Leto LXVII., ŠL 94 aprila Cena Din 1> laaaja vsaJs dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. _ Ineerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do S00 vrat A Din S.% već jI lnaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knalljeva aUoa it. 6 Telefon št. SI 22, 3128, 3124, 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossznayerjeva ulica 1, telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon <*t. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Racun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani 5t. 10.351. POLJSKA IN FRANCIJA Barthoujevi razgovori Poljska in Varšava, 25. aprila. AA. Pat poroča: Snoči je izšel tale komunike: Obisk francoskega zunanjega ministra g. Barthouja v Varšavi je dal priložnost, da so se mogli dva dni vršiti iskreni in široko zasnovani razgovori med člani poljske vlade In g. Barthou-jem. Govorili so o glavnih linijah poljske in francoske politike, govora je pa bilo tudi o problemih ki se tičejo enako obeh držav. V razgovorih, ki jih je imel g. Barthou z dr. Bečkom in z maršalom Pilsudskim v Belvederski pala či 23. t. m., so ugotovili, da ostanejo temelji poljsko-francoske zveze popolnoma neizpremenjeni in da predstavlja ta zveza konstruktiven element v razvoju evropske politike. Proučevanje velikih perečih vprašanj je potrdilo skupno voljo obeh vlad, da nadaljujeta svcie lojalno sodelovanje, ki je izredno koristno za evropski mir. Po+ p so dovedli do razčiscenja vseh vprašan) — Francija sta popolnoma solidarni Barthouja v Krakov, kjer bo v družbi g. dr. Becka prebil poslednji dan svo-•ega bivanja na Poljskem, bo dal ti i stroma priložnost, da v isti prisrčni atmosferi dokončata svoje razgovore. Varšava, 25. aprila. AA. Francoski zunanji minister Barthou in poljski zunanji minister dr. Beck sta odpo:ova!a v Krakov. Na postaji so se od njiju poslovili poslaniki Francije, Češkoslovaške. Rumuniie in Jugoslavije, zastopniki oblasti, člani poljsko-francoskega društva in mnogo občinstva, čeprav 'e deževalo. G. Barthou se je z okna svojega vagrona zahvalil poljski vladi za prisrčni sprejem, poljskemu na->du oa za izraze simpatii za Francijo. Svoj orovor ie sklenil z vzklikom: 2vre2L r\. skal Pariz, 25. aprila AA Vsi listi prinašajo ooise Ln ugodne komentare o Ra«i hotne vem oorovanui v Varavo »Le Matin« je dokaj verno zadel sp osni ton današnjih jutranjikov, ko je zapisal: Zasluga Barthoujevega potovanja je, da je vdihnil novega življenja tradicijonainemu prijateljstvu med Francijo in Poljsko. Ko se je ta atmosfera ogreta, srre zdaj za to, da se uvede politika francosko-poljskega prijateljstva. V trenutku, ko Barthou odhaja iz Varšave, upajo vsi Poljaki z ra-;n. vred, da se je včeraj rodila ta polit; \ v beiveder^V palači Spor med ČSR in Pojsko poravnan Praga. 25. aprila A A. CTK poroča: Ministrski svet je po podrobni razpravi soglasno odobril poročilo dr. Bene-ša o odnošajih z inozemstvom, posebno s sosedami. Prav tako ie sprejel tudi pojasnilo k uredbi, s katero naj se urede nesporazumi, nastali v zadnjem med Poljsko in Češkoslovaško. 377 hiš pogorelo Požar je uničil veliko medjimursko selo Donji Kralje' vac — Največja požarna katastrofa zadnjih let Varaždin, 25. aprila. Ogromen požar, ki je v ponedeljek izbruhnil v nie-djimurskem selu Donji Kraljevac, je gotovo eden največjih požarov v zadnjem desetletju. Zgorelo je 377 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. V plamenih je poginilo tudi mnogo kon;. govedi, svinj in perutnine. Zaradi ve-tra se je ogenj širil s strahovito naglico in je hkrati gorelo na vseh koncih in krajih. Vrhu tega ie bila še veČina hiš krita sl?mo. Na pomoč je prihitelo 33 gasilskih čet Iz bližnje in daljne okolice. Iz Čakovca so poslali s posebnim vlakom na pomoč tudi vojaštvo. Gasilci pa so bili spričo razbes-nelega elementa skoro brez moči. Pri- manjkovalo je tudi vode. Omejiti so se morali zato le na reševanje imetja. Gorelo je 36 ur ln je ostalo samo eno samo ogromno pogorišče. Škodo cenijo na blizu 3 milijone. Niti eden izm^d pogorelcev pa ni bU zavarovan, tako da iih je nesreća zadela *e?n huie. ^reski načelnik te orosi! vlado in bansko upravo za nujno pomoč. Nad 700 Itudi je ostalo brez strehe in sploh brez vsega. Rešili so večinoma samo obleko, ki so jo imeli na sebi. Slična požarna katastrofa je zadela DonH Kraljevac pred 130 leti. L. In 13. je prav tako pogorela vsa vas s cerkvijo vred. 300 otrok ferei oeefa žalostna bilanca katastrofe v kakanjskem rudniku — Do sedaj so izkopali 116 trupel Kakanj, 25. aprila. V teku včerajšnjega in današnjega dne so spravili iz »rova smrtia še nekaj trupel ponesrečenih rudarjev, tako da je dosedaj naraslo število žrtev že na 116. Po najnovejših ugotovitvah je sedaj končno veljavno ugotovljeno, da je zahtevala sobotna eksplozija smrt 127 rudarjev, 11 trupel dosedaj še niso našli in jih še vedno iščejo. Vse pa kaže da jih bo le težko najti, ker so se najbrže ob eksploziji izpremenila v prah in pepel Enako žalostna je tudi bilanca sirot, ki so izgubile očete in rednike. Izmed ponesrečenih rudarjev je bilo 97 samcev, vsi drugi pa so bil oženjeni in očetje številnih otrok. Zapustili so 205 malih otrok, vsi izpod 14 let „doČim je vseh otrok, ki so izgubili svoje očete, 315 Delo v rudniku še ne bo tako kmalu obnovljeno, ker so več ali manj poškodovani vsi rovi in ker morajo po tej nesreči natanko pregledati vse naprave in popra- viti vse instalacije. To bo trajalo najmanj še 2 do 3 tedne. Minister za šume in rude dr. Ulraan-skv je imel včeraj štiriurno konferenco z zastopniki rudarjev, ki so mu pri tej priliki obrazložili vse svoje želje in zahteve. G. minister je ob odhodu izjavil, da bo skušal ustreči vsem upravičenim željam tn da bo njegova glavna skrb da se naprave v rudniku še bolj spopolnijo in kolikor mogoče zavarujejo varnost in življenje rudarjev. Beograd. 25. aprila. Patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava je poslal m žrtv* ridniš^f katastrofe v Kaknju 15.000 Din. Narodna b<;nka je poslala za prvo pomoč 20.000 Din. senat pa je poklonil za irV* 25.000 Din. Enako vsoto je dala tudi Narodna 6k':p*čina. Artaiareiski ainod, ki la-t^Hia v Karlovcu, pa ie zbral 10.000 Din in iih poslal banu drinske banovine, da jih razdeli žrtvam kakanjake nesreče. Zakon o mestnih občinah Beograd, 25. aprila. Danes dopoldne se jb vršila seja ministrskega sveta. ?es pravljal je o nacrtu zakona o mestnih občinah. Zakon bo v aajkrajšem času predložen Narodni skupščini, ki bo o njem razpravljala že na svojem prvem prihodnjem zasedanju. Odlikovanje Beograd, 25- aprila. S kraljevim ukazom je odlikovan z redi" ui Jugoslovenske kror e 'IV. stopnje profeeor gtmnazje v Olju Josip Kožulj. Japonska se umika Deklaracija japonske vlade je izzvala silno jenje, ld sili sedaj Japonsko k umiku Pariz, 25. aprila. AA. Iz VVashing-tona poročajo, da je japonski posadk v USA Saito izjavil novinarjem, da je na svojem nedavnem sestanku z ameriškim zunanjim ministrom govoril tu-di o deklaraciji japonskega zunanjega ministra o japonski politiki na Khaj-skein in a oosledicah, ki bi jih ta de-k'a acija utegnila imeti glede ameriških interesov na Daljnem vzhodu. Japonska vlada je dejal Saito, je dokaj znenaaena in vznemirjena nad odmevam k: ga je deklaracija japonskega zunanjega ministra napravila v vseh p-esto'iiicah velesil, saj ie Japonska s to dek * racijo samo potrdila svojo dosedanjo in velesilam dobro znano po-*i*;ko. katere smernice je pred kratkim obrazloži! pred parlamentom ja-lonski zunanji minister, kar ni takrat zbudilo nikakih komentarjev v inozeman vu. Saito je zaključil svojo izjavo, da Japonska ne želi na Kitajskem oopol- aoitia zapreti velesilam vrat, Japonska zahteva le to, da jo konzultirajo vse ej, kadar bi katera druga država ali njeni državljani stopili v razmerje s Kitajsko, k* bi ga Japonska mogla smatrati za ;kodljivo svojim interesom na Daljnem • zbodu. tokk), 25. aprila. AA. Britanski poslanik je sporočil zunanjemu mnrstru odgovor g. Simona na nedavno deklaracijo o japonski poKtikd na Daljnem vzhodu. Važne notranjepolitične spremembe v Rumuniji Bukarešto, 24. aprila g. Kakor doznava »Dimineata«, se bo rekonstrukcija vla.de izvršila v dveh tednih, ko se bo predsednik liberalne stranke TInu Bratianu vrnil iz inozemstva. V polit«nih krogih se govori, da bo tudi Oktavijan Goga vstopil v vlado in da se bo njegova stranka, t. j. nacionalna delavska stranka fuzionirala z agrarno stranko. Mušanov odpotoval v Budimpešto Rim. 25. aprila. AA. Agencija Štefani poroča: Predsednik bolgaiske vlade Mu-šanov je včeraj prispel v Budimpešto Kriza v Španiji ±. Madrid. 25. aprila. AA. Predsednik špsnskega r>ariarr>emta Alba je včeraj dolgo kcnf^nral s preot^ednikom republike Za-inorTo o političnem položaju in nato » polnoči enrejo) iKiroc^valce španskih in tuph L>tov Isjarii jim je, da je treba po današ-nii aen v!ade pričakovati važnih političnih dogodkov. Po druei strani se doznava da ar nridržki, ki iih je navedel pr<»dsedn;k repjbliK* Zamorra slede na amnestijeki zakon, zor dih \eliko nezadovoljstvo v vseh političnih strankah, tako da se dane* vlada nahaja v zelo kritičnem položaju. Volilni poraz angleške vlade London. 