UREDNIŠTVO 
Občni zbor 
Muzejskega društva 
Škofja Loka 
Občni zbor Muzejskega društva škofja Loka je bil v ponedeljek, 5. novembra 2001, 
ob 19. uri v kapeli Loškega gradu. Udeležilo se ga je približno šestdeset članov, 
Uvodoma je predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič pozdravil navzoče člane in 
predlagal naslednji dnavni reci: 
1. Pozdrav predsednika 
2. Volitve delovnega predsedstva občnega zbora 
3. Volitve verifikacijske in volilne komisije 
4. Poročila o delu društva (predsednika, tajnika, blagajnika 
in nadzornega odbora) ter direktorja Loškega muzeja 
5. Razprava o poročilih 
6. Razrešniea starim organom društva 
-. Volitve novih organov Muzejskega društva Škofja Loka 
8. Sklep o članarini 
9. Slučajnosti 
10. Videofilm o prof. Francetu Planini (predavanje v Okroglem stolpu) 
V delovno predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Peter Havvlina, 
za člana Stane Pečar in Peter Pipp. V verifikacijsko in volilno komisijo so bili imeno 
vani mag. Srečko Beričič. Marija Lebar in dr. Branko Berčič. 
V nadaljevanju je občni zbor potekal po sprejetem dnevnem redu. Predsednik 
društva je podal predsedniško poročilo in tudi tajniško ter blagajniško poročilo. 
Za nadzorni odbor je poročal predsednik odbora, Svetko Kobal. O delu Loškega 
muzeja je poročal direktor Franc Podnar. 
Poročilo predsednika 
Zadnji dve leti delovanja Muzejskega društva Škofja Loka časovno sovpadata s pre 
hodom iz drugega v tretje tisočletje. Poleg tega. samo po sebi danega dejstva, pa je 
naše društvo v tem prelomnem obdobju opravilo tudi kar nekaj pomembnih stvari. 
Morda najprej o članstvu. Po dolgih letih je društvo dobilo močno infuzijo. Več 
kot trideset novih članov je tisto, kar nam daje upanje, da se je začelo dolgo pričako 
vano pomlajevanje članstva. 
Drugi pomembni dosežek je to, da je postalo muzejsko društvo upoštevan subjekt 
v dmžbenem dogajanju občine in izven nje. Z Občino Škofja Loka smo uspešno izpe-
307 
LOŠKI RA/AillilV -tU 
ljali nekaj pomembnih projektov, kol sta na primer začetek Aleje zaslužnih Ločanov 
in restav riranjc dveh dragocenih slik i/ crngrobske cerkve. Slednja akeija je bila za 
četa že v prejšnjem mandatu pod predsednikom dr. Francetom Štuklom. Predstavitev 
obnovljenih slik na malega šmarna dan 2001 smo organizirali skupaj z. župnijskim 
uradom Stara Loka v cerkvi Marijinega oznanenja v Crngrobu. O restavraciji slik je 
poročal direktor Restavratorskega centra, prof. dr. Franc Kokalj. o znanem in manj 
znanem bogastvu znamenite romarske cerkve je z veliko ljubeznijo in seveda z nje 
mu lastno erudicijo spregovoril akademik dr. Emilijan Cevc. ki je ogrel številno 
stokovno in laično ter zlasti odzivno publiko. Program obnovitev v crngrobski cerkvi 
nadaljujemo z restav riranjem l.averjcv cga Križevega pota ter olja Dobre in slabe 
spovedi v sodelovanju z Župnijskim uradom Stara Loka in Restavratorskim centrom 
Republike Slovenije. S Knjižnico Iv a na Tavčarja smo uspešno sodelovali pri obeležil v i 
stoletnice rojstva prof. Franceta Planine in spodbudili pridobilev Savinškovega 
portreta dr. Ivana lav carja v bronu ob ISO-letnici pisateljevega rojstva. S Filatelistič-
nim društvom lov 10 Košir. Društvom prijateljev mineralov in fosilov Slovenije ter 
Pošto Slovenije smo izpeljali projekt nove poštne znamke z. motivom fluorita, naše 
ga domačega minerala iz. Selške doline, /a zbornik Kronika župnije Reteče smo kol 
društvo in kot posamezniki v uredniškem odboru in s petimi aviorji posameznih 
poglavij prispevali levji delež pri leni pomembnem založniškem in domoznanskem 
dosežku, ki se je tudi začel še v prejšnjem mandatu. Dve leti zapored aktivno sodelu 
jemo v vseslovenskem projektu TVT1, tednu vseživljenskega učenja. V zadnjem času 
smo z Občino in < )bmočnim združenjem zveze Borcev začeli program sistemske ure 
ditve in vzdrževanja spominskih obeležij v občini Skofja Loka. 
