PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p nA .. Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 61 (8-163) TRST, sreda, 14 marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO BRUSELJSKI KONFERENCI 0 ODNOSU EGS DO DOLARJA V ITALIJI ZASKRBLJENOST ZARADI Pogajanja z Intersindom NEJASNE VLADNE DENARNE POLITIKE Interpelacija socialističnih sanatorjev vladi o neprimernem stališču italijanske delegacij« v Bruslju - V petek bo v Parizu ponovno srečanje z Američani . RIM, 13. — p0 nedeljskem zasedanju zakladnih in finančnih Ministrov v Bruslju, kjer je dejansko prišlo do razkola med evrop-S*° c*eYetei'ico, se je danes predsednik vlade Andreotti pogovarjal z skladnim ministrom Malagodijem. Skupno sta preučila nastali polo-al' h' za Italijo ni preveč rožnat. , j tuji komentatorji ugotavljajo, a. -ftalija in Velika Britanija nista Pristali na odločitev ostalih šestih •JzaY gospodarske skupnosti, ker J njihov gospodarski položaj zeio osen in ker mislita, da bosta z st r1a^1*'vij° drsečega tečaja do o-jh..valut EGS imeli koristi pri slu j * sv°jih izdelkov na ostalih zahodnoevropskih tržiščih. ko i,P? Se’ da računi niso ta-o enostavni, zlasti ne za Italiio. ki ■ v"j. ziasti ne za Italijo, lin L, S sY.°jim stališčem v Brus-dpvS°VZrocda razkol med evropsko na„, e??.co' Socialistični senatorji so drpntt-1-1 "a Predsednika vlade An-ternli Ja--ln zakladnega ministra in-kak«^aC1J°’,-v. kateri želijo izvedeti, ra P°liiično akcijo namerava ct ‘‘ Yada, da se ne oslabi pro-ZL Pnnticnega, gospodarskega in ran; rlle®a združevanja Evrope za-aai denarne krize, ki je povzroči-ža as?n razkol med devetimi dr-šne ^ ®osP°darske skupnosti; kak-da !rrepe namerava sprejeti vla-masti Se v najkrajšem času pre-nii rt„r. resni razko1' ki je Pah-snodarslJ° rob. dogajanj v go-dosp? S^i skuPnosti, da se čimprej in cf6 skuPna monetarna politika niemVri0psb,0, Padzorstvo nad giba-ji kakaPltal°v in nad evrodolar-snmw-Sne ukrepe namerava vlada stv-J b za italijansko gospodarim ’ vVErV«ezi Z omenjenim razk°-pniitii ^ , , z neenotno monetarno m , lkl0 skupnosti, ki bo gotovo i-km i--1?8116 Posledice na evropsko kmetijsko politiko. to iennta‘°riPiaraccini ie v zvezi s da il ? uC1J0 Rjavil časnikarjem, pravLttreba 0 niei čimprej raz-ment^6r .le »“j"«, da parla-to res najkrajšem času obravnava ja dp110 vPrašanje. Za Pieraccini-ničnp arn° vP»-ašanjo ni zgolj teh-Politiv ^arave* w temveč je predvsem eno vprašanje. Zato je potreb-f,.;.,.Poudarja Pieraccini, da vse icne skupine v parlamentu jas-mP» svoje stališče, kako na-sP t,V^? ravnati in nastopiti, da žav • Va. Izvleče iz sedanjih te-e »krize, v katero je zašla, je anstieni poslanec Lombardi pa ministZVe^i } izjavami zakladnega zased-f,?- ^ala§°dija po bruseljskem je 7f, JU, lzjavil: da stališče, ki ga prav26 a Italijanska vlada, ni di uon?rar niČ Izrednega. Lombar-enotanA ^lja’ da ie ital’ja razbila šarbpnf d?veterlce v zvezi z vpra-jaJiZ Y!Slne razvrednotenja itali-nosti n lre do osta!ih valut skup-la Tfrsv* nJeSovem mnenju bi mora-Vor;Qa- de Pristala na dogo-°rjem drseči tečaj z ostalimi Šestina 70un!iCaml I” na povezavo lire notitf ,°dnonemško marko, razvred-LomLhJ0 od.4 do 4,5 odstotka. naihpf--dl Pravi- da bi bila to morda liknslJSa ?šitev’ ki Pa j« ^ ita-namen - Vl?da zavmila, ker ima UsmQn4-Se b°lj razvrelnotiti (iro in butar,?11 -VS0 sv°j° Politiko na spodit,., lzvoza. To je resna politi-ne 1Zblra’ ugotavlja Lombardi, in teza»° <4 fr« ■*****«» ***».$? fr"**"***. >*«* k *,? v **" * ***•'*•«*■ »M „ r i. - ?• ~ * ■£*$•-. _ i mi Primorski dnevnik je že 13. marca 1966, torej na včerajšnji dan pred sedmimi leti, z dvema člankoma tudi že mesec prej in potem še neštetokrat opozoril na nevarnost ustanavljanja kraških rezervatov, ne da bi upoštevali interese in volje predvsem Kraševcev samih bati bomo poročali pozneje, velja pa poudariti, da so tudi ob tej priložnosti prišle na dan ostre in utemeljene kritike zakonskega osnutka deželnega odbora. Udeleženci debate so se strinjali, da je treba zakonsko razpravo odložiti in v tem času sprožiti širše in demokratično posvetovanje s prizadetim prebivalstvom in njegovimi u-stanovami ter organizacijami. To je pa, po ugotovitvi udeležencev, tudi priložnost za širšo in enotno izmenjavo mnenj med Slovenci. Prvi del deželnega zdravstvenega načrta Deželni svet za zdravstvo, ki mu načeluje pristojni odbornik De-vetag, je izdelal prvi del deželnega zdravstvenega načrta. Gre za del, ki se nanaša na spošno zdravstveno organizacijo in na ozemljsko ureditev tega vprašanja. Načrt predvideva porazdelitev deželnega ozemlja na posebne zdravstvene cone, v okviru katerih bo sčasoma uresničen načrt, ki se nanaša na razvoj bolnišniške oskrbe deželnikov. 0-zemlje Furlanije - Julijske krajine naj bi bilo v tem smislu razdeljeno na 16 zdravsvenih območij, ki naj bi soupadala s tako imenovanimi urbanističnimi «komprenzorji». Omenjeni načrt predstavlja skupek prizadevanj treh posebnih odborov, ki so pod vodstvom dr. Gre-goriga, dr. Spazzapana in dr. Florama preučili zdravstvena vprašanja naše dežele od oktobra 1971 do danes. O načrtu se bo moral sedaj izreči deželni odbor, nakar bodo o njem razpravljali v okviru pristojne komisije deželnega sveta in končno v okviru same deželne skupščine. TUDI VČERAJ JE GORELO NA ŠTEVILNIH KRAJIH Požar uničil nad 10 ha «bošketa» na predelu med Lovcem in Lonjerjem Gasilska postaja je bila včeraj prazna, ker je bilo vse njeno osebje ves dan zaposleno ■ Požari še pri Opčinah, Nabrežini, Sesljanu in Miljah Silovit in obsežen požar je včeraj popoldne zajel obširne površine «bošketa» piri Lovcu. Visoki plameni so najprej zajeli borov gozdiček v bližini doma za upokojence in se nato s pomočjo silovite bur-je raztegnili vse naokrog. Visoki zublji so se že nevarno približali domu, ko se je začelo dolgo in naporno delo gasilcev, ki jih je medtem nekdo nemudoma obvestil o požaru. V samem domu je nekaj časa vladala prava panika, ko je celotno področje zajel gost, duš-ljiv in smrdljiv dim, da so morali ljudje zapirati okna in da so morali celo avtomobilisti zmanjšati hitrost svojih vozil zaradi slabe vidljivosti na cesti. Kar štiri skupine gasilcev z glavne postaje so se morale s pomočjo agentov za javno varnost in številnih prostovoljcev truditi, da so na tem predelu omejile požar, ki je medtem zajel tudi park doma. Zaradi burje so se medtem plameni V OKVIRU VČERAJŠNJE TRIINPOLURNE STAVKE Ulična protestna manifestacija uslužbencev pomorskih dejavnosti V sprevodu so bili kovinarji, pomorščaki in uslužbenci ladje «Cristoforo Colombo», ki zaradi stavke ni mogla odpluti V' " || v »frfr-v - - ■ ' tort- Ž f. / m... pomaknili v smeri proti Lonjerju. i nastopili zdravniki G. De Sandre, * ' - - — M. Frezza, P. Spanio, F. Tezila- Odpor in protesti proti zakonskemu osnutku deželnega odbora o kraških rezervatih se vedno bolj širijo in prehajajo v soglasno zahtevo, da se razprava o kraških rezervatih v deželnih zakonodajnih organih odloži. V tem smislu je, kot poročamo na prvi strani, sinoči zavzel stališče tudi razširjeni izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze in s svojim stališčem, ki se sklicuje že na prej sprejeto stališče o kraških rezervatih, sklenil seznaniti pristojne deželne organe, tržaško in goriško pokrajino in prizadete občine. Za odložitev razprave o kraških rezervatih se je izreklo tudi deželno tajništvo socialistične stranke. Deželni tajnik PSI za Furlanijo - Julijsko krajino Gioacchino Lucio Tringale in podpredsednik deželnega sveta ter načelnik svetovalske skupine PSI Amal-do Pittoni sta namreč že predvčerajšnjim poslala predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju pismo, v katerem zahtevata odložitev razprave. V pismu je med drugim rečeno, da se PSI načelno strinja s potrebo izvajanja Belcijevega zakona o zaščiti kraškega naravnega okolja, da pa morajo ustrezni zakoni imeti podporo večine prebivalstva, ki živi na tem področju. V tem smislu, pravi PSI, mora deželna uprava upoštevati kritične ocene, ki so bile izrečene na pokrajinskem posvetovanju o kraških rezervatih. Ta dejstva so utrdila v okviru PSI prepričanje, da je treba odložiti razpravo o omenjenem zakonskem osnutku, ker je treba vprašanje poglobiti, ko gre za istočasno zaščito ozemlja in neposrednih koristi prizadetega prebivalstva. Medtem se nadaljuje vzporedna akcija izvoljenih predstavnikov ljudstva, da se doseže prekinitev razprave in spremeni zakonski osnutek po posvetovanju in sporazumu z občinskimi upravami na Krasu. V četrtek zvečer se bodo, na pobudo zgoniškega župana Josipa Guština sestali slovenski župani kraškega področja, od Doline do Doberdoba. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki drugih kulturnih in gospodarskih organizacij Slovencev in se bodo na njem — kot vse kaže — sporazumeli o nadaljnjih enotnih akcijah. O istem vprašanju je včeraj na svoji redni seji razpravljal tudi občinski odbor občine Dolina. V svojih sklepih, ki nam jih je po-siai, odbor «ugotavlja, da predloženi zakon ne ustreza koristim in potrebam kraškega prebivalstva; da je bil izdelan brez kakršnega koli posvetovanja s prizadetim prebivalstvom in njegovimi predstavniki; da je zakon nevaren, ker predvideva razlaščanje in odkup kraškega ozemlja v določenih rezervatih in celo izven njih; da pomeni uresničitev sedanjega osnutka ustanovitev birokratske u-stanove, v kateri bi bili Slovenci v nepomembni manjšini, kljub temu, da je prebivalstvo predvidenih rezervatov pretežno slovenske narodnosti; da je zakon v nasprotju z ustavo, politično in upravno ureditvijo javnih ustanov, katerim jemlje pristojnosti, ki zadevajo urbanistične in gospodarske posege. Zato zahteva, da se razprava o zakonu v deželnih organih prekine in da se pred odobritvijo izvede široko in demokratično posvetovanje s prizadetim prebivalstvom, organizacijami. strokovnimi in javnimi dopoldne zahtevalo sprejem pri predsedniku deželne vlade Berzantiju. Na deželnem svetu sta jih najprej sprejela deželna svetovalca Lo-vriha in Štoka, nato pa še podpredsednik deželnega sveta Pittoni. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je odposlanstvu uradno sporočil, da ga ne more sprejeti, ker mora prisostvovati razpravi deželnega sveta o zakonskem predlogu o gorskih skupnostih, in da je zaradi tega odpovedal sprejem že prej najavljene delegacije dvanajstih županov iz videmske pokrajine. Na odločno posredovanje o-menjenih treh deželnih svetovalcev pa je predsednik Berzanti sporočil, da se do petka glede rezervatov ne bo nič zgodilo, ker bo šele v petek popoldne o tem vprašanju razpravljala druga komisija deželnega sveta, delegacijo Kraševcev, pa da bo sprejel v petek ob 10. uri. Delegacija Kraševcev se je nato podala še na sedež pokrajinske uprave, kjer jo je sprejel predsednik pokrajine dr. Zanetti. V «Gregorčičevi dvorani« pa je bila sinoči na pobudo Slovenskega kluba debata za okroglo mizo o istem vprašanju. Udeležili so se je Bogo Samsa, Egon Kraus, Stojan Spetič, Lucijan Volk in Vladimir Vremec. O de- Delavci pomorskih strok med včerajšnjo protestno manifestacijo Včeraj bi iz tržaške luke morala odpluti ladja «Cristoforo Colom-bo», brez potnikov in brez posebnega tovora, ker ji je to odslej prepovedano. Po novem bo namreč tržaška ladja vzdrževala pomorsko progo z nekaterimi latinskoameriškimi mesti, prihajala tudi v Trst, na-tovarjala pa samo v Genovi in nekaterih drugih italijanskih pristaniščih. ■iiiiiiiiiiiiMiiiimiiuiimimiiniimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMimiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiii V LETOŠNJEM FEBRUARJU Občuten padec mejnih prehodov na Tržaškem Lani v februarju je bilo prehodov 3,429.871 letos pa le 2,222.137 Po podatkih mejne policije, je februarja na Tržaškem prestopilo mejo 2,222.137 ljudi (od tega 971.468 s potnim listom in 1,250.669 z obmejno prepustnico), medtem ko so jih februarja lani našteli 3,429.871 (od tega 1,422.516 s potnim listom in 2,007.355 z obmejnim dokumentom). Med tujimi turisti v mednarodnem prometu so mejni organi našteli 398.427 jugoslovanskih državljanov. V maloobmejnem prometu pa so na posameznih mejnih prehodih ugotovili naslednji promet: Opčine 2.745, Fernetiči 217.311, Pesek 111.363, Škofije 294.301, Lazaret 99.209, Repen-tabor 83.020, Lipica 119.365 in Plavje 123.892 prehodov. Stavka carinikov zaustavila promet Zaradi včerajšnje stavke carinskega osebja se je promet s tovornjaki na meji z Avstrijo in z Jugoslavijo ter v luki zaustavil. Na avstrijskem in na jugoslovanskem ozemlju so nastale kolone tovornjakov, ki naraščajo uro za uro. Stavka je zaustavila tudi pet petrolejskih ladij, ki bi morale raztovoriti surovi petrolej za naftovod Trst - Ingol-stadt in za tržaško čistilnico Aquila. Večkraten zlom noge zaradi padca z motorja Sinoči malo pred 19. uro se je hudo ponesrečil 18-letni mehanik iz Milj Ul. Fornei 20 Walmi Koren. Do nesreče je prišlo v Ul. Fla-via pri križišču z Ul. Brigata Casa-le. Mladi mehanik se je peljal s svojim motorjem «mv» proti Trstu, ki je iz neznanih razlogov trčil v fiat 500, s katerim se je v isti smeri peljal 43-letni Guido Canciani z Lonjerske ceste 271. Pri padcu je fantu padlo kolo na nogo in mu jo zlomilo. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Sam je ponudil tatu listnico Agenti letečega oddelka iščejo neznanega Cigana po rodu iz Bosne, ki je preteklo noč ukradel tr-žiškemu delavcu 51-letnemu Giovan-niju Bassaneseju, listnico v kateri je hranil 50.000 lir. Predsinočnjim se je malopridnež približal Bassaneseju, ki se je mudil v gostilni «Marinella» v Ul. Tivernella. Ponudil mu je, da mu odkupi avto znamke taunus, za kar je Bassane-se zahteval 700 tisoč lir. V krat-keh, sta se domenila, la bosta šla poskusit vozilo, pri čemer ju je spremljal tudi 32-letni mehanik Josip Hrakovac. Med potjo je «na-kupovalec» vprašal za dokumente avtomobila in Bassanese mu je po pomoti ponudil torbico, v kateri je hranil tudi listnico. Za neznanega in nepoštenega Cigana je bila to prava vaba: Bassaneseju je vrnil samo torbico in dokumente, listnico pa je obdržal. Bassanese se je zavedel tatvine ko je bilo že prepozno, ker je Cigan izginil v temi. ustanovami«. Sprejeli so ga v otropedskem od- Kot smo že včeraj najavili, je delku glavne bolnišnice, kjer se bo odposlanstvo Kraševcev, ki so ga moral zdraviti tri mesece zaradi ! Izbrali v ponedeljek na sestanku v j večkratnega zloma stegnenice in ] Ljudskem domu v Trebčah, včeraj hudih udarcev po obrazu. I»RU(;E VESI! NA ŠESTI Sl KANI Tudi to sodi v sklop ukrepov, ki jih je zadnje čase sprejela rimska vlada in ki nikakor ne ustrezajo svoječasnim smernicam CIPE za pomorske družbe. Tudi obljube in napovedi o novih milijardah, ki jih je predvčerajšnjim orisal podtajnik v Andreottijevi vladi posl. Simo-nacci, niso prepričale tržaških delavcev. Zato so, skladno z nedavnim srečanjem treh kategorij, ki se preživljajo od pomorskih dejavnosti (kovinarji v ladjedelnici, pristaniški delavci in mornariški uslužbenci), včeraj spet šli na ulice. Federacija CGIL, CISL in UIL za omenjene tri stroke je namreč sporazumno s tovarniškimi odbori oklicala za včerajšnje jutro triinpol-urno stavko vseh teh kategorij. Delo se je ustavilo v ladjedelnici in arzenalu, nekaterih sorodnih podjetjih, v pristanišču in pri Lloydu. Roke so prekrižali tudi mornarji in drugo osebje na ladji «Cristoforo Colombo», ki je tako ostala v luki še včeraj. Približno ob pol devetih so se stavkajoči zbrali in se podali v sprevodu po mestnih ulicah. Na čelu so nosili rdeče delavske zastave ter skandirali gesla za sklenitev nove delovne pogodbe, proti fašizmu, proti Andreottijevi vladi in policijskemu priporu. Sindikalisti pa so se menjavali pri mikrofonu avtomobila, ki je vozil pred delavsko kolono ter pozivali mestno prebivalstvo naj združeno nastopi proti ponovnemu razkrojevanju tržaških gospodarskih struktur. šli so po Carduccijevi ulici pred deželo, nato dalje preko Goldonijevega trga in Korza na nabrežje. mimo belega parnika pri pomorski postaji, nazaj na svoja delovna mesta. Poleg vsega znanega smo v razgovoru z Lloydovimi uslužbenci zabeležili še dve zanimivi in resno zaskrbljujoči okoliščini. Znano je, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico pred nekaj meseci razveljavilo Lloydu ves spored poletnih križarjenj po Sredozemlju. Na ta križarjenja se je prijavilo več turistov, tudi tujih. Vsem tem so nato odpovedali rezervacije, v podjetju pa se zaskrbljeno sprašujejo, če zaradi tega ne bodo imeli težav v primeru napovedi novih križarjenj. Poleg tega pa je Lloyd oškodovan zaradi nerazumljivega zadržanja državne letalske družbe. Le-ta namreč po konvenciji prevaža turiste do pristanišč ali tudi na kombiniranih poteh, a samo za zasebne brodarje. Lloydu take konvencije «Alitalia» ni priznala, kot zatrjujejo sindikalisti v podjetju. Tudi ta dva primera dokazujeta, kako zapleten je položaj in kako radikalnih posegov potrebuje tržaško gospodarstvo. Člani