25. aprila. Naknadne volitv- v okT-ržjj Nord Hamersmith ©o zopet končale z nepričakovanim porazom vlade. Kandidat detavst-e stranke je dobil 14.000, kandidat vladne korsorvativne stranke pa santo 10 tiso? glasov rbčim jih je dobil pri zadnjih volitvah 18(*Xi napram 11.000 za d^lave'***-*ra kandidat? KommiMi, ki so postavili tudi tokrat svrjo kandidaturo, so zbral-' koma; 614 e/dsov Vlada ie s temi volitvami izgubila it otto volimo okrožje v korist delavske stranke. Večni popotnik Trocki Pariz, 25. aprila AA. Francoska javnost se še zmerom živo zanima za bivšega feneralisima rdeče vojske in narodnega omisarja Leva Trockega. Nihče Se zmerom ne ve, aH je Trocki že odšel iz *voje vila »Ker Monique« v Barbuzonu in ali je sploh še na francoskih tleh. Trockega osebni tajnik, ki edini daje novinarjem vesti o bivšem sovjetskem komisarju trdi, da Živi Trocki še zmerom v Barbuzonu in da čaka, da mu katera država izkaže gostoljubnost. Medtem so pa iz Ženeve prišle vesti, ki še niso potrjene, da so Trockega opazili v družbi neke dame v nedeljo 22. t. m. na železniški postaji v Bernu. Zdi se, da si je Trocki popolnoma ostrigel bujne lase in da ga je zelo težko spoznati. Po drugi strani je pa, kakor piše londonski »News Chronicle« Trocki prosil, da bi se smel naseliti na anglo-normandskih otokih; več britanskih političnih osebnosti, med njimi Llovd George, so se baje obrnili na britansko vlado, da bi tej želji Trockega ugodila. Proslava vladarskega Jubileja angleškega kralja London, 24. aprila AA. že zdaj so zaceli misliti na proslavo 25-letnice, kar je zasedel prestol kralj Jurij V. Ta jubilej bo spomladi prihodnjega leta. Proslavi mislijo dati kar najslrM značaj ter bi bili pri tem zastopani vsi deli britskega imperija. Ni izključeno, da bi tedaj prišli v London predsedniki vlad vseh britskih domlnionov. Stara igra Italija in Anglija bi zopet radi preprečili zmago Fran' cije v razorožitvenem vprašanju London« 25. aprila. Sinoči je .mel razorožitveni odbor angleške v.ade dolgo konferenco, na kateri je popravljal gradivo za današnje razgovore, ki se vrše med zunanjim ministrom Simonom, ministrom Edenom in ia'i-janskim državnim podtajnikom Suvi-chem. Po informacijah iz vladnih kio-gov sta prišii v teku vršečih se razgovorov tako angleška kakor italijanska vlada do soglasnega mnenja, da bi bila v sedanjem trenutku razorožitvama konvencija, sklenjena na osnovi ansje-škega načrta, bolj zaželi?na kot kdaj poprej. Italijanska vlada pa je tudi mnenja, da bi se tudi z manjšim znižanjem sedanje oborožitve dosegel usneh. ako bi angleški predlog ne bil spre:et v celoti. Pogajanja, ki se vrše med S,-monom m Suvichem. nimajo za cilj sklenitve kakega posebnega dogovora med Anglijo in Francijo, marveč kje predvsem zgolj za izmenjavo mis i o tem, kako naj se najde izhod iz sedanjega položaja v razorožitvenem vprašanju in kakšne smernice naj bi zastopali Anglija in Italija na prihodnjem zasedanju razorožitvene konfereice Ker kažeta obe vladi stalno prizadevanje v cilju, da se doseže sporazum, pričakujejo, da bo jutri, ko bodo ti raz- govori končani, dosežen vendarle gotov napredek. Veliko senzacijo v političnih krogih pa je vzbudilo poročilo diplomatskega dopisnika »Dailv Telegrapha«, k; poroča, da so razgovori med Simonom in Suvichem pokazali, da bi bilo vsako posredovanje Anglije in Italija brezuspešno ter da Je ta načrt, ki je bil zadnje dni v ospredju, sedaj popolnoma opuščen. Gre sedaj samo še za to, da bi se ustanovila enotna fronta Anglije in Italije v 2enevi s ciliem, da prepreči francosko ofenzivo proti Nemčiji. V nasprotju s temi informacijami pa poroča »Dally Express« ln »Dalrv Mali«, da bo angleška vlada podprla novo italijansko posredovanje, da pa zahteva za to določen rok. Ce bi tudi to posredovanje ne uspelo, potem bo angleška vlada ali v spodnji zbornici ali pa v Ženevi podala izjavo, da se v tej ali oni formi docela umakne z razorožit veni h pogajanj v Ženevi. Mnogo verjetnejše je poročilo »Dailv Telegrapha«, ki ima zelo dobre zveze in je malo verjetno, da bi Anglija sedai naenkrat pričela ultimativno politiko, do-čhn je baš Anglija doslej z raznimi kompromisnimi m posredovalnim! predlogi zavlačevala pogajanja. „Ljubljanski Zvon" v preteklem letu To naše marljivo pevsko društvo je stopilo včeraj v 27. leto svojega obstoja. LJubljana, 25. aprila-Med našimi vodilnimi m za razvoj naša pesmi, glasbene umetnosti in kulture najzaslužnejšimi društvi je gotovo Ljubljanski Zvon, ki je včeraj stopil v 27. leto svojega obstoja. S kakšno ljubeznijo in veseljem se zbirajo pevci in pevke v tem vrlem društvu ter okrog svojega priljubljenega pevovodje g. Zorka Prelovca, je pokazal snoenji obcxi zbor, ki se je vršil ob 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu. Prostorna dvorana je bila nabito polna. Predsednik g. Lojze Drenovec je pozdravil navzoče, pred prehodom na dnevni red se je pa s toplimi besedami spominjal zaslužnega skladatelja patra Hugolina Satt-nerja, ki je bil tudi društveni častni član, nato pa še dr. Maksa Pirca. Ivana Kureta, Antona Likozarja, Josipa Tonija, Ivana Rojine. Cirila Dolenca. Josipa Malenška in Janeza Kobilce, katerih spomin so navzoči počastili stoje in s klici >slava!« Po kratkem pregledu o delovanju Ljubljanskega Zvona, ki je bilo tudi lani vsestransko in izredno bogato na prireditvah, je predsednik odlikoval br. Grilca in Kobilco s častnim znakom za njuno 15-letno sodelovanje pri LZ. Tajnik g. Drašler je povedal, da Šteje zbor 75 rednih članov, a z borovih vaj je bilo lani 113. pri katerih je pelo 4289 pevcev in pevk. Ljubljanski Zvon je imel lani 27 javnih nastopov in prireditev, med katerimi je treba najprej omeniti turnejo okteta po Koroški, ki je bila velike narodno propagandne vrednosti. Oktet je gostoval po raznih krajih, kjer prebiva naš živelj. Zbor je pel v Kranju, priredil je 15. janu-nuarja društveni stilni koncert, sodeloval na raznih narodnih prireditvah, sprejemih tn proslavah, prav tako pa tudi oktet. Se nobeno leto ni bilo tako bogato na prireditvah, ki so zlasti v moralnem pogledu krasno uspele. O stanju blagajne je poročal občinski svetnik g. Lojze Lombar. Kakor večina drugih društev, m tudi LZ bori s finančnimi teikocami, vendar je finančni položaj društva razmeroma zadovoljiv. Za arhiv in založbo Zborov je poročal g. Jam m k. Vrednost založbe, ki je bila tudi lani izpopolnjena, je cenjena na 52.000 Din. Besedo je povzel g. Zorko Prelovec kot artistični vodja. Uvodoma je poudarjal, da društvo tudi ni držalo rok križem ln da je LZ tudi lani vršil svojo nalogo tako, kakor mu jo je v glavnih smernicah začrtal, ko je pred 25 leti sedel za klavir. O tem govori število nastopov in prireditev ter vaj dovolj. Kar se tiče zbora, poudarja, da ima izredno dober pevski glasovni materijal, razveseljivo je zlasti dejstvo, da se je pod okrilje LZ zateklo mnogo mladih pevcev in pevk. Prezreti tudi ni važnega dejstva, da glasbeni list »Zbori« letos prav na tihem ln brez hrupa proslavlja svojo 10-letnico. Z izdajanjem Zborov je LZ v desetih letih napravil ogromno kulturno delo. želeti bi bilo samo, da bi oblasti LZ pri tem kulturnem poslanstvu gmotno podpirale in upravi ne odrekale podpore, ki jo po pravici zasluzi. Prav posebno mora pa naglasiti intenzivno delo okteta, zahvaljuje se pa tudi br. Matulu, ki ga je nadomeščal na raznih prireditvah. Ljubljanski Zvon se je udeležil tudi vseh nastopov Hu-badove župe Kako velik je napredek društva, je razvidno tudi iz tega. da lahko LZ v primeru solistovskih nastopov postavi svoje moči. kar je gotovo razveseljivo dej- stvo. G. Prelo vec se je zahvalil se predsedniku g. Drenovcu za požrtvovalno vodstvo LZ tn želel društvu v novem poslovnem letu mnogo uspehov. Po poročilih revizorjev so sledile volitve, pri katerih je bU izvoljen ves stari odbor a predsednikom na čelu, kooptirana je bila pa v odbor tudi ena najpridnejiih pevk gdč. Milena Bončarjeva. Po volitvah je predsednik g. Drenovec razglasil rezultate komisije, ki je izbrala in nagradila najpridnejše pevce in pevke med letom, in sicer Ivanko Hrastnikovo, Ivana Patetta, Hrastnik Anico, Otona Luka sa, Pelan Danico. Ivo Erklavčevo in Metoda Tomazina. Občni zbor Je razpravljal še o raznih akuaJnih vprašanjih, nakar je bil zaključen. Francoski učenjak v Beogradu Beograd, 24. aprila p. Semkaj je davi prispel francoski poslanec in bivši minister Brad Borel, znam francoski matematik. V teku svojega bivanja v Jugoslaviji bo imel več konferenc z jugoslovenskimi znanstveniki v svrho organizacije tesnejšega sodelovanja. Častni predsednik jugoslovensko-bolgarske lige Beograd, 24. aprila AA. Uprava jugoslo-vensko-bolgarske lige je na seji dne 23. aprila t. 1. izvolila za svojega častnega predsednika bolgarskega poslanika na našem dvoru g. Kjuseivanova; s tem je izvršila sklep letne skupščine lige od 18. marca. Danes opoldne je ta sklep sporočil poslaniku g. Kjuseivanovu predsednik lige g. Vlado Mitrovič. Poslanik je z zadovoljstvom sprejel izvolitev in se je ljubeznivo zahvalil predsedniku Mitroviču ter pohvalil delovanje lige za jugoslovensko-bolgaT-sko z bližan je. Proces proti komunistrn v Hamburgu Berlin, 36- aprila. AA. Iz Hamfcurga poročajo, da se je pred tamkajšnjim rednim sodiščem pričela razprava proti članom tajne komunistične organizacije »Rdečt mornarica«. Državni tožilec zahteva smrtno kazen za 13 obtožencev, ki jih dolži mnogoštevilnih nasilnih dejanj v 1. 1962. Obtožnica dalje praTi, da Je pri terorističnih atentatih te skupine razen političnih nasprotnikov komunistov našlo smrt turfl mnogo popolnoma nedolžnih pasantov. Za druge obtožence — rseh Je okoli 50 — zahteva državni tožilec dolgoletno Ječo. Borzna poročils. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2316.51—2327.87, Berlin 1336.80—1337.60, Bruselj 801.07 do 805.01, Curih 1108.35—1113.85, London 174.36—175.90, Newyork 3365 22—3393.48, Pariz 225.88—227. Praga 142.07—143.03, Trst 290.68—293.08 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kl i ringu 9.37 do 9.47. INOZEMSKE BORZE. Curih. 25. aprila. Pariz 20.38, London 15.765. Newyork 306.12. Bruselj 72.275, Milan 26.27. Madrid 42.25. Amrierdam 209.