Kot tretjo, sicer tradicionalno najsolidnejšo dejavnost, moramo izpostaviti našo za 
ložniško dejav nosi. V prvi vrsti so to Loški razgledi. Zadnja dva letnika, vsak z. več kot 
petsto stranmi, sla res imenitni knjigi. Z bogato vsebino, sodobno in všečno obliko 
združujeta zadovoljstvo bralcev in ponos društva. V številki i(> za leto 1999 izstopata 
bloka Loški pasijon in šestclesetletnica Loškega muzeja. V številki C za leto 2000 pa 
sta izčrpno predstavljeni Gimnazija Škofja Loka in Glasbena šola Skofja Loka ob njuni 
petdesetletnici ter curriculum vitae Pevskega zbora Lubnik in objava prve najdbe 
odtisa znamenitega loškega srednjeveškega pečatnika. Pri obeh številkah pa se na 
daljuje bogata kronika loškega športa. V zbirki Doneski smo izdali brošuro Rudnine 
na Škofjeloškem s povzetki v holanclščini, v zbirki Vodniki po Loškem ozemlju pa 
knjižico žepnega formata Sv. Miklavž nad Selei dr. Antona Ramovša. 
Blaznikov i večeri so doživeli svojo renesanso in bi zahtevali samostojno izčrpno 
predstavitev. \aj omenim še posebej bogato in odzivno predstavitev Kronike žup 
nije Reteče. pa morda Srednjeveško arhitekturo škofje Loke dr. Ceneta Avguština in 
Keltske novce dr. Andreja Ranta v Kašči. 
Pomagali smo pri Cevčemu zborniku, ki ga je letos izdala SAZU ob visokem jubi 
leju našega častnega člana. dr. Emilijam Cevca. 
Pridobili smo arhiv prof. Franceta Planine. Družina dr. Janeza in Ljudmile Planina 
iz Ljubljane sta nam predala deset velikih fasciklov urejenega gradiva od leta 1919 
do 1980. To je velika pridobitev za Škofjo Loko in posebno priznanje našemu društvu. 
Vse pa vendar ne gre po načrtih. Kljub začetnemu obetajočemu sodelovanju 
z Muzejskim društvom Železniki, sodelovanje z bratskimi društvi nekako ne zaživi, 
kljub našim prizadevanjem. Je že tako. da sla za ljubezen potrebna dva. 
308 
OBCSI7.BOR MV/.EJSKKdA l'RI Š7V.I sKoFIA LOKA 
Na kontu hi se rad zahvalil društvenikom in odbornikom /a zgledno sodelovanje. 
še posebej hvala desni roki. tajniku Juretu Svoljšaku, ki komaj še, pa vendar uspe 
korektno opraviti nehvaležno delo. in uredniku Loških razgledov, Franetu Podnarju, 
za zahtevno in odgovorno delo. Slednjemu, kol direktorju Loškega muzeja še do 
datna hvala /a gostoljubje našim »sejanjem« in za logistiko (po Štuklu) pri naših 
akcijah. I bala kajpak za nesebično in odgovorno pomoč pri financah gospe Marti 
Simonič ter za pisarniško tlako gospe Lidiji Lotrič ter zahvala preostalim muzealskim 
sodelavcem. Nenazadnje, saj vemo: zadnji so pni. hvala Občini Škofja Loka in nje 
nim svetnikom, njenemu županu gospodu Igorju Drakslerju, direktorju uprave 
gospodu lerneju Prevcu, vodji Oddelka za družbene dejavnosti gospodu Juretu 
Svoljšaku in zakladniku Milku Okornu za razumevanje pri naših potrebah. Upam. da 
je sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo, zlasti pa za vseobčinsko korist in slavo. 
Čisto na koncu pa topla zahvala vam. današnjim zvesležem. ki delite z nami skrb za 
naše društvo »Loško akademijo, kakor jo. tudi make hudomušno, imenujejo. Skupaj 
lahko storimo še marsikaj! 
Načrti za prihodnje: 
1. Nadaljevanje akcije za pomlajevanje članstva. 
2. Izdajanje vsakoletnih Loških razgledov in Doneskov. 
3. Pripravljati se na 50. številko I.K. Nje sestav naj bi bila tudi bibliografija celotnih 
Loških razgledov, po možnosti kot regesti na CD. 
t. Začeti s pripravami na »Pisano Loko-, monografijo o Škofji Loki. morda po zgledu 
»bele Ljubljane- Marije Stanonik; predlog dr. Franceta Lebna. 
S. Aktivno sodelovanje pri programu sistemske ureditve in vzdrževanja spominskih 
obeležij v občini Skofja Loka in pri Aleji znamenitih Ločanov (drugo leto je na vrsti 
slikar Ive Subic, leta 2003 ob stoletnici rojstva pa preostala Podnunca: zgodovinar 
dr. Pavle Blaznik in lilerat dr. fine Debeljak). 