in odbor Tržaškega partizanskega zbora čestitajo svojemu podpredsedniku RUDIJU ŽERJALU ob njegovi 60-letnici in mu želijo obilo sreče in uspehov v življenju. Odbor Še preden so gasilci pogasili požar na enem kraju, so se morali spet premakniti na drugi predel. Vse to je trajalo dobre tri ure, medtem pa so visoki plameni pustošili suho travo in gosto grmičje ter pritlikave bore med Lonjerjem in Lovcem. Tudi dve brizgalki so morali gasilci neštetokrat premestiti. ker jim je ogenj, ki ga je razpihovala burja, neprestano uhajal iz nadzorovanega območja. Številnemu osebju, ki se je borilo s plameni, sta morala priskočiti na pomoč tudi dva oddelka vajencev policijske šole. Okrog 20. ure so glavna žarišča požara pogasili in na obširnem uničenem področju je ostalo le nekaj ljudi, ki so sistematično pregledali pogorišče, če ni nemara ostalo še kakšno žarišče, ki bi se utegnilo spet razplamteti. Okrog 21.30 pa je na glavni gasilski postaji spet zabrnel telefon. Področje nad Lonjerjem, za katero so menili, da je izven nevarnosti, je spet zagorelo in nebo nad vsem področjem se je spet pordečilo. Spet je bilo treba na delo. Možje z gasilske postaje niso še prišli k sapi od dolgega napora, ko so morali spet sesti na vozila in oddirjati na pogorišče. Njihovo delo je tokrat trajalo do 23. ure in še dlje, ker je bilo treba spet sistematično pogasiti vsa mala žarišča do poslednje iskre. Po prvih cenitvah je požar v tem predelu uničil nad pet hektarjev gozda ter okrog sedem hektarjev pašnika. Okrog 19. ure je ogromen požar izbruhnil tudi pri Opčinah, na po-dričju, ki se razteza ol openske vojašnice proti Velikemu Repnu. Tudi tu so plameni zajeli mlad borov gozdič in se pod vplivom burje z neverjetno naglico razširi li ter zajeli obširno površino. Poleg gasilcev so se tu skoraj štiri ure borili s plameni tudi policijski agenti, orožniki, vojaki iz bližnje vojašnice ter številni prostovoljci. Zaradi teme še niso mogli točneje ugotoviti koliko gozda in gmajne je požar uničil, vsekakor gre tudi v tem primeru za več hektarjev. Nekaj požarov je bilo tudi v jutranjih urah. Gorelo je pri Sesljanu, pri Velikem Repnu in pri Miljah, zvečer pa je večji požar zajel tudi področje pri Nabrežini. V zvezi z vsemi temi primeri požarov, ki se vedno pogosteje pojavljajo na vseh koncih in krajih naše pokrajine, so policijske oblasti uvedle preiskavo, ker smatrajo, da je dobršen del teh požarov podtaknjen. Ob vsem tem pa še enkrat opozarjamo vse prebivalstvo in predvsem priložnostne izletnike, naj bodo bolj budni pri odmetavanju cigaretnih ogorkov in prižganih vžigalic. V Trstu posvetovanje o jetrnih obolenjih Na pobudo tržaškega odseka Italijanske družbe za gastroenterolo-gijo bo v nedeljo 25. marca v našem mestu zdravstveno - znanstveno srečanje o temi «Zdravlje-nje jetrnih obolenj«. Srečanje bo v dvorani glavne bolnišnice. Vodil ga bo ravnatelj zdravstvene klinike na tržaški univerzi prof. Roul, sodelovali pa bodo tudi raziskovalci termalnega kopališča iz Monteca-tinija. S posebnimi poročili bodo SPD «Tabon z Opčin čestita Lili in Milku Čebulcu ob rojstvu hčerke IRINE Na številki 180 v Počdonjer-ju praznuje danes 70 let JOŽEFA SUDIČ Ob tem visokem življenjskem jubileju ji čestitajo hči, zet, vnukinji ter vsi. ki jo imajo radi. Taborniška organizacija Rodu modrega vala čestita svojemu članu BORUTU KODRIČU ki je promoviral za doktorja naravoslovnih ved na tržaški univerzi. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Frezza, zich, L. Giarelli, G. Klugmann, S. Stefani, A. Konecny, (vsi iz Trsta), E. Slavich iz Vidma, M. Butto in E. Moresco iz Pordenona, R. Caz-zola iz Gorice in D. Scalabrino iz Montecatinija. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst TED VVHITEHEAD ALPHA BETA Prevod DUŠAN TOMŠE Scena in kostumi EDVARD ZAJC Režija MARIO URŠIČ Gospod Elliot SILVIJ KOBAL Gospa Elliotova LIDIJA KOZLOVIČEVA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» Prosvetno društvo «Ivan Grbec* v škednju vabi na DRUGI FILMSKI VEČER ki bo danes, 14. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Predvajali bomo dva nova zanimiva partizanska filma. Vstop prost Izleti Vsem šolnikom, izletnikom v Cerkno sporočamo: Potovali bomo z osebnimi avtomobili. Iz Trsta do 'Cerkna, mimo Nove Gorice in Mosta (Sv. Lucija), je okrog 110 km. Vse tiste, jim je pot manj znana, vabimo, da se zberejo 19. marca ob 7.30 na Trgu Oberdan (pred sedežem SIP), od koder bomo skupno odpotovali. Ob 10. uri se zberemo pred novo šolo v Cerknem. SPDT priredi dvodnevni izlet po Zasavju dne 18. m 19. marca 1973. Prvi dan: Trst — Ljubljana — Obisk Sv. Urha, vzpon na Janče (794 m), po dolini Besnice v Šmartno — Ogled gradu Bogenšperk (Valvasor), čez Podkum v Trbovlje in tu prenočitev. Drugi dan: Ob iepem vremenu sedežnico na Partizanski vrh, čez Trojane, Vransko, po Tuhinjski dolini v Kamnik. Ogled zanimivosti v okolici Kamnika m Mengeša. Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Prostih je še nekaj mest. Odhod ob 6.30 izpred sodnijske palače. Udeležence naprošamo, da poravnajo račune izleta. SPDT priredi 17., 18. in 19. marca zimovanje na Krvavcu. Odhod ob 15. uri v soboto, 17. marca. Prijave Ul. Geppa 9. Kmetijska zadruga v Trstu organizira tudi letos 19. marca izlet na velesejem v Verono. Kdor bi se rad udeležil izleta, naj se zglasi na glavnem sedežu v Ul. Ugo Foscolo štev. 1 ali v podružnicah v Ul. Flavia št. 62 in v Miljah, Trg Curiel št. 3. Zadružna kraška mlekarna prireja dne 19. marca enodnevni izlet v Verono, na ogled Kmečkega sejma. Vpisovanje za člane je na sedežu Pokrajinskega združenja rejcev v Trstu, telefon 34245, do izčrpanja razpoložljivih mest. Včeraj-danes Danes, SREDA, 14. marca MATILDA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 — Dolžina dneva 11.49 — Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 3.45 Jutri, ČETRTEK, 15. marca KLEMEN Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5, najnižja 4,6, ob 19. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1009, narašča, vlaga 56-odstotna, veter 41 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik, posamezni sunki do 73 km na uro, nebo 4/10 pooblačeno, morje močno razburkano, temperatura morja 7,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. marca 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 62-letna Annunziata Corvascio vd. Ruggetti, 73-letni Ugo Contento, 82-letna Riccardina Pa-parusso vd. Deodato, 87-letni Biag-gio Kovačevič, 69-letni Antonio Rumen, 60-letna Maria Zaccariotto vd. Ogrini, 69-letna Augusta Sinigaglia por. Bonassin, 54-letni Ferruccio Er-setti, 70-letni Giovanni Burlini, 52-letna Ginevra Tagliapietra por. Da-lena, 67-letna Emilia Lonzar vd1. Oblak. 67-letni Jean Papadoupoulos, 2 dlni star Massimiliano Grilanc, 60-letna Olga Koinz por. Accerboni, 88-letna Margherita Scandali vd. Serdoz. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 14. marca 1973 ob 20.30 T. Whitehead «Alpha beta« za abonma red D — mladinski v sredo; jutri, 15. marca 1973 ob 20.30 abonma red E — mladinski v četrtek; v petek, 16. t. m. ob 16. uri abonma red H; v soboto, 17. t. m. ob 20.30 izven abonmaja in v nedeljo, 18. t. m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. tel. štev. 734265. VERDI V soboto ob 20. uri premiera Pon-ehiellijeve opere «La Gioconda«. Nastopih bodo Hana Janku (Gioconda). Luisa Bordin Nave, Paolo Washington, Bruna Baglioni, Umberto Grilli, Mario Zanasi, Eno Mucchiutti, Enzo Via-ro. Raimondo Botteghelli, Dario Ze-rial in Vito Susca. Orkester gledališča Verdi bo vodil Bruno Bartoletti, delo je režiral Luciano Barbieri skupno s Čirom Marinom, ki je pripravil sceno. Zbor gledališča je uvežbal Gaetano Riccitelli, koreografija pa j® delo Jorga Garcie. Vstopnice so na razpolago od danes dalje pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Genovsko gledališče: «8. september*-Ponovitve do nedelje. V soboto ob 17. uri predstava za dijake. Vstop" nina 500 lir. Danes ob 18.30 v časnikarskem krožku srečanje igralcev genovskega gl®" dališča s tržaškim občinstvom. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «11 barone rato" pante» Itala Calvina. Kino Nazionale 16.00 «Sesso in gabbia»-Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00—22.15 «Ultimo tango 8 Parigi». Barvni film. Marlon Bran-do in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00—22.00 «Ultimo tango a P8" rigi». Barvni film režiserja B. Bet" toluccija. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Anche gli atl’ geli mangiano fagioli». Barvni film režiserja Clucherja. Giuliano Gefl*-ma in Bud Spencer. Evcelsior 15.00—18.30—22.00 «Ludwig»-Helmut Berger, Romy Schneider O1 Trevor Hovard. Prepovedano nu®" dini pod 14. letom. Barvni film- Ritz 16.00 «Dalla Cina con furor®*-Barvni film. Bruce Lee. Mladini P°° 14. letom prepovedano. , Aurora 16.30 «La feccia«. Igra """ liam Holden. Barvni film. Impero 16.30 «L'uccello migratore*-Zabavni film v barvah. Igra Land Buzzanca. , Capitol 16.00 «La piu bella serata de la mia vita«. Alberto Sordi. Barv® film. Cristallo 16.30-18.15-20.00-22.00 «u’ assassino e al telefono«. T. Saval®3-Prepovedano mladini pod 18. Fiicdrammatico 16.30 «Prima e doPj 1'amore un grido d’allarme». Barv>“ film. Prepovedano mladini pod letom. Moderno 16.30 «Gangster per un ®a sacro«. Barvni film. Tony Kenda in Eriča Blank. Vittorio Veneto 16.00 «Camorra»- J® Seberg, Fabio Testi, Raimond Pe‘ grin. Barvni film. - Abbazia 16.00 «11 samurai« (Frank stello, faccia d'angelo). Resn'® gangsterjeva zgodba. Barvni y Alain Delon in Francois Perrie®; Astra 16.30 «Testa di sbarco per otta implacabili«. Barvni film. Eri®8 Blank in Peter Lee Lavvrenc®-Ideale 16.00 «Inchiesta di un ProC^ ratore su un albergo di tolleranz8 Thomas Taylor, Jane Farrow. povedano mladini pod 18. letom Razstave V galeriji Cartesius bodo do marca 1973 razstavljali trije jug°s j vanski likovniki in sicer Zvest AP lonio, Branko Miljuš in Andrej Ajd’ V Kulturnem domu slikarska ®** stava Jožeta Šajna. V galeriji «Forum» v UL Corope° 1 razstavlja Lojze Spacal. .a Danes ob 18.30 bo v občinski gafcf^, odprl razstavo svojih del tržaški kar in kipar Emil Primožič-Pri®08 j ki je za to razstavo pripravil 44 in sicer 8 skulptur in 36 olj s po Včeraj je požar uničil lep del «boškeia» med Lovcem in Lonjerjem DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Erta di S. An-i na 10 (Kolonkovec). Prispevki Razstava bo odprta do 22. t. m-običajnem umiku galerij. , V koprski galeriji Loža bodo dan^ popoldne ob 18. uri odprli razstav jj na kateri sodelujejo s svojimi ® trije umetniki in sicer Jure C*®18! Božidar Grabnar in Boštjan P0*-1^ Razstava bo trajala do konca mes®® Razna obvestila Smveusko planinsko društvo obvešča člane, da bo v sredo, *jy marca 1973 ob 20. uri v prvem canju in ob 20.30 v drugem sklicaM8 ob vsakem številu udeležencev v Gr®" gorčičevi dvorani, v Ul. Geppa 9. REDNI OBČNI ZBOR z običajni® dnevnim redom. Komisija za doraščajočo mlad*®8 pri SKGZ vabi otroke, starše in P®1’ jatelje na predvajanje filmov iz i®! tovanj in zimovanj v Zg. Gorjah, ^ bo danes, 14. marca 1973 ob 17. P? v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ll-Geppa 9/1. športni krožek Kras priredi ^ nes, 14. t. m. ob 20. uri v prostori® krožka v Zgoniku predavanje Mari8 Magajne «Potovanje po Keniji«. VUU®" no vabljeni. Ravnateljstvo slovenske srednje le «Simon Gregorčič* v Dolini Prl" redi v petek 16. marca ob 20. dP v šoli predavanje za starše in P®1' jatelje mladine. Predaval bo univ®®' zitetni profesor iz Ljubljane “®; Ivan Toličič o temi: «0 razvoj®1 dobi mladostnika in mladostnice*- Antonija Dobrila, Pulje 56, daruie 2000 lir za PD «Slavec» RicmanJe' primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 14. marca 1973 VAŽNO OPOZORILO KMETOM IN POLKMETOM S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI V kratkem zapade veljavnost zakona! Sklenili so razpravo o prosti coni o prispevkih za žlahtne kulture Vinogradniki, cvetličarji in vrtnarji, vložite čimprej prošnje - Za kaj so namenjeni prispevki dežele Kot smo že omenili v včerajš-J m.. por°čKu o občnem zboru SCke zYeze-.je izvedenec kmetij-n ®a na(Jzorništva dr. Vremec o-Pozord kmetovalce, da bo v krat-oH^nZ^padel deželni zakon št. 29 km, ’ decetndra 1967 glede prispev-iih ;Za razv°i žiahtnih kultur, in lo7nmt-P?ZVal’ naj ne zgubij0 Prizade,h ter -na;i čimPrei predložijo loča Vne prosnie- Kot je znano, do-sr>m, °menjenl deželni zakon pri-ličaraf za.razv°i vrtnarstva, cvet-carstva m vinogradništva in so bosi?,žir /eda:i mn°Si kmetovalci Vse i, - dia so dobili prispevke, bo ™fr’-da veljavnost zakona ne im p da Jsana: ali pa da bo teme-zaradiPdeim^eY in bolj zahteven, trži še a doJ?cl1 Skupnega evropskega vi' „a' , 4,ato priporočamo našim čar^m d?lk0m’ vrtnarjem in cvetli-se Jn?i kmelom in polkmetom, da siin ajkfsnele do 10. aprila zgla-vložife kmetijskem nadzorništvu in vozijo prošnje. Za stroške pod 1,5 na km bodo sestavili prošnjo za , nadzorništvu, če gre sJe stroske pa se mora kmeto- valec obrniti za pomoč do izveden-, rastlinjake, tople grede, za stroje ~~ J~ 1 ‘ 'za sterilizacijo zemlje, za razne po- gonske in obdelovalne stroje, za naprave, ki služijo za zatiranje zaje-daicev. Prispevki so predvideni tudi za ureditev zemljišča, za podporne zidove, namakalne naprave, vodne cisterne itd. Podobne ugodnosti veljajo tudi za nakup čebulic, gomoljev ali semen, ki imajo na področjih z ugodnimi pogoji možnost uveljavljanja in širjenja. Za cvetličarske in vrtnarske nasade znaša najmanjša predpisana površina 1.000 kv. m v tržaški pokrajini, 3.500 kv. m pa v ostalih predelih dežele. Prošnjo je treba napisati na kol-kovanem papirju, kar opravijo u-radniki kmetijskega nadzorništva — in jih z dvema kopijama nasloviti na deželno odborništvo za kmetijstvo. Za dela in naprave, ki ne presegajo vsote 1,5 milijona lir, je dovolj v prošnji analitično našteti dela, ki se nameravajo izvesti. Glede prošenj za nove vinograde naj omenimo še to, da vinogradniki lahko opravijo delo v roku dveh let ca, da mu pripravi prošnjo in potrebno dokumentacijo. Svetujemo vsem, naj ne čakajo do zadnjega dneva. Prispevke, na podlagi prej omenjenega deželnega zakona, za razvoj vinogradništva, prejmejo tisti, ki postavijo specializirane vinograde v skladu s strokovnimi določili pokrajinskega nadzorništva. Predpisane so tudi najbolj primerne sorte za posamezna področja. Glede na posebne težave pri obdelovanju kra-ških tal, znaša v tržaški pokrajini predpisana najmanjša površina za nove vinograde 500 kv. m. Prispevek znaša 50 odstotkov stroškov za čiste kmetovalce, 30 odst. pa za polkmete in druge. Prispevki se podelijo posameznim in združenim kmetovalcem tudi za pobude na zelenjavnem in cvetličarskem področju, čisti kmetovalci dobijo v tem primeru 50 odst. prispevka, polkmetje in ostali pa 25 odst. Prispevek se nanaša na ne- premične in premične naprave — | in imajo torej za to časa dve zimi. iiiiiiiiiiiii,iiiiiiii||ib|).............................................n* juTRI URADNA OTVORITEV Nov oddelek za srčne bolezni bo obogatil tržaško bolnišnico Vodil ga bo primarij prof. Camerini - Nad bolniki bodo stalno bdele elektronske naprave bolehali na srcu in sploh bo stalno sledilo njihovemu zdravstvenemu in socialnemu stanju. Strošek za tovrsten oddelek je bil seveda sorazmerno visok. Zdravstveni ravnatelj bolnišnice prof. Bi-siani je posredoval obračun, ki presega 220 milijonov lir. Del stroškov so krili iz samih sredstev bolnišnice, prispevala pa sta tudi dežela in vladni komisariat. Strošek je sicer visok, ni pa neupravičen, saj ena tretjina vseh bolnikov boleha tudi na srcu in samo tako visoko kvalificirano središče, ki lahko tekmuje s tistimi v najbolj razvitih državah, utegne zagotoviti življenje in zdravje mnogim osebam. hitm „ i .—ivaKor bo v ceniali^^T3,™111313' se niearka h\ ?nzga[a lu6ka in bo1- traSm tlJ?k°J °bveStila po n°- njem telefonu vse zdravstveno časno *lzrednem stanju». Isto- ‘or elektrod J?r°Žil električni mo-zdravnfl?r?kaYdl°Srama. tako da bo gram ? T na razP°,ag° kardio-am ze od prvega trenutka krize. razMia8^6?3, Za “e na lizeP ing tUd\ laboratoriji za ar,a-m asocialno središče*, ki je «Sorf k rneriniJu izredno pri srcu iS b-*a ni samo zdravi moH6 človeka*, je izjavil co* «££?** tiskovn° konferenčno 7^% P°™embna sta Pred-Prenroo^13'^60'!6, analize, kj naj _ P C1]0 samo nastajanje bolezni in potem vključitev ozdravelega v družbo. Ni več mogoče, da se o-krevanec enostavno vrže na cesto, treba mu je slediti z zdravniškega, socialnega in psihološkega vidika*. Zato bo socialno središče brezplačno pregledovalo vse, ki utegnejo imeti srčne motnje. Občasno bo poklicalo na preglede vse, ki so Oh Posteljah v novem oddelku so posebni televizijski monitorji karvSn -.