Rekel sem ti. da se priveži, a ti tega nočeš.« ■Alfonz Zračnik je vozil mirno. Cesta je bila suha, a polna udarnih jam. »Zima je naredila svoje,« je rekel Zračnik. »Nekvalitetno polaganje asfalta pa svoje.« je bil piker sopotnik. »Nočem forsirati, stroj je skoraj nov. Ob vsaki jami me zaskeli srce,« je zastokal Alfonz Zračnik, ki je slovel po tem, daje ljubil avto bolj kot sina. hčerko in ženo Klotildo skupaj. »Ni treba, da telebiš v vsako,« je pripomnil sopotnik. »Od kod sta potovala?« je zanimalo tovariša miličnika. »Iz Repičevine. Namenjena sva bila v Belo mesto,« je s krvavo spodnjo ustnico odgovarjal Zračnikov sopotnik. To je bilo usodno. Alfonz Zračnik je nenadoma zavil v levo, in ko je hotel ponovno naravnati vozilo, mu to več ni uspelo. Pločevina je treščila v drevo... »Koliko je kazal števec, preden sta zletela v drevo ob cesti?« »Mislim, da ne več kot osemdeset. Prej manj.« »Je voznik pred potovanjem kaj pil?« je zanimalo tovariša miličnika. »Menim, da ne. Alfonz Zračnik je celo zoper alkohol.« »Ste bili med vožnjo pripasani?" »Jaz ne. Zračnik pa.« »Saj. Kar poglejte se, kakšni ste: z obraza krvavite, levo roko ne morete premakniti in tožite o bolečinah v križu. Poglejte šoferja: lepo pripet sedi na svojem sedežu, z rokami na volanu in celo nasmeh ima na ustnicah. Ne boste ugovarjali, da ni videti kot živ!« TONI GAŠPER1Č