0. Dajanje pobud in spremljanje akcij ohranjanja naravne in kulturne dediščine. 
7. Sodelovanje z drugimi institucijami in društvi. 
Alojzij Pavel Florjančič 
Finančno poročilo za leto 1999 in 2000 (v SIT) 
1. BILANCA LLSPEHA 
1. Donos/ 
- članarina 201.900.00 201.000.00 100 
- dotacije od Občine Škofja Loka 2.796.028,00 2.811.121,00 101 
- od prodanih Loških razgledov (tekoče leto) 1.616.945,03 2.463-300,00 152 
- od prodaje drugih publikacij 120.LS5.50 102.658,08 SS 
- od prodaje katalogov, plakatov Zamorc 5.851,90 3.851,85 66 
- od plačane poštnine LR po povzetju 175.500.00 
- prejele obresti a v ista 5.260.S- 8.374.90 159 
- sponzorska sredstva za Ramovševo brošuro 656.000,00 
- prenesena sredstva iz preteklega leta 821.116.1 i 1.22-t. t~0. t~ 149 
Skupaj doni >si 5J42.786.94 7.470.776.30 130 
309 
LOŠKI RAZCLEDI Jti 
2. Stroški 
- pisarniški material, drugi stroški 
- stroški tiskanja Loških razgledov 
- prevozne storitve 
- provizija Agenciji za plačilni promet 
- poštni stroški 
- stroški raznašanja LR 
- gostinske storitve 
- stroški avtorskih honorjev, pogodb o delu 
- potni stroški 
- 1)1 )\ od gratis publikacij 
- dotacije drugim pravnim osebam 
(Cevčev spominski zbornik) - 50.000,00 
- stroški za Ramovševo brošuro 
(Sv. Miklavž nad Selci) 569.058,00 
143.309,41 
2.205.000,00 
7.000,00 
1 1.004,63 
183.242,00 
118.250,00 
22.966,72 
1.759.855,90 
23.S ,00 
ll.l 10,81 
222.S02.26 
4.177.889,00 
7.140,00 
16.714,63 
170.402.00 
142.336,80 
-
1.869.843,00 
2X.2S~.oo 
-
155 
L89 
102 
119 
93 
120 
106 
120 
Skupaj stroški t.518.316.47 7.254.442.69 16] 
i. Presežek donosov nad stroški 1.224.470,47 210.333.01 18 
II. BILANCA SLAMA 
1. Sredstva 
- denarna sredstva v blagajni 
- denarna sredstva na žiro računu 
- terjatve do kupcev 
- zaloge publikacij (l.R.doneski. vodiči, Blaznik) 
skupaj sredstva 
2. Obveznost d<> virov sredstev 
- razlika med prihodki in odhodki 
za prenos v leto 2001 
- obveznosti do dobaviteljev 
- obveznost za plačilo DDV 
- sklad zalog publikacij 
Skupaj obveznosti do virov sredstev 
Poročilo nadzornega odbora 
Nadzorni odbor je bil izvoljen na rednem občnem zboru muzejskega društva 
dne 21. 10. 1999 v sestavi: dr. Andrej Rant. Stane Rupnik in Cvetko Kobal. 
Nadzorni odbor se se sestal l-. 0. in S. 11. 2001. sicer pa je tekoče spremljal delo 
izvršnega odbora društva. Njegovi člani so prisostvovali večini sej izvršnega odbora. 
Izvršni odbor se je sestajal redno mesečno in pokazal veliko aktivnost, ki ni bila 
omejena le na delo muzejskega društva v ožjem pomenu besede, temveč tudi na 
probleme širšega okolja. Veliko časa pa je posvetil tudi nekaterim konkretnim 
problemom, ki bi verjetno bolj sodili v delo muzeja kot osrednje muzejske institucije 
v tem prostoru. Razumljivo je. da se je izvršni odbor posebej angažiral ob obletnici 
prof. Franceta Planine, soustanovitelja muzejskega društva. Žal še ni bil izpeljan sklep 
310 
4.064,00 
1.25S.O"2._o 
4.000,00 
LO.847,00 
1.276.983,76 
1.224.470,47 
10.676,86 
989,43 
10.847,00 
1.276.983,76 
702.00 
548.845,61 
206.SOO.OO 
10.002.00 
766.949,61 
210.333.01 
S30._l4.oo 
-
10.902,00 
~60.949.61 
r 
11 
s 163 
101 
60 
18 
1327 
101 
60 
Marta Simonič 
OBČXf ZBOR MVZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOF/A ČOKA 
Prijateljsko srečanje po 
občnem zboru 
muzejskega društva, 
Foto: A. P. Florfančič 
zadnjega občnega zbora društva, tla se tudi dr. Pavletu Blazniku postavi spomenik. 