Č0 uradno odprli novi Se i°w °ddelek Šla™e bolniš-ca rvfet itenm bo tržaška bolnišni-i^etaia ena izmed najbolj na- Pomemi da iJansklh bolnišnic na tem Pomembnem zdravstvenem podroe- t£lmW 3 bo sicer samoza 30 ko bolni'krfa naib°lj hude primere, I&vno mr8Ti skorajšnja smrt. oddelku r,radi. tega so nastavili v lcktronsko°S€bne Nravstvene in e-do bolnik s katerimi bo. Tudi osehPOd sta,nim nadzorstvom, tako rfa 'lt? e posehno izvežbano, nju t Z same bolničarke v stanarine slah^VUh°l°ulj0 razl°Se ne-v kratkpm Sb bobaka- Končno bc zoSlkT, nf razpolago tudi nad-S\“n'kw Po radijskih va- sprehaiai^ d? ,Se. bo. bolnik lahko ničarka P° holnisnici in vrtu, bol-niesovpoT b° s^no sledila stanju nit5eg3 STCa M televizijskem mo- b&h S zdi .oddelek za srčne mladi rvH ga 36 vceraj' razkazal liEmarl3 prof- Camerini kot fe nad " fPi 3a: V VSaki sobid katerimi t 30 ■VTSta naprav’ med a£ ZsČ tpfJPre3 pade v oko bo staW tele,viz?r- na katerem kvenc0 Lt ^l’UČka z isto fre' itrn « u, l° ?lkovo srce. Kakor Sestanek Kmečke zveze v Lonjerju ':"M Kmečka zveza vabi Lonjerce in Padričarje, lastnike zemljišč na Hudem letu, kf 'jih uporablja «Golf club». na sestanek, ki bo v soboto, 17. t.m. ob 20.30 v Lonjerju na sedežu prosvetnega društva, da se pogovorijo o vprašanju odškodnin. Predavanje Kmečke zveze o tetanusu Kmečka zveza priredi v petek, 16. t.m. ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu predavanje o zaščiti pred tetanusom. Predaval bo dr. Borut Spacal ob predvajanju filma. iiimiiiiiiiiMiiumiiumiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil TURIZEM V NASI DEŽELI Bilanca lanske sezone ni posebno zadovoljiva Več turistov iz notranjosti Italije, a manjši obisk iz tujine Manj gostov zlasti iz Jugoslavije, Švice in Anglije Medtem ko se propaganda za turistične kraje naše dežele izvaja s pospešenim tempom v Italiji in tujini, je deželno odborništvo za turizem zbralo podatke, ki se nanašajo na turistični promet v lanski sezoni. Podatki kažejo, da leto 1972 ni bilo posebno ugodno za deželni turizem. Zaradi epidemij, olimpijskih iger v Muenchnu, neugodnih vremenskih razmer, mednarodnih denarnih za-pletljajev in nasprotovanja nekaterih večjih časnikov, zlasti nemških in avstrijskih, smo namreč lani v naši deželi našteli le 1,309.118 turistov in 10,341.565 nočitev. kar predstavlja sicer napredek v primeri s sezono 1971, vendar pa le v razmerju 0,8 pri prvi in 0,5 pri drugi postavki. Po deželnem razvojnem načrtu naj bi se namreč turistično gibanje v Furlaniji - Julij, ski krajini v razdobju 1971 - 1975 večalo v razmerju 5 odst. na leto. V tem razmerju (4,1 odst.) ie lani narastlo le število italijanskih gostov, medtem ko so se gostje iz tujine zredčili za 3,2 odst. Posebno DVOJE DOMAČIH Boris Pahor GRMADA v PRISTANU NOVOSTI AVTORJEV Marij Čuk PESNIŠKI LIST ti&aika Untiaatna PRST - Ul. sv. Frančiška 20 TelefOH 61-792 vidno je bilo nazadovanje pri turistih iz Jugoslavije, Švice in Anglije. Neroden padec priletne ženske Včeraj dopoldne so sprejeli v nevrokirurškem oddelku bolnišnice 82-letno upokojenko Irmo Scarbonio vd. Schillani iz Ul. Paisello 8. Nekaj minut po 9. uri je Schillanijeva šla po Ul. Zandonai, ko je izgubila ravnotežje in padla. Pri tem se je močno udarila v glavo in si je verjetno prebila lobanjo. Nezavestni in krvavečo so jo prepeljali v bolnišnico, če ne bodo nastopile komplikacije bo okrevala v dveh mesecih. Jutri sestava sklepnega dokumenta Predsednik trgovinske zbornice ugotovil slab geopolitičen položaj našega mesta Inž. Fornasir zahteva preostiovo trgovske mreže ■ Odvetnik Sanzin predlaga uskladitev izvajanja zakona o prosti coni z deželnim razvojnim načrtom Iz goriške bolnišnice V goriško bolnišnico so sprejeli 34-letno delavko v podgorski tovarni Nives Sandrin iz San Canziana zaradi poškodb na prstih desne roke. Ženska je približno ob 18. uri delala pri tekstilnem stroju in ji je roka zmuznila med zobe stroja. Okrevala bo v 35 dneh. Basilio Maccioni, 21-letni vojak iz Nuora se je ponesrečil v Gradišču, ko ga je avtomobilist podrl. V bolnišnico so ga sprejeli na 30 dni zdravljenja zaradi zloma leve nadlahtnice. V Gradišču se je včeraj zjutraj pripetila nesreča 57-letnemu delavcu iz Gorice, Ul. Cotonificio 3, ki se bo v bolnišnici zdravil 10 dni zaradi možganskega pretresa in drugih udarcev. Velik požar na goriškem Krasu Včeraj zjutraj je gorelo na kraš-kih gričih nad Tržičem. Ogenj je zajel 25 ha zemlje, zgorelo pa je 6500 smrek, škoda znaša nad 8 milijonov lir. Požar je gasilo šest ekip gasilcev iz Tržiča in Gorice, katerim so pomagali vojaki in o-rožniki. Na seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v ponedeljek zvečer in na kateri se je nadaljevala razprava o podaljšanju zakona o prosti coni, je najprej spregovoril predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri, ki je prisodil trgovinski zbornici za,slugo, da je s pomočjo poročila prof. Forteja predstavila trdno podlago za razpravo o zakonu, da mora goriško gospodarstvo razpolagati z olajšavami, če naj se še naprej razvija. Predsednik Lupieri ugotavlja, da se okoli takšne razlage zakona v bistvu strinjajo vse politične skupine, kar daje moč akciji pri vladi in parlamentu. Zaradi geopolitičnega položaja področja, kjer deluje goriško gospodarstvo, ter njegove zapore na vzhodu zaradi meje, ki ni še v celoti odprta izmenjavi zaradi različnih gospodarstev v vzhodnih državah — in zaradi odročnosti go-riškega gospodarstva v odnbsu na notranji trg smo tako prikrajšani, da nam niti olajšave proste cone niso mogle pomagati pri premagovanju težav. Zakon je zato treba obnoviti in ga spopolniti z izboljšavami, ki smo jih spoznali za koristne v vsem tem razdobju. Predsednik Lupieri se je nato vprašal, kakšne uspehe hočemo doseči in na katerih sektorjih. Ugotovil je, da nobeno gospodarstvo ne more uživati cvetoče stabilnosti brez razvejane industrijske mreže, ki je tesno medsebojno povezana in neodvisna od velikih industrijskih kompleksov na kraju samem. Dosedanji režim proste cone ni deloval v tej smeri. Po sodbi predsednika Lupierija je potrebno sedanji zakon spopolniti, da hi za daljše razdobje spodbujal odpiranje industrijskih obratov. Lupieri se ni strinjal z nekaterimi stališči posvetovalne komisije proste cone, ki ji je predsedoval Fantini, kar zadeva potrošniško blago; izvzeto je samo pogonsko gorivo. «Mi pozabljamo — je nadaljeval — da je zakonodajavec priznal Gorici kontingente na tabeli A, da bi rešil trgovsko mrežo Gorice, ki je izgubila svoje zaledje in ni več povezovala ravnine z dolinami. Kot industrija je zaradi povojnih razmer utrpela škodo tudi trgovina. Zato so se kontingenti jestvin izkazali za zelo koristne, ker - so priklenili potrošnike na trgovine, ki bi se ^v dru-gadfflh razmerah obračali za hri-kupe jestvin' na drugo strian meje. Zato opozarjam, da je zelo nevarno odpovedovati se nekaterim olaji šavam .samo zaradi tega, ker u-pravljanje z njimi ni najpopolnejše.* Svetovalec Lupieri je podprl Fantinijev predlog, da bi občinski dohodek na gorivo ter na ostalo kontingentirano blago, če ga bodo še priznali, spravljali v sklad za naložbe gospodarskega in družbenega značaja in je nasprotoval možnosti, da bi z njim krili občinski primanjkljaj. Svetovalec se je omejil le na nekaj poglavitnih vprašanj, ker sodi, da bi morali pustiti tehnikom dovolj manevrskega prostora. Govor je Lupieri sklenil s pozivom na hitro ukrepanje in prisojanje dokaj širokega mand&ta tehnikom, ki se bodo pogovarjali z vlado. Inženir Marjan Cefarin (KD) je uvodoma navedel razloge, ki so privedli do ustanovitve proste cone, ter hibe pri njenem delovanju. Na vprašanje, če je prosta cona rešila odprta vprašanja, zaradi katerih so jo ustanovili, je svetovalec odgovoril negativno, ker se je zaposlitvena raven znižala, ker naložbe niso bile v skladu z uživanimi ugodnostmi. S sprejemom splošnega regulacijskega načrta pa si je Gorica začrtala o-snovne razvojne smernice, ki zagotavljajo izgradnjo nekaterih osnovnih infrastruktur (mejna postaja, avtoport in industrijska cona). V tem okviru je potrebno zagotoviti razvoj industrije, pravilno ravnanje z jestvinami ter dohodke občinski upravi. Predstavnik trgovcev svetovalec Fogar je svoje poročilo izročil županu, ki ga je prebral. Kategorija trgovcev predlaga uvoz živali, ki jih bodo klali v goriški klavnici. Potrebno je pomagati trgovini, ki je bila zelo prizadeta z dogodki po drugi vojni. Prof. Bratina (SDZ) se je strinjal z industrijskim razvojem, vendar se je vprašal, zakaj morajo k temu prispevati samo naši kmetje v Štamdrežu. Odv. Bernot (KD) je rekel, da bi z izgubo proste cone naše mesto gospodarsko še bolj propadlo ter bi potrošniki v še večji meri zahajali na drugo stran meje. Inž. Fornasir (PLI) je ugotovil, da odprta meja ustvarja recipročne koristi ter ni mogoče zagovarjati zaprte meje. Trgovsko mrežo je potrebno preosnovati, ker imamo preveč trgovin za naše potrošnike. Takšno stanje je povzročila prosta cona s svojimi kontingenti. Predlagal je izgradnjo infrastruktur v razdobju prihodnjih štirih let, ki bodo sposobne spodbuditi nadaljnji razvoj našega mesta. Odv. Sanzin (PSI je dejal, da moramo pri obnavljanju zakona v Rimu povedati naše probleme. Zakon moramo podaljšati z nekaterimi spopolnitvami. Prosta cona mora predvsem zagotoviti varnost industriji ter omogočiti večjo zaposlenost delavcev. Predlagal je, naj se zakon obnovi vsaj za 15 let, da bo mogoče načrtovati nove investicije. Medtem ko bi bilo treba v industrijskem sektorju preprečiti nekatera neravnovesja, se je na trgovskem sektorju nagrmadilo dosti težav. Predlagal je obnovo kontingentov in nadzorstvo nad njihovo uporabo. Ob koncu je svetovalec Sanzin predlagal, da moramo vse posege v okviru proste cone uskladiti z deželnim načrtom za gospodarski razvoj. Danes se bodo sestali načelniki skupin in sestavili sklepni dokument, o katerem bodo glasovali prihodnji ponedeljek. Danes stavka uslužbencev ZK Uslužbenci goriškega Zelenega križa so imeli sindikalni sestanek. Sindikalne zahteve so predložili že pred časom, vendarle brez rezultata, ker nima upravni svet Zelenega križa na razpolago finančnih sredstev. Na sestanku, ki so ga imeli pod okriljem enotne sindikalne federacije, so sklenili, da oodo danes stavkali. Z akcijo pričnejo ob 8. uri zjutraj, trajala pa bo do jutri zjutraj ob 8. uri. Jutri občni zbor društva Pro Loco Jutri zvečer, 15. marca, bo ob 18.30 na društvenem sedežu v prvem nadstropju stavbe «Lanterna d’oro», redni letni občni zbor ustanove Pro loco. Na občnem zboru bodo razpravljali o dosedanjem delu, o spremembah statuta in o načrtih za bodočnost. Medalja upokojenemu šolniku Seminar slovenskih profesorjev in učiteljev goriške pokrajine, ki so ga tudi letos priredili na pobudo Sindikata slovenskih šolnikov, se je po treh dneh predavanj in pogovorov uspešno sklenil z zakusko v Hmelj a-kovi gostilni v Sovodnjah. Prisotni so bili tudi predstavniki šolskega skrbništva na čelu s skrbnikom prof. Martuscellijem. lllllllllllllllllllllimi1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllll||||||lllllllllllllllllllllllllIIIIIIIUlUIIlllllllllllllll||||||||||l|l||||||||||||||||||||||l|||||l||||| RESOLUCIJA POKRAJINSKEGA SVETA Odločno nasprotovanje goriške javnosti provokatorskemu shodu fašista Almiranteja Začne naj se sodna preiskava proti krivcem deportiranja Židov v letu 1944 - Tudi na pokrajini razprava o prosti coni Pokrajinski svet v Gorici nasprotuje fašistični provokaciji, ki so jo za nedeljo napovedali fašisti z govorom svojega kolovodje Almiranteja v goriškem Verdijevem gledališču. V imenu velikega števila pokrajinskih svetovalcev je v ponedeljek zvečer na seji pokrajinskega s\ eta zadevno resolucijo predlagal zastopnik PSI dr. Sergio Semola. Resolucijo so svetovalci sprejeli z glasovi KPI PSI, PSDI in KD, proti sta glasovala fašist Coschina in liberalec Lugnani (ta je svoj nasprotni glas utemeljil z ugotovitvijo, da ustava dopušča vsakomur svobodo izražanja). Resolucija ima naslednjo vsebino: ^Pokrajinski svet v Gorici, je izvedel ,da bo v nedeljo 18. marca neofašistični Almirantejev shod. v Gorici, mestu, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno za borbo( proti fašizmu; zahteva uvedbo "sodne prstskave priti odgovornim ža intefrip nacijo 40 goriških Židov v letu 1944; postavitev izven zakona, upoštevajoč zakon Scelba iz leta 1952, stranke in skupine, ki delujejo na osnovi fašistične ideologije, upoštevajoč tudi zadnji sklep ustavnega sodišča. Opozarja odgovarjajočo o-blast na politične inkompatibilnost omenjenega nedeljskega shoda. Ta bi lahko povzročil nerede, saj je ljudstvo Posočja precej pretrpelo posebno v zadnjem času vojne, ko je Salojska republika dejansko odstopila ta ozemlja tretjemu raj- hu, medtem ko se je prebivalstvo masovno udeležilo odporniške borbe. Na seji so svetovalci, kot smo že včeraj poročali, izvolili predstavnike pokrajine v številna upravna telesa. Na predlog svetovalcev se je razvila diskusija o obnovi zakona o prosti coni, v katero so posegli dr. Cian, Poletto in Lugnani. V glavnem se zastopniki političnih strank zavzemajo za večletno obnovo zakona, istočasno pa zahtevajo večje kontingente za potrebe industrije, zmanjšanje kontingentov za veletrgovce, ki prinašajo dobičke samo tem, ne pa velikemu krogu potrošnikov v Gorici in v So-vednjah, določene razširitve proste cone tudi na druge kraje v pokrajini, porazdelitev davčnih dohodkov med vse krajevne uprave. Osnutke resolucij so predložili krščanski demokrati komunisti iri socialdemokrati. Razpravo bofttt ViSdaljevSli prihodnji seji."*“~'~ • ' - črnskega odbora za nadzorovanje nad cenami, ki mu predseduje odbornik Fantini, v njem pa so še direktor tržnice dr. Mirko Primožič in drugi funkcionarji ter zastopniki trgovskih združenj. Cene so občinski uradniki ugotavljali v času od 5. do 25. februarja, pomagali so jim finančni stražniki. Preglede so izvršili v supermarketih in v desetih trgovinah jestvin, ki so porazdeljene v raznih krajih občine. Ugotovili so, da so bile cene precej ustaljene. Povsod opažajo povišanje cene pščancem za približno 60 lir kilogram. Najboljše vrste parmezana stanejo ob koncu meseca 200 lir za kilogram več kot v začetku. Cene sadja in zelenjave so ugotavljali predvsem na pokritem trgu. Tu so cene ugotovili 15. februarja in 5. marca. V glavnem so cene sadju in zelenjavi ostale nespremenjene, upoštevati je tu treba sezonsko višanje ali padanje cen. Rahli poviški cen nekaterim prehrambenim proizvodom Cene prehrambenih proizvodov so precej ustaljene, le cene parmezanu, clju in piščancem so se povišale, v mesecu februarju. To so ugotovili na seji posebnega ob- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniui OB POTOPITVI LADJE «IGARA» Prekleta Iadja» se je potopila v Južnem kitajskem morju Ko so jo v tržiški ladjedelnici gradili, so bili trije delavci ob življenje - Ob splavitvi je fašist Lauro napadel delavstvo «Prekleta ladja je nehala nagajati*. Tako so včeraj v tržiški ladjedelnici delavci komentirali vest. da se je 73.000 tonska tovorna ladja «gara» potopila v Južnem kitajskem morju nedaleč od Singa-pura. Delavci z ljubeznijo gradijo ladje, te so del njihovega življenja, spremljajo jih na njihovih potovanjih vendarle je bilo s to ladjo drugače. že od vsega začetka niso bile stvari s to ladjo v redu. Nesreč na delu na tej ladji je bilo precej, lani februarja sta se smrtno ponesrečila dva mlada delavca. Takrat so sindikati proglasili protestno stavko v znak žalovanja, nesreče manjšega značaja pa so se še nadaljevale. Ko so ladjo splavili lani 30. marca je prišel na svečanost njen lastnik Achille Lauro. S seboj je pripeljal tudi admirala Birindellija in fašističnega sindikalista Rohertija. V govoru je delavce ozmerjal, češ da preveč stavkajo. Delavci so mu odgovorili z žvižgi in protesti. Kasneje, ko so se vršila zaključna dela na ladji, so bile nesreče spet na dnevnem redu. Oktobra se je smrtno ponesrečil še en delavec. Ko je ladja novembra odplula iz Tržiča, so se delavci ladjedelnice oddahnili, češ prekleta ladja je vendarle odšla. Včeraj je prišla vest, da se je ladja potopila. Kmato je svojo življenjsko pot zaključna. Cepljenje otrok proti kozam in davici Goriška občina obvešča vse starše, da bodo na zdravstvenem uradu v Ul. Mazzini pričeli s cepljenjem otrok proti kozam in davici. Urad, ki bo začel delovati 16. marca do 2. aprila, bo odprt od 9. do 10. u-re. Cepili bodo vse otroke, ki so se rodili od L julija do 31. decembra 1971. in starejše- ki niso bili še cepljeni. Občina nadalje obvešča, da ne bodo sprejeli nobenega otroka v otroške vrtce, če ne bo imel potrdila, da je že bil cepljen proti tema dvema boleznima. Požar v Koprivi Včeraj popoldne je morala goriš-ka gasilska ekipa v Koprivo, kjer je izbruhnil požar v skladišču drv v Ul. Marconi 2, last Marie D'Os-valdo vd. Vecchiet. V dobri uri dela so gasilci pogasili požar, ki je uničil streho skladišča in približno 20 stotov drvi. škode je za 200.000 lir. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Puja, Cristia-na Pozzar, Vanessa Nicolin. SMRTI: upokojenka 86-letna Albina Domini, upokojenec 67-letni Danielo Kavs, upokojenec 71-letni Antonio Candussi. Livio DelFOrco novi tajnik PSI Ob tej priložnosti je predsednik sindikata prof. Albin Sirk poklonil v imenu vseh šolnikov zlato medaljo prof. Rado Bednariku, ki je odšel v pokoj. Ob podelitvi medalje je prof. Sirk poudaril izredne zasluge prof. Bednarika na področju šolstva. Ker dijaki niso imeli na voljo učil, jih je prof. Bednarik sam izdajal. Na takšen način je odpravil hude vrzeli, ki so obstajale zlasti pri pouku zgodovine, zemljepisa in latinščine. Svojo delovno vnemo .je razširil tudi na sindikalno področje ter je dolga leta vodil Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici. Slavljenec se je zahvalil za priznanje ter želel dosti uspehov vsem šolnikom pri vzgoji in izobraževanju slovenske mladine. (Na sliki prof. Bednarik med preietnaniem medalje iz rok predsednika S;ndi-kata slovenskih šolpikov prof Albina Sirka. Foto Miro Kuzmin). Lupo in Valeri drevi v Gorici Livio DelTOrco je novi tajnik mestne sekcije PSI. Izvolili so ga v ponedeljek zvečer, potem ko je prejšnji tajnik Franco Juram podal ostavko zaradi službenih dolžnosti. DelTOrco je že bil tajnik PSI pred združitvijo od leta 1965 do 1968. bil je tajnik pokrajinskega sindikata elektrikarskih delavcev CGIL. sedaj pa je član upravnega sveta zavoda za ljudske hiše. V nedeljo v Gorici kongres PSDI V nedeljo bo v Gorici pokrajinski kongres socialdemokratske stranke. V kongresni predpripravi so imeli skupščino mestne sekcije. Izvolili so deset delegatov za pokrajinski kongres, istočasno tudi novo vodstvo, v katerem je petnajst članov. Razpravljali so tudi o nekaterih perečih goriških vprašanjih, v prvi vrsti o obnovi zakona o prosu coni. Priredili bodo študijski sestanek o tem vprašanju, na katerega no-do povabili ministra za industrijo Fei.rija in podtajnika v finančnem ministrstvu Amadeia. Drevi ob 20.30 v Verdijevem gledališču izvenabomnajska predstava Na sporedu je igra angleškega avtorja Whiteheada «Alfa Beta*. Igrata Alberto Lupo in Valeria Valeri. Režiral je Enrico Mana Salerno. Razna obvestila SKGZ — Komisija za doraščajočo mladino priredi jutri, 15. marca, ob 15.30 v klubu «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13, razstavo risb in ročnih del, ki so jih otroci pripravili na letovanju v Gorjah in Savudriji. Predvajali bodo tudi kratkome tražne filme poletnih kolonij, tabo-renj. zimovanj Slovenskega planin skega društva ter telovadnega srečanja med otroki iz Gorice in Trsta. * * * Jamarski klub «Kraški krth — speleološki odsek SPD Gorica — priredi jutri, 15. marca ob 20.30 \ Kulturnem domu v Sovodniah predavanje SLOVENSKI PODZEMELJ SKI SVET. Predaval bo predsednik Zveze speleologov Jugoslavije prof, France Habe. * * * Slovensko planinsko društvo v Gorici prired v četrtek, 22. mar ca, ob 20.30 v prosvetni dvoran; na Verdijevem korzu 13, predava nje o 4. jugoslovanski himalariki odpravi - Makalu 1972 Predaval bo član odprave Stane Belak iz Ljubljane. Vljudno vabljeni. * * * V okviru akcije «Šport za vsa-kogan prireja športno združenj« Dom jutri, v četrtek, ob 20.30 v Prosvetni dvorani turnir namiznega tenisa za netekmovalce. Kino Ukradla sta moped Prometna policija je na državni cesti Gorica - Trst pri Jamljah včeraj zjutraj ustavila dva mlada Hrvata na mopedu. Ugotovili so, da sta mladeniča ukradla moped v Štivanu. Zaradi tega so ju aretirali in poslali v goriški zapor. Krivca sta 16-letni Nebojša Kistič in 17-let-ni Dragan Stankovič. Bila sta brez dokumentov in sta priznala svojo krivdo. Za počastitev mednarodnega praznika žena so se žene v Sovodnjah zbrale na prijetni proslavi v domačem Kulturnem domu Gorica VERDI 21.00 Nastop gledališča z dr mo «Alpha beta*. CORSo 17.00—22.00 «La mano luni del padrino*. P. L. Lavrence E. Bianc. Barvni film. Prepov dano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Oggi a me domam a te*. B. Spencer in I Ford. Barvni film. MODERNISSIMO 17.40—22.00 «Che? M. Mastroianni in S. Rome. Barv film. Mladini pod 18. letom prep vedano. VITTORIA 17.15—22.00 «Lo sorpres ro a letto con urialtra*. C. Leb in J. Esperel. Barvni film. Mladi pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 16.30 «Verena. la contes: nuda*. V. BJout. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Quando le legge de muoiono*. R. VVidmark. PRINCIPE 18.00 in 20.30 za Cineforu Fellinijev film «La dolce vita*. Mora Gorica SOČA «Na robu blaznosti*, francos barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Ljubezen na odru*, sl venski barvni film — ob 18. in 2 DESKLE «V službi njenega veliča stva», ameriški barvni film — < 17. in 19.30. RENČE Prosto. FRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK 4 14. marca 1973 NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Ponovno dve novi knjigi zbirke Zgodovina človeštva Ena knjiga nosi naslov Dvajseto stoletje, druga pa Temelji sodobnega sveta Ni dolgo tega, kar smo poročali c dveh zvezkih, VI. knjige ZGODOVINE ČLOVEŠTVA in že lahko poročamo o nadaljnjih dveh knjigah te edinstvene zbirke, ki jo dobivamo tudi v slovenščini. Pravkar je namreč Državna založba Slovenije, ki skrbi za slovensko izdajo teh knjig, dala v javnost dve knjigi: zadnji (četrti) zvezek šeste knjige ter prvi zvezek četrte knjige. S sedmimi zajetnimi zvezki velikega formata, ki jih že imamo na naših knjižnih policah, in novima dvema Je zbirka kulturne zgodovine človeštva, ki jo izdaja UNESCO, dobila tudi v slovenščini že pravo podobo. S tem je tudi utrjeno prepričanje. da bo ta veliki založniški napor tudi v slovenščini uspešno zaključen. Šesta knjiga zgodovine človeštva nosi naslov Dvajseto stoletje, že sam naslov pove, da je to knjiga, ki obravnava kulturno zgodovino današnjega časa. Zato je ta knjiga še toliko bolj mikavna in privlačna, posebno še, ker daje vpogled tudi v nekatere probleme, zaradi katerih vznikajo danes trenja v svetu. Šesta knjiga obsega štiri dela, cd katerih vsak zajema debelo publikacijo velikega formata. O prvih treh zvezkih šeste knjige smo že poročali, zdaj imamo pred seboj četrti zvezek, ki zaključuje to knjigo in s tem sodobno kulturno zgodovino. Avtorji šeste knjige so Caroline VJare, indijski že pokojni zgodovinar Panikkar in prav tako že pokojni nizozemski zgodovinar Romein. Če si ogledamo vsebino zvezka, ki ga imamo pred seboj. lahko ugotovimo, da je tudi ta knjiga izredno zanimiva. Obsega več delov, ta pa več poglavij. Najprej je v njih govor o politično družbenih sistemih v Evropi, o nacistični Nemčiji, o državah z verskim nastankom in o afriškem nacionalizmu. V drugem delu govori knjiga o prerodu starih kultur, in o kulturah držav, naseljenih v zadnjem času. Prizadevanje za osebno svobodo in človeško dostojanstvo je naslov posebnega dela knjige. Tu je govor o prizadevanjih delavstva za svoje pravice, o ženski emancipaciji in o borbah kmetovalcev za svoje pravice. Zadnja dva dela sta posvečena razvoju književnosti in umetnosti in sicer v zahodnih kulturnih območjih in v vzhodnih deželah. Na koncu je sklepno poglavje knjige, ki daje nekak pregled vsega duhovnega življenja na našem svetu v XX. stoletju, ki ga zaoblejma ta knjiga s štirimi zvezki. Tako je torej zaključena znanstvena analiza svetovne kulture v našem času, v knjigi, kakršne doslej človeški rod še ni poznal. Ta izdaja pomeni namreč edinstveno sodelovanje znanstvenikov vsega sveta, pa tudi delo, ki kompleksno zajema celoten svet v vseh njegovih posebnostih. Slovensko izdajo šeste knjige sta kot prevajalca pripravila Katarina Rogataj in Janez Gradišnik. Istočasno kot omenjena knjiga pa je izšel tudi prvi zvezek, četrlp knjige Zgodovine človeštva ki nosi naslov TEMELJI SODOBNEGA SVETA. Ta knjiga, ki bo obsegala dva zvezka, je po svoji vsebini vmesna knjiga. Medtem ko tretja knjiga govori o civilizacijah srednjega veka. peta pa je posvečena devetnajstemu stoletju, zajema četrta knjiga ves tisti čas med srednjim vekom in preteklim stoletjem. Zato ima tudi svoj utemeljen naslov, saj govori o svetu, v katerem so se postavljali temelji za svet današnjega časa. Avtor knjige in u-rednik je ameriški profesor Louis Gottsrhalk. njegova sodelavca va sta bila prav tako ameriška profesorja, zdaj že pokojni Loren Mac Kinney in H. Pritchard. Kot izvemo iz predgovora, ki ga je za to knjigo napisal generalni tajnik celotne publikacije Guy Metrom, (lani je bil ob izidu dveh knjig navzoč tudi v Ljubljani), so avtorji dobili na svoj osnutek knjige veliko pripomb z vsega sveta, katere so v končni redakciji tudi upoštevali, čeprav so nesoglasja z nekaterimi francoskimi znanstveniki ostala odprta Kot pravijo avtorji, obdeluje četrta knjiga snov, ko so se svetovne kulture razvile iz stanja okoli leta 1300, v stanje okrog leta 1775. Zato je prikazano najprej politično in gospodarsko ozadje tega časa. Drugi del knjige zajema v več poglavjih prikaz verstev okrog leta 1300. v naslednjem pa so prikazani večji verski dogodki v letih 1300 - 1500. Četrti del obravnava razmerje med katoličani in protestanti v obdobju, ki ga sicer zajema knjiga ter druge verske dogodke v letih 1500 - 1775. Toelogija in metafizika sta obravnavani posebej, prav tako pa v dveh poglavjih politična in socialna misel. Tako nam prvi zvezek četrte knjige prikazuje vsa velika verstva v svetu ter poglavitne tokove v politiki, pravu, filozofiji in tudi gospodarstvu. Drugi zvezek te knjige, ki bo predvidoma izšel kmalu, pa bo posvečen nastajanju in razvoju književnosti, umetnosti ter napredku znanosti četrta knjiga v celoti bo torej nudila bralcu zanesljiv pregled zgodovine kulture in civilizacije v ključnih stoletjih svetovnega razvoja, ko so se ustvarjali temelji današnjega sveta. S tem, da sta prikazana tako Evropa kot ostali svet. Sl. Ru. BO ČLOVEK ZNAL MOŽNOSTI PRAVILNO UPORABITI? Od teoretičnih eksperimentov do uspehov v «laseroterapiji» V samih desetih letih so se dosegli lepi rezultati - Tudi «laser» ima dva obraza Nekega majskega večera 1962. je svetloba razpršila le za tri ki- leta so v Laksingtonu, v državi Massachusetts, v Lincolnovem laboratoriju na slovitem tehnološkem inštitutu MIT izvedli zanimiv poskus: s strehe zavoda so «tenek rdeč žarek» poslali proti Luni, od katere se je ta odbil in se, potem ko je odpravil 800.000 kilometrov, namreč pot tja in nazaj, vrnil na Zemljo na krov. Svetlobni vir tega žarka je bila nova «električna žarnica* - «la-ser», ki emitira tenek žarek tako imenovane sinhronizirane svetlobe, ki ni podobna nobeni svetlobi, kar jih poznamo Snop svetlobe zelo močnega projektorja, ki bi ga u-perili proti Luni, bi se razpršil in bi dosegel premer kakih 40 000 kilometrov. Odraz svetlobe ali če hočemo svetloba pa ni bila tako šibka, da bi je ne zabeležil noben inštrument. Snop svetlobe, ki ga oddaja laser, pa je na Luni zajel le površino, ki meri v premeru 3 kilometre. To se pravi, da se lometre na razdalji 400.000 kilometrov. Izraz «laser» je sestavljen iz začetnih črk angleških besed, ki pomenijo «krepitev svetlobe z e-mitiranjem radiacije*. Laserski žarki niso novi. O njih so govorili že pred več desetletji. Od le-la 1959 pa so proučevanje te oblike svetlobe vnesli tudi v znanstvene programe ameriških vesoljskih ustanov. Iz tega izhaja, da to odkritje že 13 let omogoča na eni strani izredne možnosti, na drugi pa lahko tudi strahotne perspektive. Starorimska mitologija pozna boga Januša, mitično bitje z dvema obrazoma. Tudi laser ima dva obraza. En obraz je obraz, ki človeštvu lahko veliko pomeni, drugi obraz pa je tisti, ki lahko privede do strahotnih posledic. Katera plat bo zmagala? Odvisno je od človeka, od družbe, v kateri bo prevladal ali razum ali pa blaznost. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NORVEŽAN F. HANSEN SE JE POMOTIL ZA 50 LET V najbolj severnem mestu Norilsku kjer temperatura pade do minus 60 Mesto v Sibiriji ni nastalo, ker bi si človek želel tam živeti Zelo veliko mladih ljudi - Veliko šol, veliko problemov Vtem ko to pišemo, veje na našem področju burja. Ponavljam veje, kajti sicer burja zavija. Toda tokrat ni prav nič huda, kot že dolgo let ni več pri nas tiste ostre burje, ki smo se je nekoč bali. In tudi zima je letos in že delj časa blaga. Zato si človek skoroda ne more zamisliti zime oziroma vremenskih razmer, v kakršnih živijo ljudje tam daleč v Sibiriji, konkretno v mestu No-rilsk, kjer živo srebro pade često tudi na 60 stopinj pod ničlo. In vendar ljudje prenesejo tudi takšne temperature. Sicer pa stopimo z Mihajlom Beljajevim v Norilsk, kot ga je videl on v svojem dopisu agenciji APN. Ko se približate kakršnemu koli mestu, vam reklamni lepaki, ob; cesti govore o tem, po čemur je mesto znano. Tudi najmanjše mestece skuša najti nekaj, kar naj bi bilo zanj značilno. Mesto' Nb-rilsk pa je v posebnem položaju. V Norilsk namreč ne vodi nobena cesta. Zato pa se okoli mesta vije in vleče ogromen plot, velikanska lesena ograja, ki ščiti mesto pred snežnimi zameti. Ne smemo pozabiti, da je Norilsk bliže severnemu tečaju kot pa svojemu pokrajinskemu središču -Krasnojarsku. Norilsk ni nastal za to, ker bi bil nekdo hotel tu živeti. Nastal je iz potrebe, ki jo je vsiljevala in jo vsiljuje industrija. Sovjetska zveza potrebuje raznih kovin, kot so nikelj, baker, kobalt in drugi materiali in zarali tega so sem gor, daleč na sever, prispeli geologi, in njihovo iskanje ni bilo zaman. Tu v pusti tundri na večno za-mrzli zemlji je nato začelo rasti najbolj severno mesto, precejšnje ekonomsko, upravno in kulturno središče. Prvi temeljni kamni so bili postavljeni pred štiridesetimi leti. In kaj je v tem času tu nastalo? Težko je bilo graditi hiše na zamrzli zemlji. Pravzaprav je sama gradnja potekala normalno, Ena izmed dvoran v šp ortni palači v Norilsku toda brž bila hiša zgraje- na, se je pod njenimi temelji teren začel tajati in hiša se je zrušila. Arhitekti pa, so našli pot iz ■teh težav in danes se gradi po «norilski metodi* tudi drugod, povsod, kjer je zemlja zamrznjena. Za Norilsk trdijo, da je «mesto častihlepja*. To «častihlepje» pa se kaže v tem, da bi njegovi prebivalci hoteli v svojem mestu i-meti prav vse, kar imajo prebivalci drugih mest. Tudi velikih. Ne glede na to, da tu včasih piha orkanski veter, so postavili visok televizijski stolp, s katerega vsak večer posredujejo gledalcem dolg in zanimiv program. To smo navedli le kot primer. Sledili bodo drugi. Toda Norilsk ima tudi veliko problemov. Prvi je prav gotovo — izreden mraz, saj pogosto zabeležijo tudi 60 stopinj pod ničlo. Zato imajo v načrtu gradnjo velikanske kupole, pod katero bodo namestili otroški vrtec, bazen za konanje, kavarne, itd. Pod to kupolo bodo gojili tudi cvetje in drevje. Arhitekta Šipkov in Tru-škoš sta izdelala načrt za »mestece pod kupolo*, ki bo dajalo streho 1.200 prebivalcem. Dejansko bo to večnadstropna piramida po zgledu Keopsove piramide, le da bo tu veliko stekla in betona in prav nič kamenja. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Proza in glasba; 16.20 Koncert. KOPER 6.30, 7.30 12.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30,' 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Iz velikih filmov; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Dersin: 11.30 Orkester Casadei; 1145 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: «Pisma»: 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Poje G. Mou-staki; 15.45 Plošče: 16.40 Orkestri; 17.00 Naša pesem 72: 17 45 Šolski zbori: 18.00 Popevke; 19 00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Godala; 2210 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PRCORAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in jaz: 10.00 Posebna reportaža; 11-20 Kratki te- SREDA, 14. MARCA 1973 den: tokrat iz Firenc; 14.00 Glasbeni spored; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.25 Glasbena novost; 20.20 Andata e ritorno; 21.15 S. Bourdet: «Le fi-glie di Forci*; 22.30 Enrico Caruso. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Celentano in «Alunni del sole*; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.10 Popevke; 11.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 Nadaljevanka. III PROGRAM 10.00 Koncert; 12.15 Dallapic-cola; 14.30 Portret avtorja: Hača-turjan; 15.30 Schumannova komorna glasba: 16.15 M. Devena: In-vito al pubblico; 17.20 Enotni razred: 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila: 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz Švarove «Veronike Deseniške*: 12 30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13 30 Priporočajo vam. . . 14.10 Komorni zbor; 15.40 Baritonist Samo Smerkolj: 16.00 «Vrti-ljak»; 16.40 Listi iz albuma; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glesbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 15.15 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 TV razprave; 19.15 Zadnje meje kemije; 19.45 šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Človek in morje: Tapu; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Kol. dirke Tiren - Jadran: 21.00 Dnevnik: 21.20 Film «Cucina al burro»; 22.45 Sodobna medicina. JUG TELEVIZIJA 8.20 in 11 00 TV v šoli; 17.45 Mačkon in njegov trop; 18.15 Ob zornik; 18 50 Živa filozofija: Avguštin ali o Grehu; 19.15 Vaš šlager sezone: 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.25 TV ba rometer: 20.30 Klubska karta, film; 22.05 Likovni nokturno: Drago Tršar. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka: 20.15 Poroči la; 20.30 Film: Malta: 21.20 Za bavno - glasbena oddaja. Z načrtom pa niso vsi zadovoljni/pa. čeprav se nekateri nad njim navdušujejo. Eden nerešenih problemov je tudi problem energetike. Za še-daj jim služi v glavnem premog. Toda premog je tu drag, ker je kopanje premoga na teh zemljepisnih področjih zelo drago. Radi bi prišli do nafte ali do podzemeljskega plina. Geologi trdijo, da ga je veliko v nližini, treba ga je le najti in začeti z vrtanjem. Pred nedavnim je v dokaz, da je tu veliko plina in nafte, bruhnil v zrak vir podzemeljskega plina, ki pa je kmalu usahnil. Največji problem in glavni sovražnik ljudi, ki žive na teh zemljepisnih področjih, pa je — mrak. Dva polna meseca imaš tu povsem črno temo, nadaljnja dva meseca in pol pa polmrak, tako da moraš štiri mesece in pol i-meti povsod, prav povsod prižgano luč. Tudi izredne snežne nevihte z vetrom, ki doseže in preseže 150 km na uro, niso tako odbijajoče, tako strašne, kot je strašna polarna noč. Za borbo proti snežnim zametom imajo v samem mestu Norilsku 300 strojev, okoli mesta pa je še 500 km dolg visok plot, ki ščiti mesto pred velikimi zameti. Če bi se človek tu znašel sam in osamljen, bi v dolgih polarnih nočeh prav gotovo prej ali slej ponorel. Samota je tu hujša kot kjerkoli drugje. Zato i-majo v Norilsku zelo živahno družabno življenje. Ljudje se srečujejo v klubih, kavarnah, restavracijah, gledališču, bibliotekah itd. itd. Teh srečanj ne morejo preprečiti niti izredno nizke temperature. Včasih se zaradi mraza prekine delo v rudniku. Toda zvečer je dvorana dramskega gledališča vendarle polna. Poleg poklicnega gledališča je tudi amatersko gledališče, nadalje je tu operetno gledališče, ljudska univerza itd. itd. Na ulicah tega mesta ni enega samega drevesa. Preveč smo na severu, smo v deželi večnega ledu. Drevo bi tu ne raslo. Tudi najbolj trpežno drevo ne. Toda na vsakem domu imajo cvetje, pravzaprav veliko cvetja. V bazenih pa imajo toplo vodo in po porabi tople vode je Norilsk na prvem mestu v Sovjetski zvezi. Toda v Norilsku ima veliko vlogo tudi šport. Deloma tudi zato, ker je poprečna starost prebivalcev — 25 let. Norilsk je namreč eno izmed tistih mest in naselij, ki so nastala po potrebi.- Tu je veliko tehnikov in inženirjev, ki so prišli sem, ko jih je poklicala partija. Med prebivalci Noril-ska je veliko tistih 30.000 prostovoljcev, ki so iz Moskve, Leningrada in od drugod prišli pred sedmimi leti v Sibirijo, ker je Komsomol pozval mladino, naj pride v Sibirijo. Tu je plača dvakrat višja kot kjerkoli v Sovjetski zvezi. Je to pač cena za obilne štiri mesece teme, za mraz, za snežne nevihte in zamete. V Norilsku ,ie najdražja delovna sila v Sovjetski zvezi. Zato je tudi delo tu dar se da mehanizirano. Industrijska visoka šola ima pouk čez dan in ob večerih in pripravlja mladino na — dvesto poklicev. Poleg te je tu tudi politehnična visoka šola, poleg te je tu še več drugih višjih šol. Mladi Sovjeti, ki so prišli sem iz drugih mest s srednjo ali celo višjo šolo, se tu lahko še izpopolnijo. Kot smo videli, je v Norilsku veliko možnosti razvoja in uspehov. Toda Norilsk ima tudi svoje težave. Veliko je teh težav in velike so. Nekateri jim pravijo tudi mamutske težave. Znanstveniki so hvaležni Sibiriji, ker je ohranila v svojem ledu zelo o-hranjene mamute. Toda mamut je sedaj v Norilsku izraz tudi za marsikatero sedanjo večjo, mamutsko težavo. Navedli bomo le eno. Z letalom npr. prideš iz Moskve do Norilska v petih u-rah. Pot od -letališča v središče ■ mesta pa zna potrajati tudi več kot pet ur. Razlog? Cesta je pogosto zaradi zametov ali ledu neprevozna . .. In ko bi človek mislil, da se bodo prebivalci Norilska zadovoljili s tem, te presenetijo z novostmi, ki si jih drugje ne bi u-pali začeti. Začeli so ob Norilsku eračšti novo mesto — Talnah. Tri tisoč ljudi postavlja temelje novemu mestu in vrta zemljo, kjer so odkrili nova velika ležišča, bakra, niklja, kobalta, zlata in vrste drugih dragih rudnin in surovin. Znani raziskovalec severnega tečaja Norvežan Hansen je pred 50 leti živel tu, na polotoku Tajmir. Tedaj je v neki svoji študiji zapisal, da bo človek mogel premagati prirodo tega polotoka kvečjemu v tretjem tisočletju. Mož se je pomotil. Za petdeset let se je zmotil. Načelnik vrhovnega poveljstva ameriških letalskih sil general Curtis LeMay je že v maju 1962. leta optimistično napovedal bodočnost laserja, ko je rekel: «Vo-deni snopi energije se premikajo s svetlobno brzino in bi se mogli uporabiti kot vesoljsko orožje. Ta bi bil adut neprecenljive vrednosti za prestrezanje medcelinskih balističnih izstrelkov, katerih brzina znaša 24.000 kilometrov na uro. Ti izstrelki so razmeroma počasni, če jih primerjamo z orožjem, katerega brzina je 300.000 km na uro». Potemtakem je ameriški general videl v laserju obrambno o-rožje. To je dobro. Toda obrambno orožje le ene velesile. Kako pa se bo ostali svet branil pred morebitno njeno napadalnostjo? Dolgo let se je z raziskovanjem laserja ukvarjal Einstein, ki je hotel «razumnemu in osveščenemu* človeštvu dati nove možnosti. Z manjšimi aparati so mnogi laboratoriji že dolgo delali poskuse s to, lahko pozitivno pa tudi strahotno rušilno silo. «Če se njegov snop, ki je lahko nekaj mi-lijardkrat toplejši od površine sonca, usmeri proti rezilu briv-nega nožička, ki je oddaljen 30 cm, se čuje oster udarec, svetlobni izstrelek pa z močnim o-grevanjem prebije v odličnem jeklu drobno luknjico*. V zavodu za rak na ukrajinski akademiji znanosti so prvič uporabili «laseroterapijo» pri zdravljenju nekega mladega Ukrajinca, ki mu je kožni rak zajel pol obraza. Rastislav Kavecki, član u-krajinske akademije, in Nikolaj Gamaleja, načelnik oddelka za u-porabo laserja v biološke namene, sta objavila rezultat tega poskusa in od tedaj so zdravili že mnoge bolnike s pomočjo «poseb-nega laserja*, ki ga je napravila posebna skupina kijevskih inženirjev pod vodstvom inženirja Kudr-javcova, ki je za ta svoj uspeh dobil tudi državno nagrado. Kirurška intervencija pri zdravljenju nesrečnega mladeniča bi bila pustila na obrazu strašne brazgotine. Zato so mladeniču predložili, naj bi pristal na lasero-terapijo. In ko se je vrnil na kolhoz, ga ljudje niso prepoznali, kajti na njegovem obrazu ni bilo niti sledu prejšnje strahotne bolezni. Le kdor ga je prav od blizu pogledal v obraz, je mogel opaziti drobne brazgotine nekdanje bolezni. Prezgodaj je govoriti o dokončnih rezultatih, kajti za nekatere rakaste bolezni dveletna praksa še ni zadostna.' Tako pravita Kavecki in Gamaleja. Kljub temu lahko upamof daJbo v nekaterih primerih laseroterapija dala pri zdravljenju raka boljše rezultate kot so jih dali drugi načini zdravljenja. Prva raziskovanja na področju laseroterapije prihajajo iz Sovjetske zveze. Tam so s tem začeli leta 1985. Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da morejo laserski žarki povsem uničiti kanceiozne celice. Poleg teh so tudi druga raziskovanja pokazala, da svetlobni impulzi določene energije integralno uničujejo rakasto obolenje. Na kraju obolelega tkiva se u-stvarja krasta, ki kmalu nato odpade in ne pusti za seboj nobenega sledu. Uporaba laserja pa hkrati ne povzroča nobenih bolečin in ne škoduje ostalemu organizmu, ker ne povzroča okvar na zdravih organih, na zdravem tkivu. Vrhu tega ni niti nezaželenih sekundarnih učinkov ne koj po zdravljenju ne kdaj pozneje. 8. MAREC V RAZNIH KRAJIH Mednarodni praznik žena, 8. marec, so te dni slavili še v Trebčah in na Opčinah, kar k ažeta gornja in spodnja slika Pa tudi v PD «škamperle» pri Sv. Ivanu in pri Domju, kot kažet* sliki zgoraj in spodaj Kicmanjski otroci, ki so sodelovali na proslavi, o kateri poročamo ia' di v spodnjem poročilu Prešernova proslava v soboto v Križu Slovenski kulturni praznik, 8. februar, je sicer že davno mimo, toda to ne more motiti, da bi ne proslavili Prešernovega dne. V Križu so preteklo soboto pripravile proslavo tri šole: otroški vrtec, osnovna šola «Albert Sirku in srednja šola «Fran Levstik». Na proslavi je imel ustrezen nagovor ravnatelj dr. Humbert Ma-molo, ki je občinstvu prinesel tudi pozdrav s Proseka. Poudaril je tudi sodobna pota vzgoje in izobraževanja, spoznanje, ki postopoma prodira v naše šole. Na odru je visela slika pesnika dr. Franceta Prešerna, izjemno delo, s katerim so dijaki srednje šole «Fran levstik» pokazali vso svojo domiselnost, ki so jo izrazili pod vodstvom prof. Edvarda Zajca. Križani so povsem napolnili dvorano prosvetnega doma «Albert Sirk-», prisluhnili so recitacijam in izvajanjem otroškega pevskega zbora, Prešernove pesmi so recitirali vsi od najmlajših pa do srednješolcev, tako da je vse to izzvenelo v pravi literarni večer. Delo z otroki osnovne šole je sicer lahko hvaležno, hkrati pa sila odgovorno in zahteva veliko potrpežljivosti. S podajanjem zbornih recitacij so bili vsi zadovoljni. Samoumevno je. da je imela srednja šola zahtevnejši program, zahtevnejše poezije, ki so se zvrstile po načrtu, ki ga je določila prof. Miličeva. Vse pesmi pa je povezovala dijakinja Hildegarda Košuta. ki je pozneje tudi sama deklamirala Prešernovega «Povodnega moža» skupno s Suzano Žerjal in Miranom Košuto, ki sta bila v noši. Ob tej priložnosti ni mogoče oceniti vsakega posameznega učenca ker je bil program izpolnjen z vsemi najlepšimi in najpomembnejšimi Prešernovimi poezijami. V pisanem svetu pesnikove poezije je mogel vsakdo najti svoj motiv in se vanj vživeti. Zato je vsaki deklamaciji sledilo burno ploskanje. Vsekakor moramo ob koncu poudariti da je proslava zares u-spela. Em. C. F. 8. marec tudi na Proseku in Ricmanjih Gabrovcu Malone po vseh naših prosvetnih društvih po vaseh in tudi marsikje v mestu so pretekle dni praznovali 8. marec, mednarodni praznik demokratičnih žensk. Eno teh praznovanj je bilo v nedeljo zvečer v Ricmanjih. kjer so ženske res dostojno slavile svoj praznik s kulturno prireditvijo in nato s prosto zabavo. V dvorani prosvetnega društva «Slavec» se je zbralo iz Ricmanj in iz Loga zelo veliko ljudi, da bi prisostvovali lepemu miimiiiiiimiuiiiiimiimiiiiiimiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiin, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zelo ugodno vzdušje za uresničitev neke zamisli. Spoštovanje, ki ga uživate, vam bo nudilo mnogo zadoščenja. BIK (od 21. 4. do 21.5.) Jutro je primerno za poklicne zadeve. Posvetite dan študiju in premišljevanju. DVOJČKA (od 22. 5. do 22. 6.) V poslovnem pogledu vaše možnosti danes ne bodo najbolj ugodne. Ne bodite preveč zaupljivi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) če_ neka ponudba ni posebno prepričljiva, skušajte pridobiti na času. Navzlic svoji grobosti vam bo nekdo vendarle pomagal. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Temelji, ki ste jih bili postavili že pred časom, vam ne bodo olajšali naloge. V čustvenem pogledu boste, imeli srečo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne vztrajajte na tem, da bi naglo rešili neko zapleteno zadevo. V pogledu neke čustvene zadeve se ne 1 prenaglite. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Dobro premislite, preden začnete finančno špekulacijo. Neki spor v družini se bo izgiadil. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Če hočete daseči uspeh, bodite bolj vztrajni. Prehodna napetost v družinskih odnosih. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Pazite, da ne pridete navzkriž s pravnimi predpisi. V čustvenem pogledu si ne ustvarjajte nobenih iluzij. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V okviru vaše poslovne organizacije bo Dostavljeno vprašanje novih interesov. Moralna sorodnost vas bo zbližala z neko osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite previdni tudi v primeru, ko so vse okoliščine vam v prid. Z dobrim nasvetom boste koristili neki osebi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ves razvoi bo poteka) tako. kot bo vam prav. Sreča je na vaši strani, posebno kar zadeva družinska vprašanja. kulturnemu programu, ki so ga ien' ske pripravile ob sodelovanju vaške mladine, predvsem otrok, domače godbe na pihala. DomaC<*f ricmanjska godba, )e pod vodstvom Evgena Križanovskega zaigra1 več koračnic, partizanskih in drugih pesmi, otroci pa so izved. več recitacij in tudi nekaj glasbenih in pevskih točk. Priložnostni govor o mednarodnem prazniku. 8. marcu, ter stališčih sodobne ženske je spred varila demačinka Bazilija Hrvati • ki se je dotaknila tudi trenutni razmer v svetu in raznih problemov v Ricmanjih. Po tem spur du in no govoru je nastopil doma mladinski ansambel «Pomlad». K je izvajal v glavnem Avsenikov melodije in razne slovenske pesm za ples in zabavo. Dan prej, v soboto zvečer, so J}? Proseku slavili praznik demokratične ženske. Številne Prosečanke s se zbrale na skupno večerjo. na^-u je sledila prosta zabava ob zvokm domače godbe na vihala. Vesel]. se je zavleklo pozno v noč. V nedeljo zjutraj pa se je delegati0 proseških žensk poklonila spomin padlih v narodnoosvobodilni in položila cvetje pred spornem padlim. V Gabrovcu so se ženske na praznovanje svojega praznik v društveni gostilni kjer so skupno večerjo, kateri je sledi prosta zabava. Okoii svojih žen* in žena se je zbralo tudi velik ostalih vaščanov, da bi skupno. Pr '■ slavili 8. marec. Ob tej priložno so ženske nabrale tudi lepo vs to, ki so jo izročile odboru postavitev spomenika padlim v J1 rodnoosvobodilni vojni. M- PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. marca 1978 SMUČANJE MM TRŽAŠKO PRVENSTVO Pohvala predvsem za Andreja Križniča Med ostalimi našimi tekmovalci so se izkazali tudi R. Milič, A. Obersncl, M. Verginella in S. Udovič eam-,krasnem vre,menu in dobri or-se je zaključilo tudi 8. n^ozicnc srečanje tržaških smu-fpi« t V SaP?adi- veljavno za trosi^ ™amrnasbli in tržaško prven- pripravljenih samem i dvel1 skrbno iut^fh’ iSmo. si v enem s čarsi, spuste tržaške smu- . e ehte, kar je že težko, od- tekrv, 86 i zaracb velikega števila tekmovalcev tekme " ” V 3 »n " Ubersnel Adsrijan, 28. Kur^ J*- 30- Kuret St/vinn -11 korAJeš!g°r' Ni 30. Kuret Stojan, 31. MLADINCI: 18. žet-22- Jazbec Branko. ČLA- j? sss “a & toam^3 prvaka sta Chiara Bel-društv ln-Francesco Slocovich. Kot Ottow’ na Prvem mestu XXX še nict’ 084316 ekipne uvrstitve pa ‘“so znane. sm.