-Berlin 120.80. Dunai 57.15. Praga 12.835 Varšava 58.325. Bukarešta S.05. »SLOVBltSKt 1* A K O D«. «Be 23. aprila 1334 Stev 04 Klasična in zapadna kultura Globoko zajeto predavanje vseuC. profesorja M. Rebeka v Ljubljanskem klubu Ljubljana, 26. aprila. Ljubljanski klub prireja pod predsedstvom g. dr. Frana Wlnditcherja na svojih družabnih večerih predava a ja, ki spadajo nedvomno med najboljša v Ljubljani Tako J« tudi sinoči govoril nas znani kemik g. univ. prof. dr. Mafiut Rebek, ne morda o svoji stroki, temveč o razlikah klasične in zapadne kulture s tako suverenem obvladanjem snovi, da je vse občudovalo njegovo impozantno du&evno obzorje in verairanost v tej težki stroki, zlasti pa njegovo jasnost io toploto njegovega poleta. Predavatelj se je naslonil na novo teorijo zgodovine, ki jo je zamislil nemški filozof Ozvald Spengler v paralelnosti raznih dob. Kultura je duševni produkt neke določene človeške skupnosti. Kakor mislijo mikroorganizmi — posamezniki — u»«tniško, znanstveno, politično, tako misli tudi v vse večjem slogu makroorgani-zem človeške skupnosti: in ta misel je kultura. Duša sestavnih delov se v glavnih potezah ponavlja v celoti in zato smemo govoriti o duši neke kulture. Pri motrenju poteka in kvalitete kulture uporabljamo tri merila: razvoj duhovnosti — torej filozofije, matematike, naravoslovja; razvoj umetnosti — torej arhitekture, slikarstva, kiparetva in glasbe; razvoj politične strukture narodov aH držav, ki pripadajo dotičnim kulturam. Pri upoštevanju teh kriterijev se nam pokažejo velike razlike med posameznimi kulturnimi organizmi kljub vsej sličnosti v časovnem poteku. Ta razvije kiparstvo, oni glasbo do visoke stopnje — tu imamo perspek-tivično gledanje — tam ga nimamo. Tu nastajajo zgradbe v gotskem slogu — tam se pojavi klasični tempelj. Tu dinastične države — tam mestne republike. Vzrok tem oblikam je do neke mere kolektivna iuša dotične človeške skupine. Prvo razodetje kulturne duše je v my-Lhos, neka sinteza veeh treh prej imenovanih velikih pojavov. Mvthos imamo v klasični in tudi v zapadni kulturi. Klasična božanstva se pa razlikuje od nordijskih, ki so minogo manj telesna. Olimp je geografski pojem, Vdlhall pa leži neznano kje. Vsaka gTška gora. reka in trata ima svoje božanstvo in vse je personificirano, česar nordijski mitos ne pozna. Klasična božanstva so pravi ljudje, nordijska nad človeštvo vzvišena bitja, bivajoča v brez-danjem prostoru. Pri klasični razlagi postanka sveta imamo dovršeno in mirujoče, statično stanje, pri nordijski pa preoe nove in spreminjanja pod vplivom nekih gonilnih sil, torej dinamično pojmovanje dogajanja v naravi. Antična notranjost gleda svet kakor množico teles, ki so vsako za se enota, točno lekalizirana in oblikovna. Povsem tuja ji je misel o neskončnem prostoru in o historiji dogajanja, ki sta tipična znaka zapadne miselnosti. V antiki imamo politeizem, na zapadu monoteizem. Antika je vdahnila vsakemu predmetu božanstvo, zapadni monotei-gem ' prenesel božanstvo v neskonč- ni prostor, odkoder odpira in zapira stvarem dotok svoje volje. Besede ^U.fln- se doL^T 225 Qi V«e. kar se dogaja, j« emanacija te volje: svetov. 2112 * ' 6 je pok°J» dovrleno.t, .talna oblik«, je torej statična. *nti?.! ni bil Mttk Bvet- neSo kult, za-toj. religioznosti je pa dogma sveta ne obreda. Zapad ne pozna vere brez naši-ČL k oima fc^ega prepričanja, je brezbožnik, v antičnem svetu je pa brez-Dožnost le zaničevanje obredov. Klasični razumniki niso verovali v mite. pač so pa darovali na oltarjih svojih bogov, a naši zapadni misleci so često opustili vse obrede praktične religije, dasi niso dvomili o resničnosti verskih naukov. Antični človek je pojmoval vse konkretno, predmetno in snovno, a zapadni abstraktno, brezoblično in prostorno. Zapad loči od antike tudi čut za potekel cas. Antika ni imela čuta za časovno distanco in je le pozno dobila koledar, čuta pa tudi ni imela za zgodovino. Zapad me ri čas z najtočnejšimi urami in duša za padne kulture čuti neskončnost prostora in časa. Tam ahistoričnost — tu historič-nost. Enake in sorodne razlike med antičmo m zapadno kulturo so tUu. v filozofiji matematiki in fiziki, ki jih predavate^ prav nazorno in podrobno obdelal. Antičen zranstvenik ne pozna eksperimenta in vsa narava mu je v gotovem, brezčas nem stanju, dogma zapadne fizike sta pa sila in preosnova. Enako je tudi v umetnosti: v antiki sta ticna dorika, v naši kulturi dinamična gotika. Tam statično kiparstvo, pri nas gibanje, iluzija in energija, slikarstvo in vsebina. Naša glasba je stvor neodoljive volje, da čujemo uprav viharje duše. To dinamiko zapada in njegovo stremljenje v daljavo opažamo tudi v kolonizaciji in v stremljenju posameznih zapadnih narodov po raznarodovanju drugih. Nik dar ne bi prišlo Grku ali Rimljanu razna rodovanje na um! Da gre tudi na drug način, nam dokazuje današnja — Rusija Rimska bogastva so mirovala in služila le. da se je godilo dobro gospodarju in njegovim gostom in so njih palače in vrtovi potem vsekakor ostali last naroda, a vendar v rokah zapadnjakov je orožje, s katerim si osvajajo svet. Klasična kolektivna duša je ravno nasprotna zapadni. Tam čut za sedanjost — tu za preteklost in prihodu jost. Tam bližina — tu daljava. Tam konkretnost in otipljivost — tu atstrak cija in brezličnost, tam sinteza — tu analiza. Tam mirno motrenje — tu strastne hotenje, tam statika — tu dinamika, tam radost in zadovoljstvo hedonistike — tu večna skrb! Obširno predavanje je bilo slikovito, prav nič papirnato in čudovito v formi ter poletu, zato je bil pa tudi aplavz navdušen in zahvala predsednika g. dr. Win-diseherja najiskrenejša čestitka. Prodana nevesta v novi inscenaciji Jubilejna predstava. — Nove dekoracije in nova režija. Ljubljana, 25. aprila. V nizu koncertnih in opernih priredb češkega tedna na proslavo Smetanovega in Dvofakovega jubileja ni mogla izostati najbolj popularna in po vsem svetu ugledna Smetanova »Prodana nevesta«. Nobena slovanska opera se ni tako priljubila z ljubljanskega odra brez izjeme vsem našim slojem, in zanimiva bi bila statisti ka njenih predstav od slovenske premiere 15. febr. 1894 do 1914., pa od 3. decembra 1918 do danes. S »Prodano nevesto« smo po BtraSmi vojni dobi nanovo začeli gojiti dolga štiri leta mrtvo slovensko opero. Na tisti slavnostni predstavi je velik mešan operni zbor s svojo začetno objestno veselo pesmijo »Kaj ne bili bi veseli!« izražal ne le triumf Slovencev nad končno, končno doseženo narodno svobodo, nad koncem stoletja trajajoče dobe suženjstva in zatiranja, nego tudi našo radost, da ima Ljubljana kot kulturno središče Slovencev zopet svojo opero — naš ponos. Tega zgodovinskega dogodka ne moremo pozabiti še prav posebno zato, ker nam je avstrijska gledališka cenzura, ti-koma preden je izginila za večno, še zadnjič pokazala svojo pest in nam prepovedala uprizoritev »Prodane neveste«. Zakaj že ljubezen do češke glasibene umetnosti, do češke nacionalno melodične opere, je smatrala še septembra 1918. avstrijska ljubljanska cenzura za »veleizdaja! sko« čuetvo, ki ga treba zatreti s ferma-nom. in vendar je potem le zaoril zbor »Kaj ne bili bi veseli«, ki smo ga občutili globlje in radostneje kakor kdajkoli prej in poslej. Ob Smetanovem jubileju se moramo spomniti tega našega slavlja ob Smetano vi »Prodani nevesti«, saj ni bilo in ne bc nobenega svetlejšega in večjega. In doslej se vrača »Prodana nevesta« sezono za se zono na oder, videli smo Jo opetovane tudi na prostem pod milim nebom ia menda ni več dosti rojakov, ki bi je ne bili žt uživali. Morda Je bilo spričo naših omejenih razmer celo že preveč njenih retpriz, tako da se je v stari uprizoritvi in razdelitvi partij nekam obrabila. Zelo pravilno Je bilo torej, da je za ponovno uprizoritev »Prodane neveste« po skrbela operna uprava za novo Inscena cijo In za novo dekoracijo 1. in 3. dejanja, za novo ozadje 2. dejanja ter deloma tudi za novo zasedbo partij v vsaj deloma izboljšanem prevodu. G. Golovin je opero nanovo izrežlral. uvedel za oživljenje dejanja češko deoo In češkega čudaka ter alaati razširil prizo re komedijantov a različnimi solisti in skupinskimi nastopi. Žal, da se ni lotil še igre solietov pevcev, ki je ostala neiapre menjena, operetno nemirna, s preobiljem gest. objemov in nekmetiš-kega vedenja vobče. Zelo lepe so nove dekoracije po osnutku g. Vari Skružnega. vaSkl trg s kmetiSki m! hišam! na obeh straneh, v ozadju na levi fasada cerkvice, na đeenl vhod v toremo. a v ozadju pogled na češko vas s cerkvico in mehko vzvalovanini: gričk; Zlasti mogi čno učinkuje impozantna, ko sata lipa z znamenjem ob kmetiškem vrtičku z vrtnicami, popelni in vise-čimi plezalkami. Preustavo je nanovo glasbeno pripravil dirigent g. Neffat, ki je žel za uverturo toplo priznanje. Glavno partijo, Kecala je pel in igral seveda zopet naš mojster g. Betetto, ki daje vsi predstavi žig Ln blesk. Zelo ugodno se je "veljavila ga. Bernot Golobova v slavnem sekstetu, prav zado voljiv je Vašek g. J. Rusa in nov je prin cipal komedijantov, g. Peček kot origina len atlet groteskno efektne mišičavost: Vse stranske osebe so vrlo dobre ter bo g. g. Golobova, Kogejeva M. Rus in V Janko odlično sodelovali na celotno harmonično, prav skrbno pripravljeni pred stavi. Marinka in Janko sta bila ga. Ribičeva m g. Banovec, ki sta z vso vnemo, čustve nostjo in živahno igro storila svoje najboljše, oba prav srečno razpoložena, gla sovno sveža in v celem par, ki se prijetno ujema po svoji liričnosti. Ga. Ribičeva vedno marljiva in vsestransko uporabna pevka, je prejela celo dva šopka, vsi so listi, na čelu jim kajpak naš nenadomeet Ijivi umetnik Betetto, pa bo imeli priliko. da so se zahvaljevali po vseh aktih za iskreni aplavz. Gledališče je biLo dobro zasedeno m je vladalo med občinstvom najboljše raspoloženje. Fr. G Uro so lovili Ljubljana, 25. aprila. Silno vznemirjen je je nastalo voerai popoldne v Kurji vasi in v okolici karlovSke-sa mostu. Od vseh strani so hiteli ljudje k prekopu. Bila je prava pravcata panika Nekateri so lovili 6apo in kričali: Utonil je! D runi so ©e tolažili, v*š, ni še prepozno. Kaj se godi, pa ni vedel prav za prav nihče. Ko eo zbegani ljudje opazili, da ee monterji ukvarjajo z električno uro na moslj. z uro. ki ie prešla pri nas že v pregovor, so se seveda z največjim zanimanjem in v nomakm strahu začeli ustavljati ter zbirati na mostu. Kmalu j« bil most poln in monti ranie ure j1? postal javen doeodeik. V slo-vpsnem ranoloženju so Kurjevaecani Čakali kdaj se bodo zaceli premikati kazalci slovite ure. Nihče ni več verjel, da lahko < živi električna \ira tudi v Kurji vasi, ki leži tsko daleč na periferiji, da jim je pošla žica za elektrovod za uro. Preden >e tovar na izdelala dovolj žice, bo ©e Kurjevaščan-že odrekli iavni uri in so raj? hodili ele dat na uro v mesto. Zato ee tudi niso posebno Sudili, da so monterji spuščali z mostu žico v prekop Mislili so. da love uro, k! je padla v vodo. Tn za?