Seji izvršnega odbora redno prisostvuje in na njem sodeluje član izvršnega odbora 
muzeja in direktor muzeja g. Franc Podnar, kar omogoča neposredno povezavo med 
muzejem in društvom. 
Dne l-. 9. 2001 je nadzorni odbor pregledal na preskok finančno poslovanje 
muzejskega društva za leta 1999, 2000 in delno 2001 in sicer ob prisotnosti računo-
vodkinje Loškega muzeja, ge. Marte Simonič. Pri tem pregledu je nadzorni odbor ugo 
tovil, da delo pri knjigovodskem poslovanju poteka po predpisanem kontnem planu 
za društva, da je društvo poslovalo po predpisih in da so vknjižbe knjižene na pod 
lagi verodostojnih finančnih dokumentov, Celotno knjiženje je vodeno računalniško. 
Vsa dokumentacija je spravljena v računovodstvu Loškega muzeja, s čimer je dana 
možnost stalnega vpogleda v finančno dokumentacijo društva. V času od zadnjega 
občnega zbora do danes so se uredili problemi, na katere je nadzorni odbor opozoril 
na zadnjem občnem zboru. Finančno poslovanje poteka tako le za tiste transakcije. 
ki so neposredno vezane za društvo, s tem pa je društvo dobilo tudi normalen status 
glede davka na dodano vrednost, torej društvo ni zavezanec plačila davka na dodano 
vrednost. 
Delno je urejena tudi evidenca o premoženju društva, vendar bi to morale opra 
viti posebej imenovane komisije. 
Nadzorni svet pa ji- dolžan opozoriti na že dalj časa prisotne pomanjkljivosti pri 
delu društva. Preobremenjenost izvršnega odbora s konkretnimi vprašanji mu jemlje 
čas, da bi več pozornosti posvetil bazi društva, to je članstvu, ki že dalj časa stagnira, 
se stara in upada. Zlasti med mladino ni ustrezne aktivnosti, ki bi muzejsko misel 
širila v čim širši krog ljubiteljev te dejavnosti. V izvršni odbor tudi ni uspelo priteg 
niti prosvetnih delavcev, vse to pa bi bilo lahko usodno za razvoj društva v bodoče. 
Ohrabrujoče je, da se je to stanje v zadnjem času začelo izboljševati; upajmo da bodo 
te spremembe trajnejše. 
Na številnih sejah je izvršni odbor obravnaval tudi vprašanja, ki so vezana na iz 
dajanje Loških razgledov, čeprav glavno breme nosi urednik, g. Franc Podnar. Večino 
sredstev za izdajanje Loških razgledov zagotavlja občina. Vendar se Loški razgledi 
srečujejo z novimi Izzivi. Popularnost Loških razgledov in velika želja avtorjev posa-
311 
LOŠKI RAZGLEDI IH 
meznih prispevkov, da objavljajo v Loških razgledih, spremlja vse večji pritisk na 
obseg razgledov. Zato se uredništvo vedno bolj srečuje z nalogo določene selekcije 
prispevkov, kar je zelo občutljivo vprašanje. Istočasno o strukturi prispevkov prak 
tično odločajo avtorji, kar vodi do neuravnoteženosti pokrivanja posameznih pod 
ročij obdelave. Tako nastaja na eni strani prevelika ekstenziv nost in ponavljanje, na 
drugi pa pomanjkanje prispevkov. Zato bi bilo treba, po mnenju nadzornega odbora, 
nujno povečati aktivnost uredniškega odbora, podvzeti določene pobude za raziska 
ve in pisanje prispevkov ter sprejeti ustrezen dokument, ki bi razbremenil urednika 
ključne odgovornosti za selekcijo. 
Na podlagi ugotovljenega stanja nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da 
sprejme razrešnico izvršnega odbora in njegovoh organov. 
Srcih) Kobal 
Poročilo o delu Loškega muzeja v letu 2001 
Loški muzej Škofja Loka je javni zavod, ki izvaja javno službo varovanja premične 
kulturne dediščine na območju nekdanjega loškega gospostva. Danes je to ozemlje 
upravno razdeljeno na občine Škofja Loka. Železniki. Žiri in Gorenja vas-Poljane. 
Z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej, sla muzeju priključeni Galerija 
Ivana Groharja na Mestnem trgu in Galerija Franceta Miheliča v Kašči. Finančna sred 
stva za izvrševanje programa nam zagotavljajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina 
Škofja Loka in Loški muzej z ustvarjenimi lastnimi prihodki. V letu 2000 in ioni je 
bilo redno zaposlenih deset delavcev: pet strokovnih in pel tehnično-upravnih; štirje 
delavci so bili po programu javnih del zaposleni za določen čas. 
Loški muzej je medobčinski muzej, po vsebini splošni, z arheološkim, etnološkim. 
zgodovinskim, umetnostnozgodov inskim in pedagoškim oddelkom ter konserv a-
torsko delavnico. 
