Listek Zviti brat. (Spisal Ivan Robar.) (Dalje in konec.) Ko se je začeio mračiti, vzame mlajSi brat palico v roke ia jo raabae proti omenjeaemu čebelarju. Pove ma, da pridejo bocoj tatovi nad čebele. Pogovorita se (adi 3 čebelarjein, da bo pazil na paaje. Seboj ni drugega zahteval, kakor le ostro Silo. V čečebelDjaku se splazi v velik prazea paaj ter poslaSa, kedaj pridejo tatovi. Ni preteklo četrt are ia brata sta ia stala pred čebelBjakom. Starejši reče sredBjeaia: »Pojdi m tehtaj kateri paaj |e najtežji, tistega izvleči, da ga odaeseva.« Sredaji brat hitro aaleti aa tistega, v katerem je ležal Bjaa mlajSi brat. Seveda je bil (a aajtežji. Brata ga nalužita in aeseta. Spredaj iz paaia bi!a je luknja ia tamkaj je aesel srednji brat. Mlajsi brat sredajega tnkrat pikae s silom za vrat tako, da je kar odskočil. >No, kaj noriS kali«, zakriči starejši aad Djim. »Kapa kosmata, mislis, da boai mirao držal, če so me pa tri bačele aaenkrat pičile« ma odvrae sredaji ia se praska za vratnm. Nato gre starejai aaprej naložitu in xopet aeseta. Tega pa ralajši iz paajH takr; sune « 8 iuao. da se ma je kar zasvptilo pred očmi l r se je skoraj zgrudil na tla »No, vidi«, sedaj pa ti nonS, prav ti bodi, ker meai nisi hotel verieti, da pikajo«, reče mu porogljivo gredaji brat. Pn tena se oba razjezita, vržeta paaj v straa ter gresta jezna domu. Mlajši »e pa ^pravi iz paoja m ga nese čebelarju aaza;. Ta we ma lepo z*hvali, da mu je obvaroval čebele ter ma da en paaj za plačilo. Njego?a brata sta zjutraj ravBo na pragu stala, ko \e mlajši težko nesbl velik paaj čebel proti domu. Miajši brat imel je sedaj pr. s?oji koči že tfoje prisluženih reCi namreS: ovaa, gos ia paaj ftebe!. Iz nevošljivosti ia jeze, da {e mlajši tudi čebele prinesel domu, skieaet*. s;a-e:Aa dva ma ztžgati hiSo. Kar sta skienii^, to sta tadi storila Neki daa, ko ravno ai biio mlaj^ega doma, mu gresta zakresita ajegovo majhao hisico, s katero so pogorele tudi čebele, gos in uvea. Mlaj3i brat, ubogr revček prtde domov, bodi okoli svoje pogorelo kofie ter ni vedel kaj bi počel Takoj je huitiiI, da ma ni aihfie drugi užgal aego ajeg^va brata. A ajegova prekanjena batica vedela »: je tadi takaj pomagati. Pri sebi iaifl je majhao vrečico, v katero nasiplje poiao oglja m peoela od nvi-.\e zn»rr-.le hise jo natoži aa ramo ter odtde Kaki dve uri h-da, prisel je do hnha, na katereui je «':»l veiis grad Korska uaravaost v grad ter pro-s<, dn bi rau ondi shraaih aekaj <;a«a pulau vreco, čeS, da ima ae opravke Oihajaloč Se reče: »Bog ne dai v vrefio pogledati kaitt v nj'. imam polnc za^araaega zltita. Č> kdo pogieda v \reco, ah se je dctakae. se vsa spreanni takoj v oglje m pepe' « V^« to mu v gradu obljabijo. Graiake priaeeziaje, radovedne d&klice, se aiso mogie vzdržati, da ae bi v vreio pokukale. Ko jo razvežejo, zagledajo — res samo oglje iu pepei. Pnaeezinje meafcč, da se je za^araao zlato rea spremeailo v pepel, aadevBjo iz ssmega strahu polao ^reSo ziatih cekinov, pepel in oglje pa zssipljejo na drorišče. MiajSi brat pnde čoz poi ure po vrečo ter vpraša. Oe so ina dobro pazili aa zftklad. Odgovorijo ma, da je vse tako, kakor je bilo. Nato se lepo ztthvali ter odaese vrečo. Ni mogoče oDi-ati, kašf^ao vespljo se ga je polastiio, k.j aa potu dornov razvije »rečo ter zagieda pola > ziatih cekmov. Shoro »aiBeiau sebi ai hotel verjeti, da je tudi gcaj*ke tako posteao opeharii. Ko pa pride dumov, začne se svojima bratoma lagati, kako drago se sedanji ftas prridaja oglje in pepel Pokttže iima ziato U>r reče: »Vse to snm d-ibil za vreftj ogija in pepel«.