°li eo se zanimati, kai ae vodi Tudi na Grjberjevem nabr*žin se je zbra 'a množica ljudi. Vi so s ww«ebnim ranima nlem opazovali, k«ko le boril t valovi r Čolnu etaren^i možak. Zaneslo ?a Je v pre-kor> kter voda mnoa tudi dnevno zvezo Ljubiiana — Celovec in nazaj, \aknadno nas obvešča >Aet »put enter Lpib!:rna v^alstvo našemu oozivu odzvalo kar naj-hm'i 5tev?ino * orepričaniu da ere za Pride monumentalno veledelo a skupno stvar, ki zahteva in zasluži oboo podporo. Članarina znaša za rednega čaana na leto Din 112.—. za ustmovnlka (fizične ali pravne osebe) ra Din 1Slovenskem Na-roduc pritožil zaradi takega ^p^ofitlr6ke-ca« izkoriščanja >narodnih svetinja. Da bo gospodu, zlasti pa njegovemu epoštovanj.1 narodnih svetinj, zadoščeno, naj predvsem ugotovim, da narodna noša še ni nikaka narodna svetinja, ker je le oblačilo, čeSvojefflav6ek<. ki je ie pri premijeri do-secla popoln uspeh. Kdor se hoče nekaj ur od srca nasmejati, na! poseti ned-'liftko predstavo ob eloboko znižanih eenah. Ker Pride: Cecll B. de Mllle mojstrovina ie to radnja predstava v telo&nji Msom. vabimo k obilnemu posetu. Preakrbit* mi vstopnic? že v pred prodaji pri br. Jeločni ku v Rožni dolini in v Sokolskom domu. — Zdrevol Sel KOLEDAR. Dan«*: Sreda, dne 25. aprile katoličani: Marko, TuZreza akadem>ko izobraženih *en< in >Zenski pokrete, predavanje ge. dr. Lunač-kove ob 20. v dvorani Dekivske ebornic«. DEŽ TRNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva c^ta 2o in Trnkoczv. Mestni trg 4. Hatvod sita Najnovejše o kurje\raški ^električni* uri: Velik praznik se nam je obetal v Kurji vasi. Dolgo smo se pripravljali nanj. In te dni se nam je res končno nasmehnila sreča — za las je manjkalo, pa bi prazno\*ali »otvoritev« električne ure, ki so nam jo montirali na karlovškem mostu. Cviček smo dali na pipo in kuhali smo vampe, i&M bi lahko dostojno pogostili mile slavnostne gosfe, zdaj vam pa moramo sporočiti žalostno vest, da »otvoritve« ne bo. Ure dolgo niso mogli spraviti v pogon, ker jim je bilo zmanjkalo žice. Podjetje se je uštelo za 700 metrov dolžine žice. ko je delalo proračun, (širile so se tudi fantn stične govorice, da je šlo samo za 7 mili metrov.) Ker na občini niso hoteli dopln čati še za konček žice, podjetje se je pa temu tudi upiralo z vsemi štirimi, smo ie mislili, da so vse naše visokoleteče nadc splavale po Gruberjevem kanalu, pa smo se k sreči urezali. Puške seveda nismo mislili vreči v ko ruzo. Sklenili smo pokrenitl nabiralno ak cijo, da bomo doplačali prekratko i/cc. /car naj bi blagovolilo vzeti na znanje občina in podjetje. Če bi pa bila električna ura v Kurji vasi javno pohujšanje, smo hoteli ponižno prositi, naj nam dovolijo vsaj obesiti uteži, ali nasiuviti nezaposle nega, ki bi poganjal uro. Morda bi se t., sistem * > obnesel tako, da bi lahko odpravili Se vse druge električr:c ure. Zdaj je pa teh naših skrbi na mah ko nec. Ura gre. Pomislite, električna ura na karlovškem mostu nam meri čas! Da bi se le ne ustavila že jutri. Iz Kranja — Občinska aeja. V aotooto >e vrši kratka seja občinskega odbora. KaWlTf*" obolelega predsednika občine g. Pirea y točno ob 18. otvoril sejo prvi član upaa-g. Mayr, ki je takoj podal besedo poroči valcu, ■članu uprave g. Tajniku. Ta je prv čital dopis Pokojni nekega zavoda iz Ljii' Ijane, v katerem PZ zahteva nekat* modifikacije pogojev otk/brenega posojila mestni občini, predveem realno janistv-Potean je po<1al g. Ta>nLk o zow>ljenje gled« vknjižbe zaprošenega posojila, da PZ odstopi od svoje zahteve grlede jamstva in da spremeui nekatere svoje pogoje. Pred logi so bili soglasno sprejeti. Na p»reJloc g. dir. Kotnika so bili kot člani gbc. odbora, ki imajo pravico podpisovati za občino obvezne listine, rzvoljeni gg. Mayr. Tajnik in Berjak. Za oibč. Magajmlka je bil izvoljen g. inžp. Tajnik. — Nasilnež. V ponedeljek dopoldne j< prišel v gostilno »Na Heksekiut h g. Bohu močno vinjen b-re2g)-osel(ni Matevž š. \r Trate pni Skorji Loki ter zahteval žganja in prosil za denar. Ker ga je gospodar zavrnil, je odšel, pa se je kimalu vmil is teto zahtevo, in ker je bil TOipet zavrnjen, Je pričel gToaiti z nožem, tako da pa je moral gospodar postaviti na cesto. V pijanosti in hudobiji pa fee ni odnehal 1n 6el< mimoidoča orožniška patrola je gostilni carja resila pijanca in nasilneža ter ga odvedla v aodne zapore. Matevž S. je b:i že večkrrat predikasnovan zaradi nasrilstva in potepuštva. — Na ponedeljkov živinski sejem so bile prignane 303 glave živine in Bicer 81 volov, 21 krav, 2 teleta, Po eca jumica. bik Ln ovca, 105 svinj in Hi prašičev, prods-nih pa je bilo le 91 glav. Najmanj kupčij je bilo sklenjenih za svinj* ln prašič«. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 25. marca: Beograd nekdaj in sedaj. Red B. Četrtek. 26. aprila: Bratje Karamasovi. Red A. Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: Celjski grofje. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 29. aprila: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Dva Le var jeva nastopa v na&i drami. G. Ivan Levar nastopi v soboto kot Herman v Kreftovih Celjskih grofih, v nedeljo zvečer pa kot stari Glembaj v Gospodi Glembajevih. Obe predstavi sta izven, veljajo cene od 6 do 20 Din. OPEKA Začetek ob 20. Sreda. 25. aprila: Poljska kri. Red Sreda, četrtek, 26. aprila: Carmen. Red četrtek. Petek, 27. aprila: Zaprto. • Ga. Ada Poljakova, ena največjih ruskih pevk, kar jih je gostovalo izza prevrata v naših gledališčih, bo po večletnem presledku ponovno nastopila v naši operi, in sicer v >Madame Butterflv« v nedeljo zvečer. Danes že opozarjamo na to odlično gostovanje Trenutno nastopa ga. Pc-ljakova v Zagrebu. tev 94 >SLOVENSKI NAROD^ dne 26. aprila 1034 Dobra prijateljica. — Ali se ti ne zdi, draga prijateljica, da me dela tale klobuček za deset let mlajšo? — Koliko si pa stara? — Osemindvajset. — Brez klobuka ali s klobukom? ZOPfft ZODNi M*f£N sarcdv KALODONT DNEVNE VESTI — Elektrifikacija zahodnega dela Dolenjske. Kranjske deželne elektrarne nameravajo elektrificirati zahodni del Dolenjske od Grosupljega, občin Videm— Dobrepolje, Velikih Lašč, Sodražice, Ribnice — trga in okolice, Dolenje vasi do Kočevja — mesta in okolice ter zgraditi daljnovod z 20.000 voltov Grosuplje—Kočevje, ki bo z odcepi dolg približno 55 km. Komisijski ogled in obra\Tiava bosta na kraju samem v ponedeljek 7. maja ob 7. pri kolodvoru na Grosupljem. — Ponovne občinske volitve. Banska uprava je odredila, da bodo ponovne občinske volitve v občini Rogaška Slatina okolica v nedeljo 1. julija, v občini Smlednik v nedeljo 3. junija, v občini Šenčur v nedeljo 3. junija, v občini Metlika okolica pa 13. maja. — Razpisane zdravniške službe. Odseku za prsno kirjrgijo splošne držav:93 bolnice v Beocradu ie potreben zdravnik pripravnik, splošni državni bolnici v Beogradu je potrebno 7 zdravnikov pripravnikov, TI. oddelku za interne bolezni iste bolnice r* zdravnik-asistfnt. Prošnje ie treba vložiti do 4. maja. — Okrožni urad za zava-rovanie delavcev v Ljubijarm razpiđuie na svojem ambulatoriju v Mariboru mesto zdravnikn-uradnika namestnika sef zdrav-rika in mesto, ki postane prosto z imenovanjem 'iradovega zdravnika namestnikom šW zdravnika. Prošnf? ie treba vložiti do 22. main. _ V prometnem ministrstvu vsa mesta zasedena. Opozarjajo s* interesenti, da ©o v resoru prometneca ministrstva zasedama vsa mesta in da se bodo nova mesta zasedala samo po natečaju, ki bo pravočasno objavljen v dnevnikih in službenih listih xis?h banskih uprav. Prošnje glede si ;žbe se izven natečaja ne bodo sprejemale. — Občni zbor Zveze JC lige. V nedeljo bo v Beogiadu občni zbor Zveze JC Ime v kraljevini Jugoslaviji. Ker so povabljeni delegati z Vfre!] krajrv, kjer imajo liore svoj sedež, je dovoljen delegatom državnim uradnikom 5dnevni dopust, ki se jim ne bo računal v redni dopust. _ Bolgarski železničarji v Beogradu. Včeraj ie prispelo v Beograd 30 bolgarskih železničarjev, ki so na poučnem potovanju no Madžarski. Avstriji in Nemčiji, Zadnje dni so se mudili na Bledu, v Lrjbl,8ri. Zagrebu in Subotici. V Beogradu so navdušeno pripovedovali, kako lep je Bled. — Nora emisija taksnih znamk. Finančni minister ie odredil, da pridno s 27. nprilom v promet taksne znamke nov«- emisije po 0.50 in 1 Din, sedanja emisija taksnih znamk po 0.50 in 1 Din pa ostane v Tvrometu, dokler ne bo porabljana. Finančne ustanove, ki prodajajo taksne vrednosti, morato v prvi vrsti prodajati taksn: znamke sedanj* emisije, nove pa šei?, ko bodo staro porabljene. — Ne gredo pod Metliko. Ozaljski občinski odbor je imel v ponedeljek iz^dojio sejo. ki ji ie prisostvoval tudi sreski načelnik g. Bogdanovič iz Karlovca. Na dnevnem redu je bilo vprašanje priključitve nekaterih vasi občine Ozali metliškemu sre-ru. Občinski odbor je to akcijo Metličanov odločno oetro obsodil in sklenil napet- vse sile. da ostanejo dotične vasi v karlovškem srezu. Med sejo se je zbralo pred občinskim pošlo,>j?m več sto kmetov iz dotičnih vasi. ki so ogorčeno protestirali proti temu, da bi bile njihove vasi priključene metliškemu srezu. — Izleti iz Berlina na Jadran. Društvo Atlantic Espress iz Berlina poroča Zynzi za pospeševanje tujskega prometa na Suše k.i, da bo od 12. maja dalje vso sezono vsak teden prireialo po en izlet iz Berlina na Sušak, v Crikvenico in Rab. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenči-ca zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« s t. 33 z dne 25. t. m. objavlja kraljevo odločbo o otvoritvi konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi, dopolnilni sporazum k sporazumu, dodanemu pogodbi o trgovini in plo-vitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo, več razpisov o novih občinskih volitvah in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 40 primerov škrlatinke, 14 ošpic, 26 dušljivega kašlja, 15 Sena, 102 davice (smrten 1), 292 vnetja priušesne slinovke, 21 hripe, 5 tifuznih bolezni (smrten 1), otrpnjenja tilnika 2, otročične vročice 5 »smrten 1). krčevite odrevenelosti S, griže 1 in nalezljivega vnetja možganov 1. — Iz >Sluibenih Novine. >Služben? Novine« l\. 