V letu 2001 je bila sklenjena z. lastnikom Loškega gradu - Občino Škofja Loka -
nova najemna pogodba. 
Prijateljsko srečanje 
po občnem zboru 
muzejskega društva. 
Foto: A. P. Florjančič 
312 
(mCMZBOK m/.HISKKGA DRI S'1YA SAO//.I KlKA 
S 
Program za leti 2000 in 2001 se je izvajal v skladu / dolgoročnimi plani zavoda. 
Posebni) pozornost smo posvetili: 
* rednemu varovanju, zbiranju in prezentiranju premične kulturne dediščine svo 
jega matičnega območja. 
* obnovi in dopolnitvam stalnih zbirk, 
* razstavni dejavnosti v galerijah Franceta Miheliča. Ivana Groharja, Loškega muzeja 
in v razstavišču Okrogli stolp, 
* pedagoški dejavnosti, 
* vzdrževanju grajskega kompleksa in muzeja na prostem. 
Redna dejavnost 
Delo je temeljilo predvsem na zbiranju, ohranjanju in dokumentiranju predmetov, 
fotografij in dokumentov iz matičnega območja ter dokumentiranju tekočih dogod 
kov na tem območju. Poleg osnovne dokumentacije (kartoteka predmetov, fototeka, 
negativoteka. hemeroteka) opravljamo tudi računalniško inventarizacijo predmetov 
v akcesijsko knjigo vseh predmetov v muzeju. V letu 2001 smo pridobili 329 pred 
metov, 203 fotografij. 36 diapozitivov, 03 negativov. 216 hemerolečnih enot. 203 foto-
tečnih listov. 20" strokovnih knjig in 3 videofilme. Loški muzej je konec tega leta 
posedoval 51.24] predmetov (predmeti različnih zgodovinskih obdobij, umetniške 
like. plakati, novci, zemljevidi, ipd). 17.048 fotografij. I 1.162 negativov. 1678 dia 
pozitivov. 55 videofilmov in ~0 11 listov hemeroteke. 
Kustos za arheologijo je opravil terenske raziskave na Trnju in pridobil precej gli 
nenih vodovodnih cevi. nekaj odlomkov prazgodovinske keramike, kamnite bruse, 
livarsko žličko, bronast ingot ter druge arheološke predmete. Pripravil je izrise novo-
pridobljenih predmetov (v letošnjem letu 33> ter pripravil ostanke sivega keramičnega 
kuhinjskega posodja iz najdišča Komun za sestavo, dopolnitev in barvno toniranje. 
Kustosinja za etnologijo je zaključila inventarizacijo predmetov, fotografij in dia 
pozitivov, ki so ob večletni prenovi stalnih zbirk ostali neinventarizirani. V letu 2001 
je povečala etnološki arhiv za 82 enot. Opravila je raziskavo o noši na Loškem, na 
Venerini poti na Mestnem trguje na razstavnem panoju predstavila Skrinjo in njen 
zgodovinski razvoj, v Mestni hiši v Kranju je predstavila zgodovino izdelovanja ma 
lega kruhka, kot strokovni vodja študijskega krožka Sitarstvo v Stražišču obdeluje 
sitarsko obrt v nekdanjem loškem gospostvu. 
Kustosinja za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost je pripravila razstave 
v treh galerijah, zloženke in besedila ob odprtjih le-teh ter za sredstva obveščanja. 
Opravljala je tekoča dokumentacijska dela za gradivo starejše umetnosti. Sredi leta je 
odšla na porodniški dopust, njen program smo izpolnili preostali strokovni delavci. 
Od meseca decembra jo nadomešča pripravnica. 
Kustos za kulturno in novejšo zgodovino je ob 60-letnici dražgoške bitke prenovil 
našo zunanjo zbirko Cankarjevega bataljona v Dražgošah, sodeloval pri raziskavi 
povojnih žrtev v Crngrobu in prenovil Cehovsko zbirko, je urednik Loških razgledov, 
recenzor in urednik knjige Ivana Križnarja Škofjeloško okrožje 1941—1945, predsed 
nik galerijskega sveta Galerije Franceta Miheliča in direktor Loškega muzeja. Organi 
ziral je razstave v razstavišču Okrogli stolp. 
313 
/r JŠA/ RA7.CLEDI 4H 
S strokovnimi prispevki smo sodelovali v Loških razgledih in drugih strokovnih 
publikacijah ter v Utripu. Ločanki in Kmečkem glasu, za radijske medije pa smo 
posredovali prispevke za Radio Sora. Radio Kranj ter Poslovni val. Svoje gradivo smo 
nudili v študijsko obdelavo številnim raziskovalcem, študentom, dijakom in učencem. 