- Kolesarstvo TiRENSKo • JADRANSKO MORJE Sasso zmagal s sprintom Ba^GfT TERME, 13. _ Marino etap0 u6, osvojil v sprintu prvo skega rikoIf arske dirke od Tiren-ni del °-Jadr.an?k?ga moria- Konč ki jo 0r?ap(; 3e biI repriza tistega, Prvnnct °ca na zadnjem svetovnem Bassa I°:.v,prvi vrsti se J'e Poleg dal vticnatel ®r^ossi* ki je sprva Oasnmt„:i da ko labko presenetil svetovnj a’ v zadnjih metrih pa je mesti,Prvak le uspešno nado-biia n majhen zaostanek. Etapa je Vzty,precej zanimiva le na edinem m>nck ’nr^-*kiatere™ De Vlae‘ tel rii„nPr h’!el ostale. To pa je v Pennlroi važn°. ker so gorski cilji radi , Povezani z lestvico za-ki kosebnih časovnih odbitkov, Nlinh Pn.i iiiiiim mili h iiiiiii i n i iiiiiiiui m i ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiui 11111111111111111 mil iihi 11 iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiu i n n mil 11 mil m n n i iiiiiii 1(1111111111 MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA V treh tekmah skupni izid 8:3 v korist slovenskih enajsteric Vesna in Breg sta med naraščajniki visoko zmagala, med začetniki pa so bili «plavi» premagani - Nastop Primorja in Gaje odpadel Vesna — Fortitudo 4:0 (1:0) VESNA: Eva, Alessio, Ferluga, Tence, Zuliani, Sosič, Košuta, Kovačič (Žerjal), Russignan, Sodoma-co, Zucca, 12 Švab. SODNIK: Viganelli (TS) GLEDALCI: 50. KOTI: 7:1 za Vesno. STRELCI: Russignan, Tence, Sodo-maco in Zucca. Vesna je nepričakovano visoko premagala Fortitudo. Zaigrala je odlično in je bila zlasti v napadu za razred boljša od nasprotnikov, ki pa so se krčevito branili do konca tekme. Že v prvem polčasu je Vesna prevzela vajeti igre trdno v svoje roke in potisnila Miljčane v njihov kazenski prostor. Isto se je ponavljalo v d.p., ko so gostje le redko prekoračili sredino igrišča. Vsi Križani so zaigrali dobro, predvsem pa mladi Russignan (letnik 1959). Na sredini igrišča sta dobro igrala Sosič in Sodomaco, težko pa ocenimo de- IIHIIIIIIIIIIIItll IIIII IIIIIII IIIIIIIUI Hill II IIIIIII Hilli IIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIII IIIII llllllll 11111114111111111 OB PREVIŠNJ1 OKROGLI MIZI ZSŠDI NA PROSEKU Osvetlili bodo problematiko nogometa z raznih strani Naša društva so se preveč podredila enemu cilju: rezultatu Drevi bo v Soščevi hiši na Pro seku okrogla miza na temo «Vloga nogometa v manjšinskem športu*, ki jo prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Svoje referate bodo podali Vojko Kocman, predsednik ŠK Kras, Marino Luk-ša, bivši tajnik nogometnega kluba Primorje, Jožko Morelj, predstavnik SKGZ, Dino Roner, predsednik goriškega nogometnega kluba Ju-ventina in prof. Josip Tavčar, znan Povmsk’ ku^urni delavec ter nekdanji aktivni športnik. Govorniki bodo skušali z raznih strani in ne samo s športne, osvetliti celotno problematiko našega nogometa, ki je po mnenju mnogih zašel v krizo in opustil prvotno začrtano pot. Okrogia miza zadeva neposredno vseh deset naših društev, ki se ukvarjajo s članskim in mladinskim nogometom na Tržaškem in na Goriškem. Ta društva so Breg, Gaja, Juventina, Olimpija, Primo rec, Primorje, Sovodnje, Union, Vesna in Zarja. Z razcvetom nogometnega delovanja so se razširile tudi mnoge problematične strani tega športa, saj so društva, v borbi edinole za rezultat in nič drugega, začela vedno bolj posegati po tujih igralcih. Namesto da bi podpirala naraščaj, so ga mnoga popolnoma opustila, tako da je postopoma prišlo do krize ne samo na organizacijski ravni, pač pa tudi na strogo tehničnem področju. Po prvih letih nogometa pri nas, ko so po dolgem mrtvilu znova oživela nogometna društva (pred približno sedmimi do osmimi leti) in sprejela v svoje vrste domače igralce, ki so nastopali pri tržaških predstavnikih, je nenadoma začelo navdušenje za nogomet padati, rezultati so začeli izostajati, tako da so se sčasoma začeli formirati nogometni klubi, ki so še vedno nosili ime kraja, kjer so nastali, niso pa imeli z njim nobene zveze več. Posredno pa bodo rezultati in izsledki nocojšnje okrogle mize gotovo veljali tudi za druge športe, ki jih pri nas gojimo, ki pa se doslej niso še srečali s takšnimi težavami in ovirami, kot nogomet, ki se je moral zaradi «spektakla» večkrat zateči tudi po ne najbolj primerno pomoč. Izsledki današnjega srečanja bodo gotovo zelo zanimivi, kolikor se bodo hoteli udeleženci diskusije spustiti v razpravo in razčlenjevanje prav vseh pomanjkljivosti, pa tudi nekaterih odlik našega nogometnega dela. Radi lo obrambe, ker je bila premalo zaposlena. Upajmo, da bodo mladi Križani tudi v prihodnje igrali tako učinkovito. Sandor Breg — Ponziana 4:0 STRELCA: p.p. Kraljič, in v d.p. Jež (3). BREG: Ota, Novello, Žerjal, Zobec, Žafran, Košuta, Bržan, Kraljič, Klun, Strnad, Jež. PONZIANA: Godnich, Marsich, Grisanich, Vatta, Gravisi, Prodan, Pedrocchi, Maranzina, Nero, Cre-vatin in Rigoni. Po porazu z Edero na tujem, so Brežani zaigrali s Ponziano na domačem terenu, kjer so doslej vedno zmagali. Tudi tokrat so odnesli obe točki. Žreb je določil Ponziani igrišče z vetrom v hrbet in to prednost je tudi izkoristila, ker je začela srečanje zelo napadalno. Burjini sunki so povzročili nemalo preglavic našim branilcem, vendar pa so se pod skrbnim vodstvom Ote vselej rešili iz zagate. Brežani so tudi sami poskušali s protinapadi presenetiti nasprotnika in to jim je uspelo ob koncu polčasa s Kraljičem, ki je izkoristil Klunov predložek ' in neubranljivo , zadel mrežo. Z burjo v hrbtu so «plavi» zaigrali, kot prerojeni, uredili so sredino igrišča, ki je v p.p. šepala, tako da je imela prva linija na razpolago nič koliko uporabnih žog. Taka igra je prinesla našim fantom tri zadetke, katere je «podpi-sal» Jež, ki je bil pred nasprotnikovo mrežo najbolj priseben. Tržačani, ki so bili v prvem delu tekme popolnoma enakovredni domačinom, so v nadaljevanju odpovedali, saj niso zdržali brežanskega tempa. Naj še omenimo izključitev Žafrana in Marsicha, ki jo je sodnik neutemeljeno in nedvomno prestrogo dosodil zaradi prerivanja. Vse več je (pri mladinskih tekmah) sodnikov, ki s svojimi osebnimi odločitvami skušajo (sicer brezuspešno) posnemati lobellovski tip sodnika in to gre po navadi na škodo ekipe, ki meri na višja mesta lestvice, torej na škodo močnejše ekipe. O tekmi sami bi še povedali, da so «plavi» z igro drugega polčasa zadovoljili, vendar pa je očitno, da niso še dosegli prave forme. Pohvaliti moramo tokrat Kluna, ki je odigral svojo najboljšo tekmo v plavem dresu, in Ježa, ki je posebno blestel kot strelec. Ist ZAČETNIKI S. Giovanni — Breg 3:0 S. GIOVANNI: Bois, Helmersen, Conti, Lellon, Pian, Ferluga, Maio-rano, Coranica, Deldenaro, Gordini, Lombardi. BREG: Giacomini, Klabjan, Kuret M., Ferluga M., Grizonič, Kre-vatin, Krmec, Kuret D., Kalin, Lovrečič, Mauri. SODNIK: Žago (TS). GLEDALCEV: 50. Na igrišču pri Sv. Ivanu je bila na sporedu zaostala tekma na katero so šli mladi Brežani brez velikih upov, ker so nastopili brez nekaterih svojih kakovostnih igralcev in ker je S. Giovanni ena najboljših enajsteric v začetniškem prvenstvu. Resnici na ljubo naj še povemo, da so bili naši igraici precej mlajši od nasprotnikov, ki predvajajo zelo kakovosten nogomet. «Plavi» so začeli z napadalno igro, toda domačini so kmalu prevzeli vajeti igre v svoje roke in so že v 6. minuti povedli z nevarnim Maioranom. Nakar so Brežani zdržali do konca polčasa. V drugem polčasu je S. Giovanni podvojil v 10. minuti z enajstmetrovko, ki jo je streljal neubranljivo Maiorano. To je Brežane potrlo, pognali so se v napad in nasprotniki so po protinapadu v zadnji minuti dosegli še tretji zadetek z Dedenarom. Najboljša med našimi sta bila Ferluga in Giacomini, dobro se je odrezal tudi novinec Klabjan. Jolo ODBOJKA V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE V zelo važnem prvenstvenem srečanju Sloga osvojila derbi z goriško Qlympio Tekma je veljala tudi za 7. mednarodni pokal prijateljstva MUCANJE Slalom za SP Debernardova pred Wenzlovo NAEBA, 13. — Mlada Francozinja Danielle Debernard je danes zmagala v slalomu, veljavnem za svetovni pokal. Debernardova, ki je šele pred kratkim okrevala po hujši poškodbi, ki jo je dalj časa odtegnila od športne arene, je v obeh spustih zabeležila najboljši čas, nedvomno pa je k njeni zmagi prispeval tudi slab dan nekaterih boljših smučark, ki so bile zaradi težke proge diskvabficirane ali žrtve padcev. Med temi je bila tudi Annemarie Proil, katere prvo mesto na lestvici pa še zdaleč ni v nevarnosti. Za Debernardovo se je uvrstila zastopnica Liechtensteina Wenzel, tretja pa je bila Američanka Bar bara Cochran, ki je lani v Sapporu za sami 2 desetinki sekunde osvojila olimpijski naslov pred Francozinjo. 1. Debernard (Fr.) 89”97 (44”73 — 45”24) 2. Wenzel (Liechtenstein) 92”09 (45”42 - 46”67) 3. B. Cochran (ZDA) 92”83 (45”06 - 47”82) 4. Rolland (Fr.) 5. Kaserer (Av.) Vrstni red za svetovni pokal: 1. Annemarie Proil (Av.) točk 278 2. Kaserer (Av.) 190 3. Mittermaier (ZRN) 120 4. Emonet (Fr.) 113 5. Wenzel (Liechtenstein) 107 Sloga — Olympia Gorica 3:0 (15:6, 15:9, 15:7) SLOGA: Fučka, B. in E. Kralj, Persinger, Wilhelm, Neubauer, Ma-tevljič. OLYMPIA: Kranner, Špacapan, Černič, Tomažič, Nardin, Komjanc, Leotta, Antoni, Soban in Susič. SODNIK: Flebus; zapisn.: Rug-gieri. To srečanje je bilo zelo važno, ker obe ekipi merita precej visoko. Goričani so bili do sobote še neporaženi, domačini pa so hoteli dokazati, da je bil poraz z Auroro doma zgolj slučajen. Po tistem, kar so slogaši pokazali v soboto pa lahko mirne duše trdimo, da so resnično najboljša šesterka te skupine. 01ympio so prekašali najmanj za razred v vseh odbojkarskih elementih, čeprav so stopili na igrišče brez Vodopivca. Poznal pa se je povratek odličnega Fuč-ke. Neubauer in tovariši so odlično blokirali močne udarce Špacapana in pot do zmage je bila precej lažja kot so pričakovali. Sloga je delovala kot izredno natančen stroj, ki je nezadržno mlel od samega začetka pa do konca. 01ym-pijce so odslovili v dobri uri igre in jim prepustili le skromnih 22 točk. Naskok domačinov je hitro rastel, saj nasprotnika niso pustili preko 6 točk. Srečanje je potekalo po istem tiru tudi v drugem setu in Goričani so bili v tem delu samo za tri točke boljši. Tudi v tretjem nizu gostje niso mogli dobiti primernega protiorož-ja, da bi vsaj kolikor toliko zaustavili zagon domačinov. S tem uspehom si je Sloga priborila tudi dve dragoceni točki v izločilnem delu 7. mednarodnega turnirja prijateljstva. To srečanje je bilo namreč veljavno tudi za to konkurenco. Torej dve muhi v enem zamahu za odbojkarje Sloge. 7. turnir prijateljstva Po pričakovanju zmaga Brežank Bor B — Breg 0:3 (5:15, 5:15, 10:15) BOR B: Bizjak, Kalan, Božič, Kostnapfel, Prašelj, Lapornik in Rauber. BREG: Klabjan, Foraus, - Križ-mančič, Manin, Kofol, Ludvik, Lovrečič, Pavletič in Hnjejjak. SODNIK: Simoneta. Prva izločilna tekma v drugi žen1 ski skupini 7. mednarodnega turnirja prijateljstva se je končala po pričakovanju. Mlade odbojkarice Bora niso zmogle kaj več, kot sc srčno boriti proti bolj izkušenim igralkam Brega. Pri Tržačankah se je poznala odsotnost Pahorjeve in tako so Križmančičeva ter njene soigralke imele še lažjo pot do zmage. Kljub marljivosti tako v prvem kot v drugem setu, borovke niso uspele zadeti v črno več kot petkrat, Nekoliko bolj srečno roko pa so imele v tretjem setu, ko jim je uspelo z dobro obrambo osvojiti 10 točk. Druga tekma v tej skupini, Breg — Sloga, ne bo odigrana v Doli ni drevi, kot je bilo prvotno določeno, ampak pri Banih. Do spremembe je prišlo zato, ker te dni v telovadnici v Dolini opravljajo še nekatera dela. Tako je v tem prvem srečanju gostitelj Sloga. Tekma pa se bo pričela ob 21. uri. G. F. V 1. ženski odbojkarski diviziji Borovke v nedeljo prekinile s tradicijo Bor — Sloga 3:1 (15:11, 15:9, 13:15, 15:8) BOR: Pahor, Kalan, Božič, Prašelj, Rauber in Bizjak. SLOGA: Kralj, A. in G. Buslet-ta, Ferluga, L., V. in S. Grgič, Milkovič, Križmančič in Padovan. SODNIK: Ruggeri; stranski: Ber-tocchi; zapisnikar: Zacchigna. Zmagovita pot mladih odbojkaric Bora se nadaljuje. V petih nastopih prvega dela prvenstva 1. divizije so doživele samo en poraz. K predaji jih je prisilila ena slabših šesterk te skupine, in sicer ASFJR iz Čedada in to v prvem zavrtljaju. Po tem porazu pa Tržačanke igrajo iz tekme v tekmo bolje in zadnji spopad s Slogo to samo potrjuje. Prav v tem prvem slovenskem derbiju so borovke zaigrale odlično in so tako zasluženo osvojile četrti zaporedni par točk. Če so bile pretekle zmage odločene komaj po petih setih igre, so plave v nedeljo prepustile nasprotnicam samo en niz in še tega (glede na razplet tekme) brez potrebe. To pot je bila Sloga resnično slabši tekmec in ni prikazala take odbojke, kot je bilo pričakovati. V povratnem delu prvenstva pa bo i-grala Sloga doma, tako z Azzurro kot tudi z Borom, in za obe ekipi bo izredno težko osvojiti točki pri Banih. V nedeljo so Tržačanke prekinile kar dve tradiciji. Bilo je prvič, da niso igrale pet setov in to pot so tudi prvič odločile v lastno korist tudi prvi set. Po začetnem vodstvu domačink s 6:1, v nadaljevanju ni šlo tako lahko. Po izenačenem nadaljevanju do enajstice so bile v odločilnih posegih prav borovke bolj odločne in učinkovite. V istem zagonu so nadaljevale tudi v začetku drugega dela. Pri stanju 7:1 za Bor je prišlo kar do iiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiHfniH šestih zamenjav servisa in rezultat se ni spremenil. Konec pa je spet pripadal domačinkam in s tem tudi set. Ko je vse kazalo, da bodo «plave» izbojevale gladko zmago so se slogašice prebudile ter stanje znižale na 2:1, čeprav je tudi v tem delu igre vodil Bor s precejšnjo prednostjo. V zadnjem nizu je prevzela pobudo Sloga, ki je vodila do stanja 6:4. Potem pa se je pričela serija zaporednih točk borovk in s tem je prišla zanje tudi zaslužena zmaga. G. F. TURNIR PRIJATELJSTVA V okviru odbojkarskega turnirja prijateljstva se bo drevi ob 20. uri pomerila pri Banih ženska ekipa Sloge z Bregom, na stadionu «1. maj» v Trstu pa bo tekma moških ekip Bor — Breg. Začela se bo ob 20.30. Jutri bodo ob 20. uri odigrali na stadionu «1. maj» žensko srečanje Bor A — Kontovel. NOGOMET Nogometno tekmo Juventus — Napoti bodo anticipirali na soboto, 17. t.m. Odigrali jo bodo ob 15. uri. Tekma, seveda, ne bo veljala za stavo TOTOCALCIO. BOKS HONOLULU, 13. — Japonec Ku-niaki Šibata je premagal Filipinca Bena Villaflora in je tako osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje junior kategorije. Premagal ga je po točkah. KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA Prepričljiva zmaga Poleta nad ekipo CGS Med posamezniki so se v naših ekipah izkazali L. Koren, P. Ferluga, B. Furlan ter K. in I. Sl are MLADINCI Lloyd Adriatico — Bor 89:56 • (50:23) rnmamu ’ ijikv BOR: Barazutti 1L Koren 18, Francia 8, Klobas 11, Hrvatič 6, Raženv2. -...- PROSTI METI: 10:24. Lloyd Adriatico je tudi proti Boru potrdil svojo premoč. Lloydov-ci so s hitro in napadalno igro takoj povedli (14:2, 28:4) in so to prednost v bistvu obdržali in še povečali do konca srečanja. «Plavi» so se enakovredno upirali domačinom le v začetku drugega polčasa, ko ie Koren zaigral res zadovoljivo. Sicer pa je bila tekma že odtočena. V Borovih vrstah je bil naiboRši Koren, ki se je zelo potrudil pri prestrezanju odbitih žog in je poleg tega tudi skrbel za vodstvo igre. DEČKI Polet — CGS 56:50 POLET: Ferluga 20, Rismondo 13, E. Daneu 8, A. Daneu 14, An-dolšek 1, Brišček, Leniša, Malalan, Piccini, Rauber. PROSTI METI 10:26. Poletovci so v nedeljo z lepo in prepričljivo igro iztržili prvo zmago v tem prvenstvu. Naši košarkarji so osvojitev točk zaslužili, saj so bili v odločilnih trenutkih prisebnejši od domačinov. Tekma je bila na splošno izenačena že od vsega začetka. Poletovci pa niso nikdar popustili, zlasti ker je tokrat kapetan Pavel Ferluga zaigral kot malokdaj in je bil pobudnik vseh akcij Poletovega moštva. Poleg tega je dosegel kar 20 točk. Dobro se je tudi odrezal A-leksander Daneu. Sicer pa je celotno moštvo pripomoglo k tej prvi zmagi. iScrvolana — Kontovel 61:23 (29:6) KONTOVEL:. Regent 2, K. Starc 5, Bukavec 2, I. Starc 7, Perčič, Perini, Čuk 2, Nabergoj, Ban 3, Ukmar 2. PROSTI METI 3:16. Bolj izkušena Servolana je premagala Kontovelce, ki so sicer v drugem polčasu dobro igrali, bili pa so predvsem pri lovljenju odbitih žog v težavah proti višjim nasprotnikom, ki so z Interjem 1904 glavni favoriti te skupine. V vrstah Kontovela sta se izkazala oba Starca. Sicer pa je bila premoč gostov vidna. Naše košarkarje je treba pohvaliti zaradi požrtvovalnosti in prizadevnosti Juventus — Bor 79:50 (40:24) BOR: Mazzucca (k) 7, Tomažič 6. Trevisan, Bruno Furlan 20, Renato Furlan 6, Pegan 2, Čok 9, Valli, Lozej, Daneu. PROSTI METI: 8. «Plavi» so igrali tokrat slabo, zlasti v obrambi. Prevdsem pa so se znašli v težavah pod obema košema. V Borovih vrstah je bil daleč najboljši Bruno Furlan. Ostali so igrali poprečno. Juventus je zmagal zasluženo. Sodnik pa je zelo slabo opravil svojo nalogo. MINIBASKET Polet — Breg n.o. Prijateljske tekme v minibaske-tu med Poletom in Bregom ni bilo, in to zaradi čudne okoliščine. Tako spremljevalec (Valter Žerjal) kot trener (Branko Lakovič) sta imela istega dne avtomobilsko nesrečo. ’ Ekipi Poleta in Brega sta se dogovorih, da se bosta srečali čim-prej. b. 1. Or. ^I^ksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 14 lunini »z bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ^Vendar jasnega odgovora nikoli nisem prejel. Imel sem VI ’ da tudi sam pravzaprav ni vedel, kakšen bo položaj in zdravnika v enoti. fj Pre(4vsem so bile tu težave zaradi boljše hrane ranjencem. Z j80, kili prepričani, da izgubljeno kri najbolje nadomestiš hrano- v takratnih razmerah je to pomenilo k kren©!1611111 dnevnemu obroku še skodelico mleka, kos kruha, h^PScenca, kozarec vina ali vermuta, zaplenjenega od Italijar preč podobno. Bilo je potrebno precej potrpežljivosti in tjj Vdevanja, da je intendant nazadje popustil in s tem pomi-PrePir in nezadovoljstvo. kiOvoA1011 5? kila hrana problem prve vrste, ki ga ni bilo karti re^lt1, vsai ne za dalJ oasa in zadovoljivo ves čas je 'zanstva. Pogosta tema razprav, posebno med ranjenci, M 1 3 sato ravno hrana. V želji, da bi čimprej okrevadl, so Vsg kjenci želeli «močno» hrano. Zato so nehote pazili na iz j kai se dogaja okoli njih. Kadar je kdo komu od doma t 6 prinesel kak Priboljšek, so si ga tovariško razdelili pjgj'0 Jih je navajal način življenja v četi, saj je vladal ne-Qbčmi zak°n: vsi za enega, eden za vse. Zato so bili izredno U ji vi za vsako nepravilnost. Nekoč So opazili, da so kuharice jele pripravljati koman- dantu boljšo hrano. Poročal sem Smeiiju o tem. Prav na svojstveni način me je prepričal, da mu je mlečni riž, ki je bil sicer redkost, potreben. Odvedel me je za svoj šotor in mi pokazal, kar je pred malo časa izbljuval, češ da ima pokvarjen želodec in da mora zaradi tega uživati lažjo in boljšo hrano. Spričo tega dokaza sem mu dodelil lažjo hrano, nakar so se seveda tudi drugi pomirili. Pri mojih obiskih bolnikov v Loški dolini in Loškem potoku me je čez čas jel spremljati Metod Rus. Bil je