31 z Ine 21. t. m. objavljajo uredbo o udruženih slušateljih univerz in pravilnik o upravi razlaščenih gozdov. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Mihael Ramšak iz Dobrove, občina Šmartno pri Slovenjgrad-cu. ki je odšel leta 1914 s saperskim bataljonom na rusko bojišče, odkoder je istega leta zadnjič pisaL — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj ie znašala najviša temperatura v Beogradu 28. v Skoplfj 27, v Sarajevu 23, v Splitu 21, v Zagrebu 18, v Mariboru 17.4, v Ljubljani 16.2. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 754.9. temperatura Je znašala 9.2. — Smrtua obsodba. Okrožno sodišče v Pančevu je včeraj zaključilo obravnavo oroti Mark j Draksinu. njegovi ženi in njegovemu bratu Nikoli, ki so bili ob*nženi umora sreekeea veterinarja dr. Milenka La-zlfle iz Vkdimirovca Marka Drafosin M ob- sojem na smrt na vešalih, njegova žena in brat pa na dosmrtno robijo. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V Zagrebu se je odigrala v torek zvečer pretresljiva rodbinska tragedija. 34-letni železničar Adam VVaigant je zabodel z nožem svojo ženo Ano, ki so jo prepeljali na kliniko, sam se je pa zabarikadiral na stopnišču in začel obmetavati s stekleno posodo vsakega, kdor se je približal hiši. Prihitelo je več stražnikov, ki so hišo obkolili, toda železničar se ni hotel vdati. Končno je skočil na dvorišče in zadobil tako težke poškodbe, da je v bolnici umrl. Iz Lfubljane — Ij Sreda kot tržni dan na živilskem trgu^ nima več pravega pomena, ker je trg založen tudi druge dni prav tako dobro. Danes je bil precej slabše kot navadno, pač zaradi slabega vremena. Kljjb temu je bilo naprodaj precej krompirja na debelo na Sv. Petra nasipu, okrog 20 vozov. Cena krompirju se je ustalila, v splošnem je kg dinar. Zadnje čase je bilo precej živahno povpraševanje po krompirju za seme, zato sp je cena nekoliko dvignila. V zač?tku so ga prodajali celo po 75 par kg. nakar je začela cena rasti ter ie dosegla višino 1.10 Din. Na zelenjadne«n trgu je krompir v dno na drobno po dinarju kg. Tu je največ salate berivke, ki je zelo izpodrinila druge vrste salate. Domače glavnat? salate Še ni mnogo in ie zato nekoliko draga 1.50 Din komad. Uvožane zelenjave in sočivja na splošnem zelenjadnem trgu branjevci nimajo mnogo, na Pogarearjavem trgu pa ima lepo izbiro le en prodajalec. Grah je še vedno po 7 Din kg. Špargljev je precej s Štajerskega, kjer so jih začeli gojiti v mnogih krajih zadnja l^ta. Prodajajo jih v šopkih različne velikosti od 5 Din naprej. — Jajc je bilo danes malo naprodaj. Povprečno jih prodajajo po 50 par komad. Perjtni-ne zadnje Čase ni mnogo na trgu, najbrž zato, ker gospodinje raje kupujejo zaklano. Danes j-s prodajal kmet kunce, ki so jih gospodinje radovedno ogledovale in se jim je zdelo zabavno, da je kmet zahteval za plemensko samico 80 Din. V bližini se J* oglasil m?sar: TelHa so pa po 9 kovačev ka^al v Četrtek dne 26. t. m. na platnu znamenita rožna polja Bolgarije. Predavanje bo v spodnjih prostorih hotela »Metropol« ob 20.30. Esperantisti in ostala javnost vljudno vabljeni. Vstopnina minimalna. —Ij Občni zbor Slovenskega planinskega društva (Osrednje drušrvo) v Ljubljani se vrsi v petek dne 27. aprila t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornioe na Miklošičevi cesti. Dnevni red zborovanja je sledeči: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Obračun. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Proračun. 6. Izpremeoiba drištvenih pravil. 7. Pravilnik Mladinske organizacije. 8. Volitev delegatov za sk.rp-ščino. 9. Program bodočega dela. 10. Samostojni predlogi in raznoterosti. —ij Samarjanke in samarjani Rdečega krila v Ljubljani. V potek drr? 27. t. m ob 19. uri bo v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti sestanek vseh ljubljanskih samar irnk in c*a.» arjanov. Predaval bo g. dr. Baje, asistent kirurškega oddelka, o: >Prva pomoč Pii •'"Gstoiomib e praktičnimi demonstracijami«. Udeležba obvezna. Pridite vsi! —Ij Razglašanje reklamnih napisov. Nekatera podjetja se poslužujejo v zadnjem ča3u raznih reklamnih sredstev, ki so v nasprotju s predpisi cestno-policijskega reda. Zato opozarja mestno načelatvo vsa podjetja na tozadevna določila cestno-policijskega reda. Za izjemno prekoračenje teh predpisov je potrebno posebno dovoljenje ter je vložiti prošnje pri mestnem na-čelstvu. —Ij Opozarjamo na premiero izvrstne burke satire »Vražji Rudi«, ki bo v soboto 28. t. m. v Šentjakobskem gledališču. — Vstopnice se bodo dobile v soboto od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri gledališki blagajni. —Ij ZKD film, ki se bo predvajal v petek v Elitnem kinu Matici, obeta biti za nas posebno iznenađenje, že danes opozarjamo cenjene kino obiskovalce na to delo. —Ij »Milijonarjev* prijateljica« z ljubko Joan Crawford in Clark Gablom je film, ki bi si ga moral ogledati vsak. Tempo filma je tak, kakršnega nismo vajeni gledati. V njem je nakopičeno vse, kar je potrebno za dober film. Joan Crawford je v resnici lepa in zapeljiva. V njej je ženska sila, lepota in ljubezen. Vse v njej je naravno, nepretirano in odkrito. Enak je Clark Gable, ljubljenec ameriške publike. V njem je življenje ln tempo. NAROČAJTE najboljšo slovensko družabno revijo. - Celoletno Din 60.- NAŠA POTA" LJUBLJANA, postni predal Bt. 114 — Spomenika kralja Aleksandra ne bo na velesejmu že letos, pač bodo pa množice obiskovalcev na prihodnjem velesejmu občudovale impozanten kip Merkurja, boga trgovine in prometa. Kipa tudi ne bo napravil France Kralj, pač bo pa sijajno delo njegovega brata Toneta Kralja. Res bo kip stal tam, kjer sedaj stoji lev in bo iz umetnega kamna ter predočal boga Merkurja v poletu, stal bo pa na 3 m visokem preprostem podstavku. Višina vse umetnine bo 6 m ter bo gotovo v največji okras vele-sejma ter v ponos naše umetnosti, razen tega pa tudi dokaz, s kako veliko vnemo velesejmska uprava podpira našo umetnost. —Ij Nova tlakovalna dela BlemeiRove ceste zahtevajo, da s* zapre za vsak vozni promet poleg že objavljenega sektorja (k! Gregorčičeve do Erjavčeve tudi nadaljni sektor od Erjavčeve oeete do Nunske ulice, ki bo od danes naprej za vsak vozni pfo-mot zaprt Istotako se zapre z današnjim dnrm zaradi llakovalnih del Poljanska ce s t in sicer od Krekovega do Ambroževega trga. k; ostane do preklica za vozm promet zaprt —Ij Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki bo v veliki unionsk: dvorani 7. maja ob 20. uri zvečer, bo nudil ljubljanskemu elasbenemu občinstvu izreden umetniški užitek. Akademski pevski zbor bo na tem koncertu podal geneao slovenske narodne pesmi, nazvane slovenska kmečka pesem. Na programu, ki je zelo zanimiv, so koroški in belokranjske narodne pesmi v priredbi naših priznanih glasbenikov. Sodeč po vnemi, s katero se je Akademski pevski zbor lotil težke nalogo, podati razvoj slovenska narodne pesmi od njenega začetka do dane©, bo ta koncert dosegal višek letošnje koncertne sezone. — Preprodaja vstopnic bo pred unionsko dvorano od 1. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. —Ij Skitalei v Ljubljanici. Čim so zaprli vodo. so naskočili nešteti vzlatoalediv Ljubijaničino dno. Včeraj so tiščali mnogi v strugo, odrasli in otroei, celo bolj kot njega dni skitalci v Kalifornijo. Nekateri so zadovoljni s preluknjanimi lonci, pločevino in železni no, večina jih pa « izredno vnemo brska za zakladi, ki so si jih začeli obetati kdove iz kakšnega razloga med >ziatom<. ki prit?ka iz kanalov. —Ij Vrtnarska dela. V Tivoliju za vele-sejemskim prostorom na travniku, kjV*r so se lani vzgnezdili cigani z vrtiljakom, so začeli nasajati gozdna drevesa. Tako bodo prostor obvarovali kot zeleno površino, kar j« tudi z-ado potrebno, saj je Tivoli okrnjen že na več krajih, čeprav bi moral ostati po predpisih nezazidan. _Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprasanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T — S ©zija špargljev. Vsak dan evfže domače žlahtne beTiše servira gostilna pri >Slepem Janezuc. _Ij ženski pokret priredi v četrtek dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v damski sobi kavarne »Emone* sestanek v s vrh o razgovora o redukcijah draginjskih doklad. Vabljeni so vri prizadeti. Bree posebnih obvestil. _Ij Maša zadušnica za pokojnim Antonom Pintarjem se bo brala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v četrtek ob 7. zjutraj. _Ij Esperanto v službi balkanskega pakta. Gotovo }e v duhu nedavno doseženega sporazuma balkanskih narodov medsebojne spoznanje in ku/ltirno zbliževanje. Bolgar g. Pamporov iz Sofije nam bo po- —Ij Pevsko društvo Krakov o-Trnovo ima svoj 15-letni jubilejni koncert v petek 27. t. m. ob 20. uri v dvorani FUhar-monične družbe. Sodeluje g. Tone Petrov- čič. —Ij Pevsko draštro »Ljubljanski Zvone. Današnia vaja ženskega zbora odpad 3. Jutri vaja moškega zbora. Odbor. —Ij Tragična ^mrt. Včeraj amo poročali o hudi nesreči, ki je doletela 37-letnega delavca Franceta Kneza iz Magovnika. Mož je v nedeljo pri sosedu ogledoval staro puško in jo po nesreči sprožil, pri strelu je pa puško razneslo in nesrečnemu Knezu popolnoma raztrgalo roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, zaradi prevelike izgube krvi in zastrupljenja, ki so ga povzročili zarjaveli drobci puške, je pa nesrečni Knez davi po hudem trpljenju umrl. —Ij Zgodba o ukradenem kolesu. Pred dnevi smo poročali, da se je mesarskemu pomočniku Valentinu Avblju posrečilo, da je izsledil svoje kolo, ki mu je bilo pred tremi leti ukradeno. Kolo je bilo v posesti nekega Ivana C v Mostah, ki ga je policija zaslišala. Zdaj je ugotovljeno, da C kolesa ni ukradel, temveč ga je kupil od nekega neznanca, ne da bi vedel, da je ukradeno. ZVOĆNI KINO »SOKOLSKI dom« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. LAVVRENCB TIBBBTT, s!av&i pevec, ta l*t* LUPE VELEZ t tVmu ronuintnfine ljubem! KUBANSKA LJUBAVNA PESEM Fiijn ekaoti&ne fjlaabe in n-epocabnih SUferje*. Predstave: v ejedo in &etrt«fc