Pripravili smo tekste in slikovno gradivo za predstavitev Loškega muzeja na spletnih 
straneh na internetu. Sodelovali smo na strokovnih zborovanjih, kot Muzeoforumu 
in Zborovanju Slovenskega muzejskega društva. Ponatise zloženke Loški muzej smo 
izdali v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. 
Prenova stalnih zbirk 
V letu 2001 smo kandidirali za finančna sredstva pri Ministrstvu za kulturo za pre 
novo Cehovske zbirke. Naša vloga ni bila sprejeta, vendar smo pristopili k prenovi 
z lastnimi sredstvi. Pripravili smo projekt postavitve nove zbirke (arh. Marjan Lobo 
da), pripravili vsebinski scenarij in sklenili dogovor z izvajalci, /bitka je bila. ob po 
moči sponzorjev (Območne obrtne zbornice Skolja Loka. ()brtne zbornice Slovenije, 
Save Kranj in Rotarv kluba .Medvode), prenovljena do konca leta 2001. Zbirka je. med 
prvimi v slovenskih muzejih, dostopna slepim, slabovidnim in paraplegikom. 
Slovesno je bila odprta ob kulturnem prazniku v februarju 2002. 
V preostalih zbirkah smo pripravili prevode glavnih tekstov v angleški jezik 
(zbirke o poljedelstvu, živinoreji, prehrani in prometu, prirodoslovna zbirka, slikana 
loška keramika). 
Likovne razstave 
Od leta 2001 razstavno dejavnost uskljajujeta dva galerijska sveta: galerijski svet za 
Galeriji Ivana Groharja in Loškega muzeja (sestavljen iz predstavnikov Loškega mu 
zeja in Združenja umetnikov Skofja Loka) in galerijski svet Galerije Franceta Miheliča 
(sestavljen iz članov petih zainteresiranih institucij). 
V Galeriji Loškega muzeja so bile razstave Božidarja Dolenca, nagrajencev Trienala 
Aritas. članov Združenja umetnikov Škofja Loka. članov Združenja likovnih umet 
nikov Maribor in Maje Šubic. V Galeriji Ivana Groharja so se predstavili Jaka Jeraša, 
Tomaž Lunder, Tanja Lazetič in Dejan Habicht, Primož. Pugelj. Boštjan Drinovec. Bine 
Rogelj. Dragica Čadež, Matej Košir. Mojca Smerdu in Miha Štrukelj. V razstavišču 
Okrogli stolp so razstavljali Peter Jovanovič, Marija Vogelnik, Rudi Stopar, Puštalski 
umetniki. Iztok Sitar, Italijan Mario Vidor in Marjan Žitnik. 
Vsako razstavo so spremljali vabilo, zloženka, strokovno gradivo za medije in 
uradno odprtje. 
Pedagoška dejai 'nosi 
Redna pedagoška dejavnost 
\ pedagoškem oddelku smo v letu 2001 pripravili 643 organiziranih oblik mu 
zejske pedagoške dejavnosti: 267 vodstev (za 6974 obiskovalcev), 179 muzejskih 
učnih ur (4553 učenci). 56 muzejskih delavnic (za 807 otrok), 12 Grajskih zgodb 
za najmlajše (237 otrok). 7 programov Gal za najmlajše (145 otrok). 10 vodstev po 
srednjeveškem mestu ( 239 odraslih obiskovalcev). 43 skritih zakladov (za 897 otrok), 
314 
OBCM ZBOR .WZEJSKBCA DRUŠTVA 5KOFJA LUKA 
68 Pisanih Lok (za L629 mladih). 3 vodstva v Galeriji Franceta Miheliča. 7 vodstev 
v crngrobski cerkvi (232 obiskovalcev), 5 vodstev na Tavčarjevem dvorcu na Viso 
kem (189 srednješolcev in osnovnošolcev). 
Vseh naših dejavnosti se je udeležilo 15.986 obiskovalcev muzeja, vseh obisko 
valcev Loškega muzeja v letu 2001 je bilo 33.485, od tega 30.382 domačih in 3103 
tujcev. V stalnih zbirkah na gradu je bilo 21.1—2 obiskovalcev, v galeriji Loškega 
muzeja 2863. v Okroglem stolpu 2<S22. v Galeriji Franceta Miheliča 2153 in v Galeriji 
Ivana Groharja 4-t-=> obiskovalcev. 
Sejemske prirediti v 
30. junija sta pedagoški in etnološki oddelek na srednjeveškem mestnem sejmu ob 
prireditvi Venerina pol predstavila zbirko skrinj iz Loškega muzeja in organizirala 
muzejsko delavnico za otroke »Poslikane kmečke skrinje'. V spremljevalnem progra 
mu sejma smo se skupaj s Turističnim krožkom OS Ivana Groharja predstavili 
z dramatizacijo odlomka iz Popotnega dnevnika Paola Santonina. Oblačila nastopa 
jočih so po vzoru oblačil s freske Sv. Nedelje iz Cmgroba sešili v muzejski delavnici. 