sin lesnega trgovca s Hriba v Loškem potoku in študent medicine. V četi je bil tudi njegov brat Peter. Metod je bil rahločuten, miren in preudaren mladenič. V četi ga skoraj ni bilo opaziti, čeprav je bil medicinec, tako skromno se je vedel. Da je medicinec, sem zvedel cisto po naključju. Nekega dne so mi privedli ranjenca, ki je bil ranjen v nadlaht, imel je komplioiran prelom kosti. Način, kako je bil obvezan, se mi je zdel zanimiv, zato sem ga vprašal, kdo ga je obvezal. Ranjenec mi je povedal, da je to napravil Metod iz Loškega potoka. Poiskal sem ga in tedaj mi je povedal, da je medicinec in da se je naučil nekaj o prvi pomoči že prej na nekem tečaju. že dolgo sem potreboval nekoga, ki bi mi pomagal pri delu v bolnici, pa sem takoj zgrabil to priložnost in ga povprašal, če bi želel delati z menoj, mi pomagati v bolnici in pri delu z bolniki na terenu. Po kratkem premisleku je pristal. Vse dokler ni bil ob ofenzivi konec julija ujet, mi je bil sodelavec in dober prijatelj. Spočetka je bil Metod še nadalje borec v četi, le občasno me je spremljal, kadar sem moral v katero drugo četo ali pa na teren. Vmes se je udeleževal borb. Sodeloval je tudi v zasedah, ki so jih postavjali okupatorskim kolonam. O svojih odnosih do soborcev, ki so bili povečini tudi njegovi sovaščani ali pa so ga poznali, saj je bil iz znane družine, ni rad govoril. Dejstvo, da je bil med njimi tudi sin u- glednega moža, je bilo mnogim všeč, drugi pa so mislili drugače. Eni so v tem čutili vseobsežnost narodnoosvobodilne borbe. Drugim pa je bila s tem dana priložnost, da se vsaj nad sinom na kak način znesejo, če se že niso mogli nad očetom. Ni jih bilo namreč malo, ki so bili ali v službi pri starem Rusu ali pa v kakršnih drugačnih odnosih z njim. Da je bil Metodov položaj v četi obremenjen tudi s takimi odnosi, ki so kdaj pa kdaj udarjali na dan v različnih oblikah, je bilo videti po njegovem obnašanju. Bil je po-gostoma zadržan. V pogovoru se ni želel do konca izjasniti. Bil pa je zelo discipliniran in rad se je javljal kot prostovoljec na razne akoije. Imel sem vtis, da želi venomer nekomu dokazati, da ima kot borec proti okupatorju poštene in iskrene namene. Kadar mi Metod ni utegnil pomagati, ker je sodeloval v kaki akciji, mi je pri bolničarskem delu pomagal Marko, ki se mu je stanje že precej izboljšalo. Kazalo je, da bo dober bolničar. Kadar sem mu to omenil, je zamahnil z roko, kakor da bi hotel reči, da ga to ne zanima. Stalnega osebja spočetka v bolnici nisem imel. Vse bolj pa se je kazala potreba po bolničarju, ki bi mi pomagal pri ranjencih in bolnikih. Toda bolničar ni hotel biti nihče. Do tega dela so imeli pomisleke, ker bi zaradi ranjencev ne mogli iz taborišča v akcijo ah v patrolo na teren. Tako ne bi mogli v dolino, k ljudem, kjer so zvedeli novice od svojcev in so tudi vedno dobili kaj za pod zob. Tudi sicer se jim je zdelo delo bolničarja nekam manj vredno od opravil, ki so jih opravljali drugi borci. Rekli so mi, da je to žensko delo, naj si torej dobim kakšno dekle za to. Toda kar je bilo takrat deklet v četi, so bile že vse razporejene. Delale so v kuhinji. Tako sem še naprej ves mesec junij večinoma sam opravljal vse posle partizanskega zdravnika in bolničarja, zraven pa še pogostoma nosil težko zdravniško torbo. Z ušmi si nismo delali skrbi. Sicer me je venomer nekaj grizlo in skrbelo, toda najraje sem to pripisoval nesnagi, ki sem je bil poln. Način življenja v gozdu terja svoje. Pri vsakem opravilu sem bil vedno v dotiku z okolico. Delal sem, jedel, počival, spal sem na tleh. če me je noč zalotila v gozdu, sem si hitro nagrebel listja; če je bilo deževno, pa smrekovih ali drugih vej in legel nanje. Veje so me ščitile od mokrih tal. čeprav so bile vlažne, je bilo ležati na njih le prijetneje, kot na mo- krem listju ali pa stati celo noč pod kakšnim drevesom. V vasi ni bilo varno prenočevati, če pa sem le kdaj, sem spal na kakem seniku ali se zaril v listaj ak. Ni čuda, če sem bil poln smeti, zaradi katerih me je spočetka vse srbelo. Toda kmalu sem se na to privadil. V krajih, kjer smo bili, je teren kraški. Vode za umivam nje ni bilo, komaj da je bilo dovolj za kuho. Tudi drugi partizani se niso dosti brigali za uši. Večinoma so bili domačini, pa so kdaj pa kdaj odhajali domov, kjer so se dobro umili ali celo stopali, se preoblekli in se tako očiščeni vrnili v taborišče. Meni se je taka priložnost le redko ponudila. Sicer pa imeti uši ni bila nobena sramota. Nasprotno, kdor ni bil ušiv, ta se ni štel za pravega partizana. Tako mišljenje je vladalo med partizani že od začetka. Seveda je bilo to prej izraz kompromisa s situacijo, proti kateri se ni dalo dosti ukreniti. Razen uši, ki smo jih imeli prav vsi, je bila higiena v taborišču v mesecu juniju in juliju kar dobra. Spočetka so bila ležišča le zasilno pripravljena. V zaklone med skalami si sd nanesel listja in ga pokril z vejami ali celo s šotorskim krilom. Taka ležišča so bila bolj luknjam podobna in nič kaj primerna, saj sd moral vanjo po vseh štirih. Drugi so si postavili že bolj urejene šotore, katerih spodnji del je bil solidno zadelan z vejami in skalami in opremljen celo z odtokom za deževnico. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. MonteCchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. marca 1973 Za SFRJ tekoči rečem pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubliana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno “ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr* oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S-P-* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PRED OBJAVO ANGLEŠKE BELE KNJ1GE» 0 ULSTRU Globoke razprtije slabijo enotno protestantsko fronto V bližini meje z Irsko rebubliko ubit angleški vojak Paisley, Faulkner in Craig: nasprotna stališča LONDON, 13. — Zaradi eksplo- | leader «Loyalist Councila*, William zije mine je danes umrl neki angleški vojak v Ulstru, in sicer v bližini meje z republiko EIRE. Dva druga vojaka sta bila ranjena. Sinoči je v belfaški bolnišnici umrl neki 16-letni mladenič, ki je bil ranjen pri eksploziji, do katere je prišlo v začetku tega meseca. Politični položaj v Severni Trski je še vedno zelo napet. «Katoliške» stranke stojijo nekako ob strani ter verjetno v tem trenutku pričakujejo le objavo angleške «bele knjige* o bodočnosti Ulstra. Protestantske stranke pa so zelo bolj aktivne. Verjetno zato, ker domnevajo, da jim London z «belo knjigo* pripravlja kako nevšečnost. Kakšno bo besedilo in vsebina «bele knjige*, še nihče ne ve. Po hudih reakcijah protestantskih krogov pa lahko domnevamo, da bi bodoča ureditev Ulstra utegnila predvidevati tudi ustanovitev nekakšnega sirskega sveta*, v katerem bi bili zastopani ulstrski predstavniki in tudi predstavniki irske republike (EIRE). Ta domneva ni izvita iz trte, saj je sam angleški premier Heath priznal pri svojih pogovorih z bivšim predsednikom Irske republike Linchom irsko dimenzijo ulstrskega vprašanja. Proti tej rešitvi nastopajo vse protestantske politične skupine toda pri reševanju posameznih vprašanj niso vse enotne. Naj najprej omenimo, da je angleški minister za Severno Irsko Whitelaw sprejel danes delegacijo protestantskih ekstremistov, Jana Paisleya in Lavvrenca Orra. Poleg zahtev, ki so skupine drugim protestantskim skupinam, sta ta dva ulstrska skrajneža zahtevala popolno priključitev Ulstra k Veliki Britaniji, če bi ne hotela priznati krajevne belfaške avtonomije Na srečanju z Whitelawom so bili navzoči predstavniki polvojaške organizacije «UDA». Paisley je dejal, da se je zgodilo prvič, da so ulstrski lojalisti nastopili enotno. Njegove izjave je pa kmalu nato pobil leader unionistične stranke, ki je največja protestantska organizacija v Ulstru. Brian Faulktier je izjavil, da je mogoč enoten nastop samo na podlagi enotnosti politike in načel. Faulkner dosledno nastopa stališče, da mora Velika Britanija vrniti avtonomijo Severni Irski, ki ji je bila odvzeta pred letom dni. V tej igri pa ima posebno vlogo Craig, ki je istočasno tudi načelnik gibanja «Vanguard». «Loyališt Councilu pripadajo tudi skupine kot so «UDA» in «Loya-list association of Workers» (delavska skupina). Craigova mnenja se v določeni meri razlikujejo od ostalih protestantskih formacij, saj je on že navezal stjke na primer s «katoliškimi socialdemokrati in laburisti*. Voditelj skupine «Van-guard* je ekstremist ter poudarja, da mora v Ulstru vladati protestantska večina, medtem ko morajo katoličani igrati le vlogo manjšinske Opozicije. Razlikuje pa se od Faulknerja v tem, da zahteva novo ustavo in ne le enostavno vrnitev na staro politično in družbeno ureditev. Ker je protestntska javnost zelo deljena, se bo verjetno Londonu posrečilo, da predloži ulstrski, angleški in irski javnosti osnutek spo- razuma, ki naj bi bolj ali manj zadovoljil vse prizadete stranke. Na koncu naj še omenimo, da je bila danes v Londonu uvodna obravnava proti desetim domnevnim irskim teroristom v zvezi z eksplozijami do katerih je prišlo v Londonu prejšnji teden. Na zatožni klopi sedi deset ljudi (sedem moških in tri ženske). Obravnava se bo nadaljevala prihodnji torek. PALERMO, 13. — Starejši zdravnik, 67-letni Nicolo Garnesi, je u-mrl v neki palermski kinematograf ski dvorani med predvajanjem filma «L'ultimo tango a Parigi* zaradi srčne kapi. RIM, 13. — Po neuradnih podatkih, je italijanska plačilna valutna bilanca za leto 1972 zabeležila 794 lir primanjkljaja, medtem ko je imel 1971. leta 489 milijard 400 milijonov lir pribitka. Brodolom italijanske ladje «Igara» pri Singapuru SINGAPUR, 13. — Vseh 36 mož posadke italijanske tovorne ladje «Igara», ki se je potopila včeraj kakih 90 milj vzhodno od Singa-pura, se je rešilo, štirindvajset mornarjev je priplulo v Singapur z dvema ladjama, ki sta jih rešili. ostalih 12 pa je še na krovu «1-gare* in bodo dopotovali na varno danes. Ladja se je potopila v mednarodnih vodah in po vesteh je trčila ob podvodno skalo, ki ni bila zaznamovana na zemljevidu. Japonska tovorna ladja «Awashima ma-ru», ki je plula v bližini, je rešila 23 mornarjev, ki so zapustili «Iga-ro», štiriindvajsetega pa so rešili mornarji vojaške izvidnice, ki je priplula na kraj brodoloma. METZ (Francija), 13. — Nenavadna nesreča na francoski cesti pri Metzu: 23-letni mladenič Fer-nand Schneider je stegnil roko, da bi ustavil avtomobil, vozilo ga je zadelo v roko in mu jo oltr-galo. šofer se ni ustavil, da bi priskočil na pomoč ranjencu in je nadaljeval svojo pot. Policijski agenti, ki so prihiteli na kraj nesreče, so našli mladeničevo roko 100 m daleč od kraja, kjer je avtomobil zadel v mladeniča. aiiiiiiiiiiniiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OSREDNJA AFRIKA Sl UTIRA POT K NEODVISNOSTI Rodezijski bojkot ne bo ohromil izvoza 700.000 ton zambijskega bakra Zambija je v zadnjih letih zelo izboljšala svoje cestne povezave tudi po zaslugi Italije in Jugoslavije - «Kitajski» prijemi kinšaskega premiera EKSPLOZIVNE LEDENE GORE Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so moskovski znanstveniki opozorili mornarje na nevarnost eksplozij icebergov. Agencija poudarja, da so znanstveniki opravili vrsto poskusov na drobcu ledene gore. Ko so ga strokovnjaki skušali razbiti s tradicionalnim kladivom, je prišlo do eksplozije s strahovitim pokom, ko pa so ga skušali segreti je začel «prasketati» kot goreče dračje. Naši bralci naj se nikar ne ustrašijo, ne gre za kakšne mt-krobombe, ki naj bi jih namestili Sovjeti ali Američani, pač pa je pojav dokaj preprost. Vse kaže namreč, da ga je treba pripisati velikemu številu mehurčkov zraka pod kompresijo v ledu. TEKMA Krakovski univerzitetni študentje so izzvali svoje varšavske kolege na svojevrsten dvoboj: katerim se bo uspelo v večjem številu stlačiti v mali fiat 126 in se peljati enkrat okrog glavnega mestnega trga. Po vesteh iz poljske prestolnice so krakovski študentje nad-krilili svoje varšavske kolege. V 14 so se skobacali v malega fiata in se peljali okrog glavnega mestnega trga. varšavski študentje pa so «stisnili» v mali avto komaj šest predstavnikov. NENAVADEN PROTEST Da bi protestirala proti stalnemu naraščanju cen sta se dva newyorška študenta odločila za svojevrstno akcijo: en teden sta jedla samo konzervirana živila namenjena mačkom in psom. Po enem tednu pa nista več zdržala in sta podlegla skušnjavnemu vpnju telečje pečenke in praženega krompirja. Kljub temu pa sta zagotovila, da bosta trikrat ali štirikrat na teden obedovala s konzervami za pse ali mačke, ker bi sicer stroški za živež presegali njun zaslužek. Medtem ko je za normalno prehrano treba potrositi od 30 do 35 dolarjev na teden, sta nakupila s 3 dolarji konzerv za mačke in pse, da sta se hranila ves teden in jima jih je še nekaj ostalo. «Okus teh jedi pa je ogaben» — sta priznala — in jih človek lahko pogoltne le v obupu.» Temni ovalni krog označuje področje rudnikov bakra LUSAKA, 13. — Pred nekaj dnevi je varnostni svet OZN soglasno pozval vse države, naj pomagajo Zambiji, da bi se zmanjšala škoda, ki jo ima ta država, ker ne sme prevažati bakra čez rodezijsko o-zemlje. Resolucijo o podpori Zambiji so predlagali Gvineja, Kenija, Sudan, Indija, Indonezija. Jugoslavija, Panama in Peru. Zanjo je glasovalo trinajst članov, nihče ni bil proti, medtem ko so se ZDA in Velika Britanija vzdržale. Republika Zambija leži na zelo politično občutljivi točki v sredini afriškega kontinenta. Od Rodezije, kjer vladajo še vedno belci Jana Smitha, ki se odločno upirajo priznanju .jasne enakopravnosti, jo deli na jugu reka Zambezi, kjer je v začetku tega leta prišlo med Lu-sako in Salisburyjem do ostrih sporov ter celo do spopadov. 4. februarja je salisburyjska vlada ponovno odprla mejo, toda zambezij-ska vlada je uradno izjavila, da ne namerava obnoviti trgovinske izmenjave s Salisburyjem. Samo nekaj tovorov je v tem času z izjemnimi dovoljenji prešlo mejo pri slapovih Viktorijinega jezera. Tako se je Zambija znašla v težkem položaju, kar zadeva njene povezave, bodisi cestne ali železniške, z obalami Atlantskega, oziroma Indijskega oceana. Vsako leto pa na področju «Copper belta* proizvajajo okoli 700.000 ton bakra kar predstavlja 95 odstotkov vseh zambijskih izvozov in celo nekaj več kot 40 odstotkov notranjega neto-proizvoda. Za Zambijo so torej odločilne cestne in železniške povezave z že o-menjenima oceanama ter konkretno z naslednjimi pristanišči: Lobito v portugalski Angoli (na Atlantskem oceanu), Beira (Rodezija) in Mozambik ter Dar Es Salaam (Tanzanija). Do sedaj je Zambija izvažala pretežni del svoje proizvodnje bakra v Beiro, to je čez rodezijsko ozemlje. Potem, ko je propadla ta povezava, se postavlja vprašanje kako bo mogla ta afriška državica pošiljati na svetovni trg svoj najvažnejši proizvod, to je baker. Strokovnjaki menijo, da te možnosti v določeni meri že obstajajo, saj je Zambija v zadnjih letih zelo izboijšala svoje cestne povezave s pomočjo ZDA, ZRN, Italije in Jugoslavije. Cesta, ki povezuje «Copper belt* (središče proizvodnje bakra) z Dar Es Salaamom je že la omogočiti tovornjakom družbe Zambija — Tanzanija — Road Services, da prepeljejo vsaki mesec več kot 30.000 ton bakra, se pravi več kot polovico celotne proizvodnje zambijskih rudnikov. Obstajajo tudi možnosti za prevoz proti Lo-bitu v Angoli, toda tu se je postavilo vprašanje prehoda čez ozemlje republike Zaire. O tem vprašanju so razpravljali pred kratkim v Aruši v Tanzaniji predstavniki Zaira, Tanzanije in Zambije. Obstaja še ena možnost, in sicer da bi zambijski baker prepeljali iz Lusake v republiko Malavi in od tu naprej v Beiro. Strokovnjaki pa menijo, da ta možnost še ni praktično izvedljiva, čeprav so kitajski tehniki že izgotovili kakih 700 ali 800 km ceste na tanzanijskem področju. Na splošno prevladuje mnenje, da bo Zambija precej lahko rešila vprašanje izvoza svojega bakra, nekoliko težje pa vprašanje uvoza raznega materiala, ki ga potrebujejo rudniki in razna industrijska podjetja in ki je do sedaj v glavnem prihajal iz Južne Afrike. Prav pri tem vprašanju se je v zadnjem času že nekaj zataknilo. Zdi se, da so se celo hudi rasisti sprijaznili s stanjem, ki je nastalo v Zambiji. Iz te afriške državice so sicer odšli najbolj zagrizeni rasisti, toda še vedno je v njej ostalo okoli 30 odstotkov belcev od vsega osebja, ki je zaposleno v težki industriji. Ti belci prihajajo v glavnem iz Johannesburga, ali pa iz Pretorie. Po nekaj letih svojega bivanja v Zambiji so se sprijaznili z dejstvom, da tudi črnci postanejo člani njihovih klubov. S tem so priznali, da lahko tudi črnci zavzamejo položaje, ki so bili nekoč rezervirani samo belcem. To stanje pojasnjuje tudi določeno zavzetost južnoafriške republike za nadaljevanje svojih gospodarskih vezi z Zambijo, kljub nasprotni politiki, ki jo vodi salisbu-ryjska vlada, ki je njej zelo sorodna, kar se tiče rasističnih načel, toda zaradi gospodarskih koristi tudi precej oddaljena. Na