ob Vil in '7*0 uri. I>>poItti!K> nor zvočni tedn»!k. Pride! PAT IN PATACHON Iz Trbovelj — Katastrofa v bosanskem rudniku Ka-kanj, kjer je preko 130 rudarjev naftk* strašno smrt, je pretresla tudi prebivatatvo naše žalostne doline, prav posebno pa radarsko delavstvo. Vsa sočuvstvije z nesrečnimi žrtvami in težko prizadetimi robi-nami nesrečnih rudarjev. Na sokolskem, d-elavskem in gosilskem domu ter ne glavni pisarni rudniške direkcij so razobele-ne v znak žalovanja rudarskega prebivalstva črne zastave. — Občni zbor zadmin© elektrarne.. V četrtek 26. t. m. ob 15. uri bo v Sokolskem domu redni letni občni zbor tukajšnje zadružne elektrarne. Letos se bodo na novo volili 3 člani nač?lstva in 5 članov nadzorstva, ki jim je potekla poslovna doba. — Stremlienj vseh zadružnikov je, da pridejo v »ipravo in zadrugo možf?, nesebični, požrtvovalni in gospodarsko sposobni, ki bodo kakor doslei. imeli v vidu izključno le inte-raee zadružnega čraartva in te vetevažne gospodarske ustanove, ki je dane© ba3 po zaslugi njenih dosedanjih odličnih in vsestransko sposobnih gospodarjev visoko aktivna, o čemer se bodo člani-zadružniki prepričali na občnem iboru. _ Ekskurzija tehnične srednje šole. Včeraj so si ogledali rudniške zunanje naprave d i lak i tehnične srednje šole iz LJubljane. Z jitranjim vlakom ob pol 9. uri je dospelo 25 dijakov pod vodstvom svojih profesorjev, katerim so g. inž. Stefe in dru-ei tehn. uradnik! razkazali zlasti elektrotehnične naprave rudnika, za katere so se ^kskurzisti kot elektrotehniki najbolj zanimali. Z ogledom rudniških naprav so bili zalo zadovoljni. Ob 17. uri so se vrnili v Ljubljano. Harmonike« pošasti, april Vnela se je huda debata med prijatelji in nasprotniki harmonike Ljubljana, 25. aprila. To ni novo društvo z mnogo ooetajo-čim naslovom in tudi ne družba z o. z. Gre pa v resnici za pošast, ki je povzročila pravo pravcato paniko v kraljestvu naših duhov. Pošast je harmonika. Baš harmonika in ne gramofon ali morda celo Davidova harfa. Niti svatbe ni bilo, kjer bi se pregrešila harmonika zoper estetiko, pedagogiko in umetnost. Občestvo vznemirjenih duhov se tudi ni zganilo zaradi počenega meha, ki pušča sapo, zadeva je resna; duhovi so se ločili v groznem sporu na levo in desno, kronist je pa jeziček na tehtnici. V prvi vrsti mora vsekakor zapisati, da ni glasbeni pedagog, ne harmonikar in nekomponist, kaj šele poslovodja tovarne harmonik. Niti posluha nima in se toliko razume na note, vijolinske ključe, kontrapunkte in kompozicije, kot glasbeni pedagogi na diplomatske note — čeprav so s! jih začeli izmenjavati. Toda kronist je dalekoviden ter je sprevidel, kakšna strahota nam grozi — strašna vojna med glasbenimi junaki, zlasti še, ker se neprestano oborožujejo. Zadnje upanje je raz-orožitvena konferenca, ki bi se je naj udeležili vsi glasbeni strokovnjaki, ne glede na to. ali znajo vlačiti meh ali ne. Sleherni bi naj zagodel polko ali narodno pesmico »Jaz pa ti, pa zidana marela«. Morda bi ob takšnem muziciranju umetnost razgna-la mehove, če je je kaj v harmoniki, ali pa bi razgnala prizadete. Oboje si iskreno želimo. Taktika bojevanja proti harmoniki, kakršne se poslužujejo muzikalični strokovnjaki, ni prava. Bodi. da je harmonika narodni instrument ali ne, priznati moramo, da na kmetih vlačijo mehove s posebnim navdušenjem in svetim ognjem: ne debatirajo o tem. ali je v harmoniki kaj vzgojnega pomena ali maziljene umetnosti. Če pa napovedo vojno harmonikarjem in njihovim instrumentom, so strogo dosledni. Jurišajo z odprtimi noži ter prerežejo mehove harmonikam s takšno Iz Trebnjega — Premestitev. Na lastno prošnjo je premeščen iz Trebnjega v Novo mesto prodov-ni nadzornik g. Eršte Alojzij. Trebnje zapusti te dni. Tukajšnie sokolsko društvo priredi drevi svojem i Članu in odborniku poslovilni večer in vabi članstvo, da se udeleži odhod niče br. Eršteja, ki bo v gostilni Pavlin drevi ob 20. Zdravo! — Občina objavlja. Zaščitno cepljenj r prašičev proti rdečici se bo, kakor d runa leta, tudi letos vršilo in sicer predvidoma po 4 Din komad, ki jih mora plačati lastnik po c«pljemhi. Vaakdo, ki želi, da se mu prašiči zaščitno cenijo, naj to takoj javi občini. Iz Metlike — PrecOpijanje kostanja. V metliškem srezu se bo izvršilo precepljanje kostanja meseca maja, in sicer 7.. 8. in 9. maja na Suhorju in v okolici, a 14., 15., 16. in 17. maja v Selu pri Jugorju in v Prapročah. Tečaj za precepljanje se bo vršil pod vodstvom metliškega kmetijskega referenta g. Ivana Konde in Šolskega upravitelja v Suhorju g. Stanka Vrezeca. — Sokolsko delo. Nasi vrli Sokoli marljivo delajo. Zlasti lepo napreduje tudi sokolska knjižnica, ki je edina knjižnica v Metliki in ki je zadnje čase zopet dobila nekaj novih knjig. Naj bi nasi meščani in naM ljubljanski rojaki zbrali knjige, ki jih lahko pogreša, in jih darovali nasi knjižnici. _ Deževno vreme. Po izredno toplih dnevih, ko je bila zemlja ponekod že tako izsušena, da kmetje niti orati niso mogli, smo dobili dež, ki je polju in vrtovom zelo koristil. DANES VELENAPET IN MOČAN FILM DAVID GOLDER ZVOČNI KINO DVOR, telefon 27-30 Prft**av« ob 4^ 7., 9. uri. C«n« 4.5«, 6.50. Iz Črnomlja — Nevarna Urinska bolezen. V draga-tuski občini v vasi Golek se je med govejo živino pojavila nevarna bolazen vranični prisad. Da bi nase živinorejce obvarovalo občutne škode, je sneako načelstvo tako, organiziralo akcijo za zaščitno cepljenje. — Sreski kmetijski odbor je e svojim prispevkom pocenil cepljenje za 50 odstotkov. Le* tos se bo v* rezu izvedlo tudi splošno eep ljenje svinj proti rdečici in kigi v še več jem obsefpi kakor lani, za kar bo dal podporo tudi sreski kmetijski odbor. S cepljenjem po vaseh prično že v najkrajšem času. — Bracplačne seme. Banska uprava je srezu dodetlila brezplačno sem?, kakor per-navski lan, belo lupino, sojo za zrno. sojo za kisanje krme, solnčnice itd. Seme bo našim kmetovalcem razdeljeno v svrho poizkusov in Tirpamo, da s? bodo te rastline v nasnh krajih prav lahko udomačil^. — Tečaji »a precepljanje kostanja. Ker je v naših krajih vegetacija zgodnejša kakor v drugih srazih, je naše sresko načelstvo že pričelo s tečaji za precepljanje kostanja z debeloplodnim. V ta namen j? bilo razdeljenih precej cepiče v maronija, ki jih je brezplačno dala na razpolago banska uprava. _ Gozdarja potrebujemo. Da bo luba- dar v nekai Wih uničil tukajšnje že itak razredčene gozdova, ie le aplošno zna ti a stvar in ja »Slovenaki Narod« o t»-m že večkrat poročal in obenem apeliral na oblasti. — Žalec — Celje. — Vojnik — Celje (82 km). Start bo ob 14. pri Glaziji v Celju, cilj pa okro£ 15 pred costilno Svetel v Gab^rju. Priiave sprejema trgovec g. A. Sumer v Prešernovi ulici do sobote 28. t. m. do 19. Iz Setniča — Smrt Karlu Klandra iz Cerknice, ki je nedavno umrl v Ljubjani, je tudi v Semiču vzbudila splošno sožalje, ker ga niso poznali le Semicani, temveč sploh vsa Bela Krajina. Ko je leta 1911 prišel v Semič kot železniški podjetnik pri gradbi belokranjske železnice, je prevzel tudi gostilno pri Dergancu na Krču. Tu se je zbirala vedno družba iz vseh slojev. Pokojni nas prija-tej je priskočil na pomoč tudi prav tedaj snujočemu se Sokolskemu društvu in mnogokrat prepustil brezplačno svoje prostore za razne sokolske prireditve. Tudi za politično delo v občini se je živahno zanimal in je veljal vedno za kremenitega naprednjaka. Povzdignil je tudi društvo zelene bratovščine, ki mu je posvetil ven svoj prosti čas. Pokojnega Klandra bo Semič ohranil v najlepšem spominu. _ Sokolsko jfostovanje. v nedeljo 29. t. m. bo gostovala pri nas sokolska četa iz Podzemlja, ki uprizori ob 20. igro >Rodo-ljub iz Amerikec. Vabimo vse. ki si žele malo veselja in razvedrila, da obiščejo to lepo prireditev. Nadebudna moč. Šef poučuje novega uslužbenca, kaj vse naj si zabeleži in zapomni. Drugi dan pregleduje njegove beležke in čita: — Ob šestih se trgovina zapre. Ju-huhu! .Stran 4. >SLOVENSKI NAROD«, dne 26. aprila 1934 Ponsan du Terratt: 7 Lepa Židovka Roman. Raoul je bil zelo zadovoljen. Gre-doč po stopnicah se je oziral na levo in desno po deski, ki jo je malo prej omenil mladi plemič. Zagledal jo je šele v tretjem nadstropju, prislonjeno k zidu in sicer baš nasproti vrat, ki jil. je bil odpri krčmar, vodeč ga v sobo. Krčmar se je še enkrat opravičil, da ie soba tako slaba, valeč krivdo na množico tujcev v krčmi. — Nič ne de, gospod, bodite br.^ skrbi, — je odgovoril RaouM — rudi j to sobo sem povsem zadovoljen. In odslovil je krčmarja. iNamestu, da bi legel k počitku, je pa. odprl okno ir se najin:i skozenj. Po tem, kar je bil slišal, je sklepal, da mora stati zidova hiša baš nasproti krčme. Torej je bila tista, ki jo je imel Raoul pred seboj. Streha te hiše je bila baš v višini njegovega okna. Raoul de Blossac je opazil nekaj, česar na preži stoječi plemič ni mogel opaziti, ker jo oprezoval v prvem nadstropju. To je bila luč, ki se je videla sredi strehe in ki je najbrž kazala na notranje dvorišče, kamor je moralo biti eno okno obrnjeno in razsvetljeno. Raoul je pogledal doli in opazil plemiča, ki je stal napol skrit za svojo oknico in zrl na ulico. — Dobro, — je pomislil Raoul. — če ne dvigne dave. se mi bo naklep gotovo posrečil. Pršilo je in noč .