Počitniške dejavnosti za otroke 
V času poletnih počitnic smo sodelovali v projektu »Dobimo se ob pol desetih", 
kjer smo pripravili 8 počitniških dejavnosti za otroke in v projektu -LAS-, kjer smo or 
ganizirali S počitniških dejavnosti za otroke in starše. Izvedli smo dve enotedenski 
počitniški likovni delavnici, kjer so otroci ustvarjali na temo stavbne dediščine v mestu. 
V zimskih počitnicah smo izvedli tri muzejske novoletne delavnice, ki so bile praz 
nično obarvane. 
Sobotne dejavnosti 
Pripravili smo dve muzejski delavnici izdelovanja in oblikovanja tika Cklobu-
čevine). 
Noi 7 muzejski programi 
* novi vodstvi: 
— voden ogled podružnične cerkve Marijinega oznanjenja v Cmgrobu 
- voden ogled Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini; 
* nova muzejska delavnica: 
Poslikane kmečke skrinje (barvanje in sestavljanje skrinj iz papirja). 
Priprava didaktičnega gradiva 
Pridobili smo pet risarskih predlog za sestavljanje modelov skrinj po vzoru kmeč 
kih skrinj, razstavljenih v muzejski zbirki. 
Obveščanje šol o muzejski pedagoški ponudbi 
* Publikacija »Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2001 2002-. ki 
je izšla pri Pedagoški sekciji SMS. vsebuje tudi pedagoške programe Loškega muzeja. 
315 
LOŠKIRA7.GUH1I IH 
* .Kulturni dan v Škofji Loki : ponudba v Šolskih razgledih, vključuje ogled mu 
zeja, srednjeveškega mestnega jedra (oboje z učnimi listi), ogled cerkve v Crngrobu 
in Tavčarjevega dvorca na Visokem ter muzejsko delavnico. 
Popularizacija muzeju 
* Tečaj za turistične vodiče: na tečaju, ki ga je organiziral Zavod za razvoj turizma 
Blegoš Škofja Loka. smo udeležencem predstavili stalne zbirke Loškega muzeja. 
* Vodnik po slovenskih muzejih 2001: pripravili smo besedila stalnih zbirk muzeja. 
* Vodnik Muzeji na Gorenjskem: priprava besedil o Loškem muzeju, Galeriji 
Franceta Miheliča in Spominski zbirki Cankarjevega bataljona v Dražgošah. za drugi 
ponatis. 
* Projekt »Museums bonus card 2001 v organizaciji MuSISa iz G raza: v njem je 
poleg šl avstrijskih in 5 slovenskih muzejev predstavljen tudi Loški muzej (brošura. 
plakati, popust). 
* Projekt Teden vseživljenskega učenja (TVU 2001) \ organizaciji Andragoškega 
centra Slovenije: v mesecu oktobru smo svoje dejavnosti predstavili \ Športni dvo 
rani Poden in pripravili muzejsko delavnico Izdelovanje umetnega cvetja. 
Muzejska strokovna knjižnica 
Med muzejske dragocenosti štejemo tudi stare knjige in knjige v strokovni knjiž 
nici. Teh imamo preko 19.000, fond poleg nakupov bogatimo tudi z zamenjavo 
Loških razgledov s sorodnimi institucijami po svetu. Med zanimivostmi omenimo 
predvsem knjižnico pisatelja dr. Ivana lav carja, knjižnico Oblak-\\ olkenspergovih 
iz Puštalskega gradu in nemško okupacijsko knjižnico. Med uporabniki strokovne 
knjižnice so zlasti raziskovalci in študenti. 
V letu 2ool se je knjižni fond povečal za 20" knjižnih enot. v zamenjavo je bilo 
pridobljenih 15] enot, od tega "1 iz Slovenije in 80 iz tujine. Kupljenih je bilo 30 knjiž 
nih enot in kol dar pridobljenih 26 knjižnih enot. 
Inventariziranih in katalogiziranih (katalog AIK in 1 'DK) je bilo 283 knjižnih enot. 
stanje v inventarni knjigi je 11.678 enot. 
Izposojenih je bilo 35 knjig oz. periodičnih publikacij, vinjenih 20 knjig oz. perio 
dičnih publikacij. 
V zamenjavo je bilo poslanih l-2 izvodov Loških razgledov 4~ in l-2 izvodov vod 
nika Sv. Miklavž (71 v Slovenijo in 101 v tujino). 