koncu moramo še omeniti vest, ki prihaja iz Kinšase (Zaire). Predsednik republike Mobutu se je pred kratkim vrnil iz svojega u-radnega obiska na Kitajskem ter je začel izvajati v svoji domovini nekatera načela kitajskega pred sednika Maocetunga. Rezultat tega obiska je med drugim ta, da bodo popolnoma asfaltirana ter bi mora- morali -vsi: državljani . republike Zaire delati vsako soboto brezplačno na poljih, da bi država prebrodila težko krizo oskrbe s kmetijskimi pridelki. Mobutu ,je sklenil, da Zaire ne bo več uvažala tujega piva in šampanjca, nepotrebnih živil in dragocenosti. Javni lokali bodo lahko prodajali alkoholne pijače šele po 18. uri zvečer. V nekaterih diplomatskih krogih se bojijo, da bo s to Mobutujevo preusmeritvijo postavljen most za prehod Kitajcev z Indijskega na A-tlantski ocean. PO IZJAVI POSLANCA MANCINIJA PSI zahteva parlamentarno preiskavo o telefonskih prisluškovalnih centralah Pretor Infelisi se je danes sestal z namestnikom milanskega državnega pravdnika Riccardellijem - Izginil Benefortijev sodelavec Pietro Bellotti RIM, 13. — Rimski pretor Luciano Infelisi, ki vodi preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju, se je danes na sedežu rimske pre-ture sestal z namestnikom milanskega državnega pravdnika dr. Libera-tom Riccardellijem, ki je začel podobno preiskavo v Milanu. Srečanju, ki je trajalo dobro uro, so prisostvovali tudi kapetan preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Rima Mori, poročnik Ragusa in komisar Colucci, ki je prispel iz Milana skupaj z dr. Riccardellijem. Med sestankom sta sodnika preučila rezultate, do katerih sta prišla. Predvsem je bil govor o dosedanjih Infe-lisijevih odkritjih in izvedelo se je, da je dal pretor namestniku milanskega državnega pravdnika informacije, ki mu bodo koristne za preiskavo v lombardskem glavnem mestu. V intervjuju s časnikarjem tedniku «Europeo» je predstavnik PSI poslanec Mancini napovedal, da se bodo socialisti odločno borili za parlamentarno preiskavo o mreži telefonskih prisluškovalcev. «Nare-dili smo veliko napako — je nadaljeval Mancini — ker se doslej nismo nikoli resno zavzeli za to zadevo, res pa je tudi, da v vseh dosedanjih vladah nismo imeli v rokah pristojnih ministrstev razen v času ko smo bili združeni s PSDI v tretji Moravi vladi*. Socialistični predstavnik je poudaril, da je zahteval preiskavo o telefonski vohunski mreži, ko je vadil pogajanja za vstop v drugo An-dreottijevo vlado, dodal pa je, da je šlo vse v pozabo. Po njegovem rcnenju bo glavni problem tako imenovana «ločena državna telesa*, njihovo delovanje ter pomanjkanje koordinacijskega organa. Kar zadeva «razsežnost» telefonskega prisluškovanja je Mancini u-gotovil, da so preiskovalci res odkrili vohunske naprave v telefonih vidnih predstavnikov italijanskega gospodarskega življenja, vprašal pa se je, če «veliki pri-služkovanci* niso istočasno tudi «ve-liki prisluškovalci*. Dodal .ie, da v takem primeru se ti ljudje ne bi posluževali nekega^.kateregakoli Toma Ponzija, pač Ph drugih organizacij. Poudaril je zlasti, da ne gre v tem primeru -samo za industrijsko vohunstvo, ker velekapital posega v politično življenje, v igro strank in v igro struj. Drugih velikih novosti ni. Izvedelo se je le, da je pretor poslal sodno sporočilo zasebnemu detektivu Pietru Bellottiju. Gre za zelo pomembno pričo in enega od glavnih Beneforti-jevih sodelavcev. Bivši višji komisar milanske «Criminalpol» mu je zaupal vodstvo svojih dveh zasebnih detektivskih agencij «Mason» in «G 7», medtem ko je bil še v službi policije in ju sam ni mogel upravljati. Infelisi je pozval Bellottija, naj se javi na rimski preturi že prejšnji teden, a detektiv se ni odzval vabilu. Istočasno je izginila tudi njegova tajnica Milena del Console, ki bi se prav tako morala javiti pre-torju. Oba iščejo karabinjerji in, če ju bodo našli, ju bodo pospremili v Rim. Oba, Bellotti in njegova tajnica, sta zelo pomembni priči, ker sta bila že od vsega začetka vpletena v vohunsko mrežo, katere organizator je po vsej verjetnosti Beneforti. Izginila sta kot kafra v trenutku ko ju je hotel zaslišati Infelisi prav tako kot bivši podčastnik obveščevalne službe SIFAR Micheli. Kje sta sedaj ni znano, domneva pa se, da sta zapustila Italijo takoj ko sta zvedela, da se rimski pretor zanima zanju in sta si poiskala zatočišče v Švici, čeprav je ta domneva najbolj verjetna, preiskovalci ne izključujejo možnosti, kot za Michelija, da sta bili priči prisiljeni izginiti, ker sta vedeli preveč in bi lahko škodili krogom, ki so naročili Ponziju in Benefortiju, naj razpredeta nad Italijo vohunsko mrežo. Danes popoldne so se na sedežu ministrstva za pošto sestali pretor dr. Infelisi, ravnatelj poštne in telegrafske službe dr. Principe, neki generalni nadzornik telefonske službe SIP, poveljnik rimske karabinjerske legije dr. Siracusano in drugi funkcionarji družbe SIP. Seja je bila za zaprtimi vrati in časnikarjem ni bil dovoljen vstop. Zato ni znano, kaj so funkcionarji odločili. Po poročanju poluradne italijanske tiskovne agencije ANSA, je bila na dnevnem redu razprava o ustanovitvi posebne komisije za odstranjevanje elektronskih prisluškovalnih naprav. Komisijo bo lahko prosil za pomoč vsakdo, ki sumi, da ima telefon pod nadzorstvom. Kot smo pred nekaj dnevi na kratko že omenili, bo v kratkem dr. Infelisi predal zbrano dokazno gradivo namestniku rimskega državnega pravdnika dr. Sici, ki bo nadaljeval preiskavo. Včeraj je dr. Sica prisostvoval zasliševanju comskega kvestorja dr. Nardoneja in funkcionarja notranjega ministrstva dr. Riccija. Med preiskavo je pretor namreč odkril vrsto prekrškov (grožnje, izsiljevanja, ugrabitve) za katere ni pristojen. Poleg tega pa državno pravdništvo že vodi preiskavo o poskusu izsiljevanja generalnega direktorja družbe ANAS Chiatanteja in o skrivnostnem «go-spodu Pontedera*. Gre za afero, ki je zelo tesno povezana z telefonsko' mrežo. WASHINGTON, 13. - America družba Boeing je sporočila, da 1* prodala tri letala romunski letalsk družbi Tarom. Gre za tri letala h pa 707, katerih cena je okrog 1 ... milijonov dolarjev (20 milijard 1^1 vohunsko Gre za prvi tovrstni romunski n | kup v ZDA. milili,.......................................................nuni.....................m......."‘im.........11,11,111,1111.. 35 oseb umrlo v trčenju med čilskima avtobusoma ANTOFAGASTA (Čile), 13. - Vsaj 35 ljudi je izgubilo življenje in 10 je bilo hudo ranjenih v trčenju med dvema čilskima avtobusoma kakih 100 km daleč od An-tofagaste. Šofer enega vozila je bu obglavljen in reševalci so naša njegovo glavo kakih 50 m daleč od kraja nesreče. Oba avtobusa sta popolnoma uničena, številni ranjenci so bili več ur «vklenjeni» * skrotovičenem železju, dokler Jjn gasilci niso osvobodili s pomočjo varilcev. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da se je eden od dveh avtobusov premaknil proti levi, da “ se iognil avtomobilu, ki je pridf' vel na glavno cesto s stranske, ne da bi spoštoval prometnega znaka, naj se ustavi. Kaže tudi, d* je bila vidljivost zelo slaba zarad' velikega prahu, ki so ga dvigala vozila. Na področju Antofaga^® namreč ne dežuje že dva meseca. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKON 0 GORSKIH SKUPNOSTIH PRED DEŽELNIM SVETOM Večina zavrnila vse popravke v zvezi s pravicami Slovencev Popravke so vložili komunistični svetovalci in svetovalec Slov. skupnosti ■ Običajno izgovarjanje večine na pristojnost vlade snovi ter prehrambenih izdelkov pijač. Pri tem je odvzela 401 vzor^ Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja na naše področje določbe državnega zakona štev. 1102 o gorskih skupnostih. Na seji, ki je trajala s krajšim opoldanskim odmorom ves dan, so izglasovali 16 členov (od člena 10 do vključno člena 25). Danes bodo na vrsti razprava o preostalih členih (skupno jih je 31) in glasovalne izjave predstavnikov posameznih svetovalskih skupin. Skoraj pri vseli členih je deželni svet obravnaval tudi vrsto popravkov in dopolnil, ki so jih vložile stranke večine in opozicije. Nekateri popravki, ki so jih vložili komunistični svetovalci in predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka, so se nanašali na zahtevo slovenske manjšine, naj bi ji bila v okviru gorskih skupnosti zajamčena uporaba slovenskega jezika, v okviru njihovih organov pa primerno zastopstvo. Pri vseh teh popravkih, proti katerim sta dosledno nastopala svetovalca MSI Morelli in Gefter-Wondrich, je predstavnik deželnega odbora ponavljal staro opravičilo, da jih deželni svet ne more sprejeti, češ da je za kakršno koli dejavnost, ki je povezana z zaščito in razvojem slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, pristojna osrednja vlada in da so zato popravki nesprejemljivi, da pa so manjšini pravice že itak zagotovljene na drugem mestu v deželni zakonodaji. S tega vidika je seja potekala v neprijetnem vzdušju in zlasti dvema svetovalcema slovenske narodnosti (D. Lovrihi in dr. Štoki, na prejšnjih sejah pa tudi dr. Godniču) je treba izreči priznanje, da sta vseskozi vneto žago- IIIIIIITIIIIIlMIIHIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllIlimillllllllllllllllllllllllllJIlIlIllIlllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllll PONOVNO NAPET POLOŽAJ V W0UNDED KNEEJU Policija obkolila z oklopnimi vozili «svobodno indijansko državo 0gala» Prekinjena pogajanja med Indijanci in urashingtonskimi predstavniki WOUNDED KNEE, 13. — Položaj v mali indijanski vasici v Južni Dakoti postaja iz ure v uro bolj napet. Danes ponoči so agenti zvezne policije spet obkolili Wounded Knee z avtoblindami. Prekinjena so tudi pogajanja med Indijanci in washingtonskimi funkcionarji. Po sporočilu poveljstva ameriške zvezne policije, naj bi se predstavniki vlade morali včeraj sestati z voditelji manifestantov, da bi razpravljali o ponovni napetosti, ki je zavladala v vasici. Indijanci pa naj bi zagrozili, da bodo aretirali vsakega funkcionarja, ki si bo upal vstopiti v svobodno indijansko državo Wounded Knee. Prejšnji teden je že kazalo, da so Indijanci že dosegli sporazum s predstavniki vvashingtonske vlade. Po tem sporazumu, naj bi ZDA ponovno preučile vso indijansko problematiko in zlasti pogoje življenja v rezervatih. Policisti so se umaknili in so pustili okrog oblegane vasice le osem izvidnic, ki so nadzorovale vhode v Woun-ded Knee z obljubo, da jih bodo odstranili v ponedeljek. Manifestanti so simbolično zakopali bojno sekiro in so proslavili svojo cmoralno zmago* s pesmijo in plesom. V nedeljo popoldne pa se je položaj spet zaostril. Vzrok za spor je bil oborožen spopad med obleganci in nekim policijskim agentom. Kot smo že _ dejali sta si verziji Indijancev in policistov o incidentu nasprotujoči. Washington trdi, da so manifestanti začeli brez razloga streljati proti agentom, Sioux pa poudarjajo, da so le odgovorili z orožjem na napad nekega policista. Zaradi tega spopada, se policija ni umaknila, nasprotno je spet obkolila vasico z oklopnimi vozili. Indijanci pa so v odgovor utrdili barikade in proglasili Wounded Knee za svobodno indijansko državo. Poudarili so tudi, da bodo aretirali vsakega belca, ki bo stopil v vasico. varjala osnovne pravice naše narodne skupnosti, kljub nasprotovanju večine in kljub očitkom o nekakšni monotoniji njunih zahtev. Neprizadetemu opazovalcu se zdi neverjetno, da se v dvajsetem stoletju in v srcu omikane Evrope mora čutiti potreba, da se v neki zakon vnese odstavek naslednje vsebine: «V primeru, da bi določena gorska skupnost zajela tudi občine ali prebivalstvo slovenskega jezika, naj obsega njen statut tudi posebne določbe za zaščito etničnih 'in kulturnih svojstev slovenske manjšine, in to v duhu člena 3 deželnega statuta*, še bolj neverjetno pa je, da večina v demokratično izvoljenem organu to zahtevo zavrne, kakor se je zgodilo na včerajšnji seji deželnega sveta. Popravki, ki so jih vložili predstavnik SS in predstavniki KPI in ki so se nanašali na slovensko manjšino, so bili v glavnem podobni pravkar navedenemu odstavku. Vse te popravke je večina zavrnila, kakor je zavrnila tudi večino popravkov KPI, ki so si prizadevali, da bi v besedilo zakonskega osnutka vnesli več demokratičnosti in priznanje večjih operativnih pristojnosti bodočim gorskim skupnostim. Svetovalec Lovriha je v zvezi z nekim popravkom k členu 16 (ki se nanaša na sestavo srednjeročnih razvojnih načrtov za gorske skupnosti), naglasil, da padajo vsa bese-zadevanja, da bi v zakonsko besedilo vnesli karkoli bi se nanašalo na slovensko manjšino, v prazno. Pri tem se deželni odbor istoveri z misovci. Pri nas se še ne dogaja. da bi na predstavnika manjšine v deželnem svetu vpili: «Sedaj govori glasnik radia Beograd*, kakor se je zgodilo poslancu škerku med nedavno razpravo o zakonu za slovenske šole, toda v Rimu so predstavniki vlade vendarle glasovali za škerkov predlog, medtem ko se v deželnem svetu podpirajo teze včerajšnjih in današnjih fašistov. V tej zvezi je Lovriha omenil tudi zakon o kraških rezervatih in obžaloval, da predsednik deželnega odbora Berzanti ni našel toliko časa, da bi sprejel predstavništvo kraških kmetov, ki se je včeraj dopoldne oglasilo na sedežu deželnega odbora. V prvem delu seje so deželni odborniki za zdravstvo Devetag, za javna dela Masutto in za šolstvo Giust odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Masutto je n3 ustrezno uprašanje svetovalcev KD (Mizzau in drugi) dejal, da se deželni odbor zanima za pobudo, po kateri naj bi v bližnji prihodnosti speljali novo avto cesto iz Milana po Padski nižini in čez o-zemlje naše dežele in Trbiž na Dunaj in odtod dalje čez češkoslovaško in Poljsko do Moskve (3 000 km), kajti ta avto cesta «vzhodna» bi lahko ugodno vplivala na razne gospodarske in turistične dejavnosti in tudi na ozemlju Fulanije -Julijske krajine. Odbornik Giust pa je dal daljši odgovor na vprašanje v zvezi s poslovanjem slovenskega šolstva v Italiji. Glavne misli iz njegovega poročila bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v jutrišnji številki. Nekdanji indijanski bojevniki na svojih umih konjih. Njihovi potomci, ki so zasedli VVouiided Knee, so kopja zamenjali z brzostrelkami, konje pa z bolj modernimi avtomobili lob*' Nadzorstvo nad živili in stanovanji v februarju Nadzorstvena služba občinskega komisariata za higieno XI. oddelka za zdravstvo in higieno je v letošnjem februarju opravila 3199 pregledov v proizvodnih podjetjih, v skladiščih s prodajo prehrambenih za analizacije. Od teh jih je poslala kemičnemu oddelku vili in živili široke potrošnje- , 172 zdravniško - mikrografskentu delku istega laboratorija in 4 državni ustanovi za riž. Posebno nadzorstvo je služba ^ praVila nad lahko kvarljij'11?11 vili in živili široke potrešnje- .e Pri nadzorovanju stanovanj J tehnično osebje oddelka oPra .a, 110 pregledov vključno s l® ,a novanji, ki so v slabih pogojuj ^ bivanje in za katera so izdal1 strežno potrdilo. Vedno v februarju so nadzorm . gani ugotovili 9 administradi_ prekrškov krajevnega higieusK ^ pravilnika, izdali so 2 prijavi ® nim oblastem zaradi kršitev zaj nov in odlokov in 12 prijav v 2 v z vzorci, 'ki so jih analizira11 pokrajinskem laboratoriju za mg no in profilakso. Vse o elektroniki polprevodnikov Tržaški odsek Italijanskega ženja za elektrotehniko in e) niko zdn>' jektro; organizira poseben tečaj elektroniki polprevodnikov, kj |g bo vodil prof. G. Zolden s univerze. Tečaj bo trajal štiri ^ ne in bo obsegal 8 predavanj- ^ si bodo sledila vsako sredo in v ^ petek ob 19.15 v prostorih n0^,. industrijskega zavoda «A. Prvo oredavanie ie na sporedu coj. Vstop je prost. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške 0^3 je v razdobju od 5. do 11. m3 , zabeležil na področju občine nas nje primere nalezljivih bol®2 škrlatinka 8, tifoidna mrzlica / n izven občine), ošpice 6 (2 ® j, občine), norice 5 (1 izven °b® oslovski kašelj 3, vnetje pnuS 0\y slinavke 19, rdečke 174 (4 izven čine), srbečica 12 (7 izven obrir‘ „ infekcijsko vnetje jeter 2f (1 12 občine). lovci na ptiče uničujejo naravo sk^! Deželni odsek Svetovnega za zaščito prirode (World WllCI «g Fund) nam je sinoči poslal kr > obvestilo, v katerem opozarja Ljg no mnenje na škodo, ki jo P°vz5-C|ci lov na ptiče v Furlaniji - Ju 1V krajini. V obvestilu se naglasa. .|g se študijska komisija, ki je ^ svoj čas ustanovljena v naši - a- j vpr sanje in naj se izreče, ali ali li z namenom, naj preuči to VP lov na ptiče nadaljuje, omej1 g. sploh ukine, se ukvarja s tern šanjem že tri leta, ne da bi b,la a delala svoje mnenje. Pri tem pj stane komisija davkoplačevalce do 900.000 lir na leto. Sporočilo čno omenja, da je pokrajinski ^ bor za lov v Gorici naslovil na ^ želni odbor posebno resolucijo. s |0v tero ga opozarja, da dosega ..-g na ptiče v goriški pokrajini večje razsežnosti in da gre.Pf*^efi za dejavnost, ki je v pretežni namenjena le zaslužku. Ujetje P y pošiljajo namreč lovci iz Gorice vse kraje po Italiji.