^e bila zelo temna. Raoul je odprl vrata svoje sobe, stopil previdno po prstih na hodnik in pobral na steno naslonjeno desko. Potem je ugasnil v sobi luč. Počasi in tiho je porinil desko skozi okno. z drugim koncem jo Je pa naslonil na rob strehe nasproti stoječe hiše. Brez dolgega razmišljanja in pogumno se je vzpel na okno. stopil na desko in krenil po nji kakor po mostu, ne meneč se za nevarnost, da bi si mogel zlomiti vrat, če bi se deska pod njim prelomila. Tako k prišel srečno na streho Samuelove hiše. ne da bi spodaj stoječi plemič kaj slišal ali pogledal gori. Najnevarnejši in najtežji korak je bil storjen. Naprej se je plazil mladi plemič po trebuhu po strehi in tako je končno prispel do žleba baš pod odprtino na notranje dvorišče. Raoul se je previdno ozrl. Okno pod njim je bilo odprto in pri njem je zagledal na otomani sedečo krasno žensko. Z obema rokama se je moral prijeti za žleb, da ni padel s strehe, tako ga je očaral pogled na lepotico. IV. Židovska lepotica Raoul de Blossac je bil iz kraja lepih deklet. Bil je napol Bask napol Bearnanec. in poznal je lepa bitja z viišnjevimi ustnicami in gavranjimi lasmi, ki so si ovijala okrog glave lahke rdeče rute. Imel je celo za seboj že nekaj ljubavnih pustolovščin in mislil je, da pozna ženske enako dobro kakor drugi moški. Vendar je pa kar ostrmel od občudovanja, ko je zagledal to lepotico. — Bilo ji je kakih dvajset let. V nasprotju s pretežno večino južnjaških deklet, ki '.majo lase črne, je bila to plavolaska in imela je temne oči. Njeni kodri so se ponašali z onim zelenkastim odtenkom, ki ga ima zlato v zvezi z medenino. Bogati kodri so se spuščali na ramena in zakrivali njen beli vrat. Poteze njenoga obraza so bile čisto orijentalske. Krasne, lepo napete ustnice, raven nos in široko čelo. Njena obleka je bila čudna zmes ziata. aksamita in svile, a njene dražesme ročice so bile okrašene z dragocenimi prstani. — Tristo vragov! — je zamrmral Raoul. — To pa ni navadna ženska. To mora biti boginja. Moral se je še bolj oprijeti žleba, kajti židovkina lepota ga je mamila z nepremagljivo močjo. Dekle je napol sedelo, napol ležalo na široki otomani, primaknjeni k oknu. Zdelo se je, da z naslado vdihava svež zrak. ki je prodiral z ozkega dvorišča, s katerega se je videl samo košček neba. Njen dražestni obraz je izdajal neozdravljivo zamišljenost. žalost in srečo obenem. Raoul je lahko videl del sobe. Bila je lepa sobica, polna okraskov. Originalne slike in kipi po stenah, na tleh smirnske preproge, beneški lestenci na stropu, z bogatim blagom prevlečeno pohištvo, to je bila oprema. Tudi najbogatejša in najodličnejtša pariška dama bi bi"a zavidala lepotici te zaklade, nakupičene v sobici, ki skorai ni imela solnčne svetlobe in zraka. — Zdi se mi, da gre tu bolj za prostovoljen zapor. — je dejal Raoul sam pri sebi. Zdaj pa zdai se je obrnila lepotica po sobi in dolgo je gledala na uro. — Nekoga nričakuje. — je pomislil Raoul. Cim bolj je hitel čas, tem bolj je naraščala dekličina zamišljenost, dokler se ni izpremeniia v nemir. Kar se je zdrznila in pri i-em Dokazala, da prisluškuje slabemu, samo nji znanemu šelestu. Obenem je spreletel njena dra-žestna lica žarek radosti. Raoul je napenjjal oči in ušesa. Kar se je zgodilo v sobi nekaj nepričakovanega. Sredi tal se je dvigi U kvadrat parketa in skozi odprtino v tleh je pokukala glava, za njo ramena in prsa, končno pa celo človeško telo. Moški je zlezel skozi to odprtino v dekličino sobo. Raoul je zaslišal radosten vzklik, ki se je bil izvil lepotici iz grla. Obenem je videl, kako jo je čudni gost objel in poljubil. S tem pa njegovo presenečenje še ni bilo izčrpano. Mož, ki je pritisnil to očarljivo bitje na svoje srce in ki mu je nežnost tako bogato poplačala, ni bil na prvi pogled niti plemič, niti meščan, temveč navaden pristaniški delavec-nosač. Na glavi je imel volneno čepico in hlače iz grobega blaga so mu segale samo do kolen. Raoul kar verjeti ni mogel svoiin\ očem. Za hip se je zdela lepa Židovka mlademu plemiču zelo grda. Le kako se je moglo to očarljivo bitje zadovoljiti z Ljubeznijo tega neotesanca? Nočni gost je bil obrnjen k Raoul u s hrbtom, klečal je pred dekletom in njegova glava je počivala na njeni goli roki. Nežne, toda nerazumljive besede so se slišale gori do strehe. Glas lepe Židovke je bil prijeten, nežen, jasen in svež, kakor himna ljubezni iz kraj^ trubadurjev. V kakšnem jeziku sta govorila? Tega Raoul ni vedel. V tujih jezikih ni bil poseb:K dobro podkovan. Španski, baskiški in francoski jezik so mu še šli, toda to je bilo vse. Vendar je pa spoznal, da govorita zaljubljenca angleško. — Tega pa res ne razumem. Taka lepotica, pa ljubi navadnega delavca I Najbolj čudno pa je, da naj bi bil to isti moški, ki sem pravkar o njem slišal, da ga ljubi tudi neka markiza. Ta čas, ko so rojile Raoulu po glavi te misli, se je nočni gost obrnil, da mu je posvetila v obraz na mizi stoječa luč. Raoulovo presenečenje je bilo tako veliko, da je pravo čudo. da ni padel s strehe. — Filip, moj bratranec Filip! — je zajeclial. Mladi Gaskonec je čutil veliko potrebo obrniti se nase z grenkimi očitki: Raoul, dragi prijatelj, nisem vedel, da si tak tepec. Kai nisi mogel uganiti, da se mož, ki prileze skozi odprtino v parketu, skriva in da ima namreč pravico in morda tudi potrebo preobleči se, da nosi plemič v takih primerih obleko, v kateri ga je najtežje spoznati. Burno življenje Aleksandra Staviskega Pred sleparjem vstaja grozna prikazen: kazenska kolo« nija v Guyani Staviskv še vedno ni pokopal nade, da bo njegova sijajna Caisse auto-nome prodrla. Navzlic vsem pomislekom in ugovorom oblasti je izposlovai njeno ustanovitev in dosegel, da je že čez sedem dni razpisala posojilo v znesku 500,000.000 frankov. Ta korak je pa dovršil AJexandrovo drznost. Oblasti niso mogle molče preko tako velike akcije. Izmenjava nazorov med poedinimi ministrstvi je bila pospešena in privedla je do soglasnega zaključka. da gre tu za zek> drzno sleparijo. V Alexandrovi družbi udeležene uradne osebe so bile pozvane, naj izstopijo iz nje. Poslanik de Fontenav je predložil oblastem obširen spis v obrambo družbe, toda njegovo posredovanje je bilo odklonjeno. V prvem razmahu propagande za posojilo je izšel odlok, v katerem je bilo to posojilo prepovedano. Tik pred božičem so Staviskega povabili na policijo, kjer mu je bilo rečeno, da oblasti ne bodo trpele nobene transakcije z madžarskimi boni. AIexander je s prijaznim smehljajem zagotovil policijo, da je to misel že opustil in propagando posojila ustaviL Smehljal se je, ko je to govoril, toda njegov smehljaj je bil zelo prisiljen. V resnici je pa čutil, da se mu je glavna poteza izjalovila in da zadostuje zdaj samo še malo, pa se bo vse sesulo v prah. Najhujše je bilo, da mu je primanjkovalo denarja. Bavonneskih bonov nihče več ni hotel. Stavisky jih je nazadnje ponujal za tretjino nominalne vrednosti, pa kljub temu ni bilo kupcev. Nekoč je moral poslati v zastavljalnico v Bordeaux nakit, na katerega so mu posodili 20.000 frankov — tako slaba mu je predla. Poleg tega so pa prihajale iz Bayonne razburljive Tissierove in Garatove vesti. Izplačila so se vedno bolj množila, ker so dospeli mnogi izmed prvih ponarejenih bonov v izplačilo, na drugi strani so pa začele oblasti nezaupljivo brskati po knjigah. Teden pred božičem je bil najbolj dramatičen. Na eni strani je Staviskv iz razgovorov na policiji zavoha, da je njegovega nemotenega delovanja konec, na drugi strani je pa prišlo do katastrofalnega preokreta. Tissier je bil v Bavonne aretiran. Staviskv je še vedno upal, da to ni njegov konec. Tissier je bil eden naj-zvestejših in najbolj udanih pajdašev. V trenutku, ko so ga aretirali, je izročil svoji ljubici zavojček, da bi ga poslala Staviskemu. To so bile zadnje zastavljene dragocenosti v vrednosti 7,000.000, ki jih je Tissier ob dvanajsti uri vzel, da bi jih rešil za svojega patrona. Tak služabnik ne bo izdal gospodarja, tak tovariš ne bo spregovoril. In tedaj je prišla lastna katastrofa. 23. decembra zjutraj je telefoniral župan Garat v hotel Claridge kratko, toda zloveščo vest: »Tissier ie v zaporu sodniku priznal in vali vso odgovornost na Garata.« Stavisky ni mogel dvomiti, to priznanje bo sodišču omogočilo, da pride kmalu vsej bavonne-ski organizaciji na sled. Bled in razburjen je stopil v sobo svoje žene: »V Bavonne moram odpotovati, tam se nekaj podira.« Takrat je še mislil poskusiti, če bi se dalo rešiti onih sedem milijonov. Potem je pa poklical k posvetovanju Havotta. Ravnatelj Empira, ki je bil sam v popolnem polomu, ni vedel drugega nasveta, nego predati se oblastem in vse priznati. Stavisky je pa tak konec odklonil. Pripravljen je bil braniti svojo kožo in pustiti Tis-siera, da se utopi. Stavisky si MOTORNI ČOLN skoraj nov, ugodno naprodaj. — Vprašati pri: Fr. Zajec, Stari trg št. 9, Ljubljana. 1625 RADIO APARAT 4 cevni, direktni priključek na tok 110—250 V ugodno naprodaj: event. tudi na hranilno knjižico — ali se zamenja za moško kolo. — Zadružna ulica št. 7. Kodeljevo. 1658 RABLJENIH TRAVERZ 70 m, profila 6 ali 8, ali pa RABLJENE TRAČNICE istega profila kupimo. — Ponudbe na Gospodarski odsek, Nova vas pri Rakeku. 1657 SLUŽBE SLAŠČIČARSKEGA VAJENCA in SLUGO sprejme slaščičarna Pretnar, Ljubljana, Gradišče. 1659 LAHKO SLUŽBO dobi oseba, katera položi 1000 do 2000 Din kavcije v gotovini, za kar se jamči. Primerno plača s provizijo; nastop takoj. — Ponudbe je poslati na upravo Slov. Naroda« pod »Ugodno 1665c. STANOVA^ MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddam takoj; event. z vso oskrbo. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. r'LISE za volane \ različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov I. t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov In čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljan poleg hotela Strukefi OME> Za glasbeno šolo »Sloge« ugla-šuje, popravlja in prenavlja TVRDKA J. BAJDE. Is to tam se sprejemajo naročila! Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33/T RAZNO KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice t. 29/T POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Spe rane orebove spalnice, čres-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-poatelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska it. 18. ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 14. 6/T Tudi Vaša obleka bo kakor nova. / ako jo pustite Kemično čistiti tn barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA. Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — ••vptlniikalnica Pristni dobrinjski TERAN in bela žlahtnina se toči edino v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska ul. S LOKAL ~~ v centru mesta z velikim izložbenim oknom se odda s 1. majem t. 1. v najem. — Pojasnila v Gajevi 5/1, soba 128. 1667 IZLOŽBA velika in svetla, v centru mesta se odda s 1. majem t. 1. v najem. — Pojasnila v Gajevi 5T, soba št. 128. 