« Iz 8Hme Ihkomaosti d denaria zažgeta se starejsa brala svojo LiSo, pobereta oglje ter ga ne* seta t bl.žajo mesto aa prodaj. Vse se jima smeji, ko zahtevata za vrečo oglja vrečo zlata. Zdaj še-le spozaata, da ju je mlajši brat pri tem močno »nafarbal«. To se je zdelo starejsima bratoma preveč. PriSedSi domov zgrabita mlajSega, sklačita ga v veliko vrečo ter ga odaeseta, da ga vržeta v vodo. Ko prideta ž njim raimo aeke gostilne, postavita ga na tla in gresta malo v gostilno pit. V tem času prižeae neki živinski kupec po cesti mimo gostilne mBogo živine. Mlajši brat začae v vreči ssm s seboj veselo govoriti: »Jahe, kako se že veselim, ko pridejo aagelci in me v nebesa neso, juhe!« Ko to 8lisi kupec, zadae ga prosiU, naj pusti ajema stopiti v vrečo in iti v aebesa. Za plačilo ma kapec obljabi vso ži.iao. Mlajsi brat mu to aeveda rad dovoli ter veli kapcu, aaj vrečo hitro razveže. Nato stopi mlajsi brat iz vreče ia zaveže kapca vanjo. StarejSa prideta iz eerkve, zabaSeta vrečo in jo neseta aa neki most. Kupec, meaeč, da ga nesejo aagelji, je prav tiho čepel v vreči. Ku dospeta na most, vržeta vrečo v vodo in tajec je atonil. StarejSa brata sta se glasno zakrohotala, ker sta mislila, da sta mlajSega pokoačala. Nato se aapotita proti dcmu. Kake pol ure sedita doma v senci, kar zagledata mlajSega brata, ki je gnal celo čredo živine. »Lej ga spaka, koliko živiae žeae Bajin brat domov. Za Božjo voijo, kje jo je dobil, v vodo sva ga vrgla, sedaj pa žene celo tropo živine.« Tako sta začudena govorila. Čez aekaj minut bili so že vsi trije skupai. Zdaj pa začne mlajši pripovedovati, kako se v vodi zastoaj dobi vsake vrste živina. Starejša brata se temu |ako čudita. Takoj skleneta tudi ona skc5iti iz tistega mosta t vodo. MlajSi brat, ko je vedel, da ma veriameta, reče: »Cez tri dni ženem to živino na sejem čez tisti most ter vama lahko pokažem, koliko živise je spodaj pod vodo.« Odločeni daa se odpravijo vsi trije na pot. Ko prižene mlajSi svojo živiao na most, pokaže starejšima celo vrsto živine v Todi. Videla se je Bamreč v vodi živiaa mlajSega brata, ki je stala aa mosta. Starejša bila sta tako neamna, da nista sprevidela sleparije. StarejSi reče sredBjema: >Skoči ti aaprej ter mi pokaži iz vode z roko, če je mnogo plena.« Takoj skoči sredaji brat v vodo. Toda kmalo pomoli roko ven, da bi ga onadva na mosta potegaila iz vode, ker se je že začel potapljati. StarejSi brat pa meneč, da ga vabi, Strbuakae 8e on za ajim in oba sta atoaila. Mlajši brat si na mosta vesel zavriska ter žeae svojo živino domov. Postavi si lepo hišo in hlev ia ostalo mu je še precej denarja. Živel je poteui 8e dolgo ia srečno ter Se sedaj živi, če ie ni amrl.