On in ona Ciril Bergles On je razmajal most, po katerem je hodila tako samozavestno. V njene breze je spustil sape, ki so jih krivile. ZASLEDOVALEC Ona je zagrnila okna, da je izgubil ravnotežje in se pustil ostrici. Potem je poklicala može s sekirami nad njegove hraste. Zmeraj je stal za menoj, prikrit z rahlo senco. Na vratu sem čutila njegov dih, drhtenje njegovih rok na ramenih. 814 ON IN ONA 815 On in ona Zvečer sem se zaklenila v sobo in skrila ključ. Tudi v snu me je odkril. Stal je tam pri vratih, v halji iz rdečih in črnih rombov. Na prsih je imel tetoviran zodiak. Na očeh masko. V rokah meč. Nežno me je poljubil in pobožal. Nič ni bolelo, ko mi je potisnil meč prav do srca. Samo majhno bolečino sem čutila tam, ko sem se zbudila. SPOVEDNIK Vedno je prikrito dremal ali odsotno poslušal tiste male zanikrne grehe, nedolžne zvijače. Potem je k spovedi pristopila deklica. Lepa kot breza v maju. In mu je vse povedala: kako ga je spoznala, kako jo je zvabil v sladke besede, jo spravil v drhtenje in si jo vzel. Dal ji je odvezo. In hudo zmeden gledal za njo, ko je odhajala po cerkvi kot opran angel. COPRNICA Le zakaj se tako jezijo nanjo. Želela si je samo nekaj, česar ni v naših navadah. Potovala je na metli namesto z avionom. Zaljubila se je v priletnega dedca namesto v lepega mladca. Za nekaj časa je šla živet v krastačo, da bi preizkusila, kako živijo tisti, ki se ne oblačijo po modi. Jezila je sosede, jim grozila s hudimi urami, s točo. Nikakršna ploskoprsa devica ni. Sicer pa je čisto običajno dekle: rada pleše, kadi in pije viski. AVTOMOBILI Navadno se ljubijo na kakem skritem kraju, ob reki ali na stranskih poteh. Nikdar ne sprašujejo, če so samski ali poročeni. Dosti besed izrečejo na tako tesnem prostoru, ob dišečem dihanju podpazduh, ob globokem sopenju. Ko se jim orosijo šipe, je mimo že nekaj ekstaz, pozabljenih dosti vročičnih obljub in hvalnic. Morda ravno zaradi tega končajo tako žalostno na krajih zavrženih stvari. COPRNICA 816 Ciril Bergles DEVIŠTVO Nekaj ganljivega je v tem, kako moški vzdržujejo svoj ponos z ženskim devištvom. Koliko bahavosti spočenja v njih, maščevalnosti in porazov. Vsak hoče biti prvi. Čeprav se nazadnje zadovolji z nevesto v pisanem krilu. Ženske jim šele kasneje razkrijejo, da so izgubile svoje devištvo z lahkoto, s katero izderemo mlečni zob. VDOVA Sedmi dan po pogrebu je oblekla pisano krilo in belo bluzo. Ljudje so rekli, da ga ni ljubila. Poskrila je vse njegove slike, njegove obleke je podarila revnim. In ljudje so rekli, da ga ni ljubila. Ona pa je dobro vedela, kako strašno so lahko mrtvi nadležni s stvarmi, ki so jih nam zapustili. Z njimi hočejo vzdrževati našo žalost. Na slikah se pretvarjajo, da so še zmeraj z nami. V resnici pa nam zavidajo za vse te ničevosti. 817 On in ona 818 Ciril Bergles ZAKAJ SE NISEM OŽENIL Morda samo zato, ker nisem zažgal nobene reke. Nobeni ženski nisem pisal dvakrat. Drugi so govorili o izbruhih sonca, o eksploziji zvezd. Meni pa se je zdelo kot pljuskanje dežja ob motno steklo. Zmeraj je bilo drugače, kot sem načrtoval. In duša se mi je malo splašila. Tudi prilizovati se nisem znal s tistimi slinastimi obljubami, ki jih potem nikoli ne uresničimo. In z imeni polnih dobrikanja, izposojenimi v cvetličnih gredicah ali v živalskem vrtu. Ženskam pa je ravno to všeč. Čeprav se kasneje pritožujejo.