1666 prvič v življenju ni znal pomagati. Premagal je svoje razburjenje. Treba je bilo v prvi vrsti mirno ugotoviti, kako stvari stoje in od kod preti nevarnost. Telefonicno je torej povabil na obed in k posvetovanju svoje naj-zvestejše: naj pride Suzanna Avril, ki ima toliko jasnega humorja in toliko življenjske energije; naj pride Romag-nino, ki se najbolje spozna v vseh po-požaiih in ki se ni dal še nikoli položiti na hrbet; naj pride Guiboud-Ri-baud, izborni poznavalec prava in vseh njegovih fint, naj on presodi, kaj grozi Staviskemu tako in kaj drugače. Ta čudni obed, zadnji družabni obed Lepega Alexandra. se je začel v napetem razpoloženju. Pri črni kavi si je dal Gudboud-Ribaud podrobno pojasniti pravni položaj Staviskega: njegovo obtožbo zaradi sleparije, dotlej devetnajstkrat preloženo, njegove špekulacije z domačimi in inozemskimi družbami in podjetji, ki se bodo zdaj na mah sesule, ker so zgrajene na oblakih, njegove divje mahinacije z zastavljalnico in stomilijonska škoda, ki jo je napravil neštetim zavarovalnim in denarnim zavodom. Alexander Staviskv se je izpovedoval. Guiboud-Ri-baud je vse beležil. In pravnik je končno suho in stvarno reasumiral: — V najboljšem primeru 20 let prisilnega dela v kazenski koloniji v Gu-vanf. — Guyana! — je planil Staviskv pokonci in njegovi pajdaši so ga videli mrtvaško bledega, izbuljenih oči in drhteče brade. Zrl je nekam v daljavo, videl je strahotno prikazen z onega sveta, ki ga je pod tem imenom klicala. — Guyana! — je zašepetal Staviskv drugič, in samo Romagnino je vedel, kaj je združeno s tem imenom: zgodba Jeana Galmota. In Staviskv je naenkrat zaihtel in zaplakal, zaman si je Suzanna Avril prizadevala, potolažiti ga. — Guvana! Ne spravijo me tja! Ne pojdem tja! V Guvano ne! In med histeričnim jokom je vstal ter začel tipati zopet po trdni besedi. — Cez mejo jim pobegnem. Kamorkoli. Toda predno bi se dal prijeti in poslati tja h Galmotu. se vpričo njih ustrelim! Po 19 letih spregledala Poročevalec »Corriere della Sera« poroča svojemu Hstu iz New Yorka o presenetljivem primeru slepega dekleta, ki jo po 19 letih brez vsakega leče-nja aLi operacije naenkrat izpregieda-lo. Gre za 21 letno Gertrudo Musiero-vo iz Flushinga na otoku Long Island, ki ji je kot dveletnemu otroku otroška paraliza ugrabila vid. Njen oče se je obrni] na najboljše ameriške zdravnike, toda vsi so izjavili, da otroku ni pomoči, ker je bil uničen očesni živec. Ko je bilo otroku pet let, so ga poslali starši v zavod za slepce, kjer je bilo dekle vzgojeno. Z 18 leti se je Gertruda vrnila k staršem. 17. t. m. je Gertruda naenkrat opazila, da se tema okrog nje počasi redči, njene dolgo mrtve zenice so začele razločevati sive sence, ki so naslednjega dne tudi izginile. Zdaj dekle dobro vidi in točno razločuje obraze in barve. V zdravniških krogih je vzbudil ta primer veliko pozornost in mnogi okultisti so prispeli v Flushing, da prouče ta edinstveni pojav. Ko so Gertrudo vprašali, kaj si najbolj želi, je odgovorila, da bi najraje videla ro-koborbo. Znamenita ladja Te dni pripluje v bostonsko pristanišče znamenita ladja, morda najstarejša in najzanimivejša med vsemi, ki plujejo pod ameriško zastavo. To je ladja >Constitution«, znana po vseh morjih kot Old Ironaides, prva in najslavnejša ladja ameriškega vojnega brodovja, ki je prišla po 140 letih zopet na morje in je bila uvrščena v brodovje brez posebne naloge. To je zgodovinska fregata, ki je postala narodni simbol Amerike in ki je že opetovano samo za las ušla žalostnemu koncu. Živela bo pa dalje kot večni spomenik minulih slavnih časov in kot najdragocenejši spomin ameriškega brodovja. To je najstarejša vojna ladja naše dobe. Njena zgraditev je bila sklenjena leta 1794; ladja je bila zgrajena iz najboljšega hrastovega lesa in rdeče cedre. Krščena je bila 21. oktobra 1797 s steklenico madeire, ne šampanjca, kajti takrat so štedili. Prvo zmago je dosegla 19. avgusta 1822 nad angleško linijsko ladjo »Guer-rier«. Ladja je vzdržala strašno obstreljevanje Angležev in takrat je dobila zaradi svojih železnih bokov vzdevek *01d Ironsides«. Nekaj mesecev pozneje, 29. decembra, je naletela blizu Ba-hie pri brazilski obali na angleško vojno ladjo »Java«, ki jo je po hudem boju zaplenila. Leta 1814 je premagala angleško ladjo »Pictou« in tri manjše vojne ladje. Leto dni pozneje je zmagala blizu Madeire v boju z angleškima vojnima ladjama »Syanezdravili in njene starinske topove si je ogledalo blizu štiri milijone ljudi. Zdaj se vrača v svoj rojstni kraj s kapitanom Louisom Gulliverom in izbrano posadko in zasidrana bo v Bostonu, dokler bo živelo ponosno ameriško vojno brodovje. Iz Novega mesta — Pospeševanje v*goje debeloplodneg* kostanja (marona). Kr banaka uprava dravske banovine- v Ljubljani je odradila, da se v svrho pospeševanja širjenja dobelo-plodnega kostanja (marona) prirejajo oe-oilni tečaj v krajih, k)dr kostanj dobro uspeva. V ta namen priredi kme«t. odd. zreškega nao^lstva v Novem mestu več takih eepilnih tečajev, na katerih se bo praktično poučevalo o načinu cepljenja in pri tej priliki med interesenti po motnosti razdelilo tjdi nekai cepičev ter navodil za oepljt*ije. Taki tWari se bodo vršili dne 2. maia v Tolstem vrhu ori g. Jož. Novaku iz Orehov i-oe ob 9. uri dopoldne, ob 15. uri iataga dne pa v Brusnicah pri g. Krevsu Albinu. Dne 3. maja ob 9. uri dopoldne v Dolžu pri g. Kulovtm J. Iz Pode rad fL. 4. maja ob 9. Mri dopoldne na Ruperč vrhu pri g. Staretu, 6. maja ob 9. uri dopoldne na Se]a-8umper-ku pri g. A. Cteimku, 8. maja ob 10. Mri do-poldrr* v Stari žagi pri g. Petscha>erju. dn« 10. maia ob 15. uri popoldne v Mirni peči na Golobinieku in dne 13. maja ob 14. ir. IX) po kine na Čatežu pri g. Pan cerju Fr. — Ti tečaji imajo predvsem name« priučitv** načina cepljenja in odgofs matičnih dreves, iz katerih bi se pridobivali cepiči za nadaljnje širjenje. Ker je odgoja in širjenja tega sadu vrlo važnega gospodarstva pomena, se interesenti vabijo, da se teli fts> čniev udeleže v kar najv^Je-m ftt«*vilj. Iz Maribora — Uepehl Ljudske univerze v Studencih. Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru je izredno važna baS v tem kraju, kjer je prebivalstvo večinoma delavskega stanu. Saj nihče ne potrebuje uric pozab-1 jenja vsega zla kot prav delavec, in za to je v polni meri poskrbela ta prosvetna ustanova. V pretekli sezoni je bilo 18 predavanj o naslednjih temah: Sofija, Bolgarija, Križem Amerike, Carzanska akcija, Splošno vprašanje mladine, Ušesa — usta — zobje, Premog, Kuga na Slovenskem, Kuga v Mariboru, Po naših Alpah na smučeh. Naša obala, Doživljaji pilota. Zvezde, Vstaja Karadjordje, Stara Praga, Grunt -vig oče ljudskih univerz, Kraljevina Danska. TI naslovi dokazujejo, da so bila predavanja zajeta iz vseh kulturnih področij in zelo pestra. Kaj radi so se mariborski predavatelji odzivali vabilom studenske Ljudske univerze, ker je bil obisk vedno zadovoljiv in so poslušalci sledili izvajanjem z vso pozornostjo, saj je bil povprečni obisk 140 oseb. V pretekli sezoni so predavali naslednji gg.: prof. šedivv in dr. Travner trikrat, Pintner. dr. Pirko, dr. Marin, dr. Vrtovec, prof. škof, Cizelj Vlado, Pire. Pivka in prof. Baš po dvakrat. Stu-denška Ljudska univerza je res ljudska, ker je vstop brezplačen in krije režijske stroške studenška občina. Dobro bi bilo, dA bi se tak način uveljavljal tudi drugod. — Mesec obrtniških tečajev. Veliko zanimanje je v mariborskih obrtniških krogih vzbudil patentirani .zum g. Friderika Schauerja, krojaškega mojstra iz Kočevja. Izumil je namreč posebno prikroJevaJno ravnilo, ki odpravlja zamudno in večkrat zelo nadležno računanje pri krojenju. Manipulacija s tem ravnilom je popolnoma enostavna in ga morejo uporabljati krojači in šivilje. Tukajšnji obrtniki so priredili štiri tečaje, na katerih je g. Schauer obrazložil pomen in uporabo svojega izuma. Damskega tečaja za mestne krojačice se je udeležilo 12 udeleženk, ki so prisostvovale 15 predavanjem, moškega se je udeležilo 17 udeležencev in so poslušali 12 predavanj. Sledila sta še dva tečaja za izvežbane moške in damske krojače in krojačice. Na vsakem tečaju je bilo po 5 predavanj. Uspehi teh tečajev so razveseljivi, saj so se vsi udeleženci popolnoma naučili krojenja s Schauerjevim ravnilom, o katerem so se celo strokovnjaki pohvalno izrazili. V soboto pa je bil pn >Orlu« zaključni večer na čast predavatelju, katerega so se med drugimi udeležili tudi obrtni predstavniki našega mesta. — Koliko stanejo pravde enega meseca, V marcu so plačali pri tukajšnjem okrožnem in okrajnem sodišču stranke na sodnih taksah skupno 107.298 Din, in sicer 28.207 Din pri okrožnem in 79.191 Din pa pri okrajnem sodišču. To so samo takse, kje je še denar, ki je ostal v raznih odvetniških pisarnah? — Stroj mu je zmečkal roko. V ponedeljek zjutraj se je ponesrečil Leskovšek Maks, delavec v tovarni Doktor in drug. Pri čiščenju valjčnega stroja za navijanje blaga je prišel z roko med valjčne kamne, tako da so mu zmečkali prste na desni roki. Baje se je Leskovšek ponesrečil po lastni neprevidnosti, ker je čistil stroj, ko je bil ta v pogonu. Pri čiščenju je zdrknila krpa med kamne in potegnila za seboj tudi roko. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v bolnico. — ženska — t&tica. koles. V ponedeljek je mestna policija aretirala Marijo S., ker je kradla kolesa in je sploh nevarna tuji lastnini. — Spia^en konj razbil Izložbeno okno. V nedeljo je vozil neki vojak z dvovprež-nim vozom po Frankopanovi ulici proti mestu. Za njim je pri vozil avtomobil ter ga prehitel. Pri tem pa sta se konja tako s plašila, da sta zdirjala po Frankopanovi ulici in ju voznik nikakor ni mogel ustaviti. Na vogalu Frankopanove in Valva zorjeve ulice sta se konja z vozom zaletela v hišni vogal in je oje voza zadelo v izložbo tamkajšnjega trgovca s tako rilo, da se je velika šipa popolnoma razbila. Trgovec je oškodovan za preko 1300 Din. Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno — Za upravo in tnaeratru deJ (lata: (Jtoo wanatol — Val v Ldvbljaal