Konservatorska delavnica 
V letu 2001 je bilo konzerviranih 295 predmetov: IS- za cehovsko zbirko, 37 za 
spominsko zbirko v Dražgošah. 88 etnoloških predmetov (orodja, okenske mreže. 
panti .obroči za sode). 13 arheoloških (glinene cevi. kamnite krogle, podkve). Odliti 
sta bili napisni plošči o potresu iz leta Išll /. grajske kapele in SV stolpiča. 
Pridobljenih je bilo 16 novih prepariranih živali, v prirodoslov ni zbirki je konzerva-
tor pripravil nove podnapise z posnetki živali in latinskimi imeni. konzerv ator je 
sodeloval z arheologom pri delu na terenu, sodeloval je pri postavljanju 4 razstav. 
fotodokumentiral je 19 razstav in se udeležil zbora konzervatorjev v Lendavi. 
316 
< >/,'r \ / //,'((g 1II /I l\KI <, 1 / il<l s 11 I sKi >l l.\ II >K. I 
Dnigu delo 
Tehnični in upravni delavci s« delo opravljali po programu del za leto 2001. Po 
programu javnih del so v Loškem muzeju za določen čas zaposleni -t delavci: 1 sta 
vodiča in čuvaja v Galeriji Franceta Miheliča. I oskrbuje grajski vrt, 1 je v muzeju 
dokumentalist, računalničar in priložnostno spremljevalec skupin. 
Franc Podnar 
O Blaznikovih večerih v letih med obema občnima zboroma je poročal voditelj 
večerov Vincencij Demšar. Večeri so potekali v prijetnih prostorih Galerije Franceta 
Miheliča v Kašči. Na njih so se predstavili: Tomaž Budkovič s knjigo Bohinj 
1914—1918 meti fronto in zaledjem. Tomaž Pavšlč s knjigo Ob stari meji. Loški muzej 
danes in nikdar več ?, Kronika župnije Reteče. Andrej Rant s Keltskim denarništvom. 
dr. liane Križnar in Valentin Bogataj o skladatelju Marijanu Gabrijelčiču, dr. Cene 
Avguštin o srednjeveški arhitekturi Škofje Loke. Spominski večer ob 100-letnici roj 
stva Franceta Planine. 
v razpravi na poročila je Peter I lavvlina poročal o nadaljevanju poti razstave Loka 
in zamorc s krono v Novem mestu in v nemškem Issnu. Ana Florjančič je poročala 
o urejanju starološke Župnijske kronike in arhiva. Ivanka Aleš je poročala o nadalje 
vanju akcije za restav riranje crngrobskih likovnih del, kot sta Laverjev Križev pot in 
freska sv. Krištofa. Predstavnik Območnega odbora ZZB Škofja Loka Marko Vraničar 
je izrazil željo po sodelovanju obeh organizacij, še posebej pri varstvu spomenikov 
NOB, pri kategorizaciji spomenikov za Kamnitnikom in vVeštru ipd. Dr. Jože Bernik 
se je zavzel za dediščino tudi poražencev v NOB. še posebej za dostojno obeležitev 
njihovih grobišč. Na zadnje predloge sta dala pojasnila Alojzij Pavel Florjančič in 
Franc Podnar. ki največ delujeta na teh dveh področjih. Slednja sta tudi pojasnila 
Milanu Vodniku, da sta Muzejsko društvo in Loški muzej veliko storila za obeležitev 
150-letnice rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja, z razstavo stripov in naslovnico iN. šte 
vilke Loških razgledov ter članka o pisatelju v zborniku. Kip pisatelja, ki je delo 
Jakoba Savinška, bo dobil svoje mesto v Aleji zaslužnih Ločanov. Ravnateljica 
Knjižnice Ivana Tavčarja je predstavila bibliografijo Franceta Planine, ki je bila že 
predstavljena na spominskem večeru v Kašči. 
Po končani razpravi na poročila so prisotni člani društva izglasovali razrešnico 
odbornikom. Po javnem glasovanju je bil za predsednika Muzejskega društva škofja 
Loka ponovno izvoljen Alojzij Pavel Florjančič. V izvršni odbor so bili izvoljeni: 
Vincencij Demšar, Matjaž Eržen, A. Pavel Florjančič, Ivica Krek. dr. France l.eben. 
Franc Podnar. Peter Pokorn, Stane Rupnik, Jure Svoljšak, Judita Šega. V nadzorni od 
bor so bili izvoljeni Ivanka Aleš, Svetko Kobal. Andrej Šubic. V častno razsodišče so 
bili izvoljeni dr. Branko Berčič, Janez Jocif in Andrej Rant. 
Prisotni so sprejeli sklep, da se članarina ne poveča in znaše 500 SIT. ki se po 
ravna ob prejemu letnega zbornika Loški razgledi. 
Po končanem uradnem delu so si udeleženci občnega zbora v Okroglem stolpu 
ogledali videofilm o Francetu Planini. 
Občni zbor se je zaključil s prijateljskim klepetom v galeriji Loškega muzeja. 
317