DELAVSKI SVETI
Kadarkoli razpravljamo o povojnem razvoju v Jugoslaviji moramo irneti pred očmi predvsem dejstvo, da se komunistična partija ni borila za oblast samo zato, da bi njeni člani po zmagi dobili ugodne položaje ali visoke pokojnine - kot so že v starem rimskem imperiju, pa tudi v Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, po= plačevali generali svoje legionarje. Komunistična partija se je borila za oblast tudi zato, ker je hotela potom nje izpremeniti obstoječi družbeni ustroj in spro vesti v življenje načela, ki so jih razglašali Marx, Engels, Lenin in Stalin.
To se bo zdelo morda komu nepotrebno poudarjati, toda zdi se, da nasprotni Li sedanjega režima v Jugoslaviji vse preveč radi pozabljajo, da so si komuni = sti zadali gotove cilje, za katerimi stremijo in katere zasledujejo kljub prepo gostim zmedam, ki jih ustvarjajo taicozvana "protislovja11 v njihovem sistemu. Ko je Tito v svojih nedavnih govorih po Makedoniji vabil "neverne Tomaže", da pri= dejo v Jugoslavijo in se prepričajo na licu mesta o stvareh, ki jih kritizirajo, fti to izpadlo prav nič banalno, kajti na koncu koncev, roko na srce, edini, ki mu niti na pamet ne prihaja, da bi se hodil v Jugoslavijo prepričevat - je jugo slovanski emigrant, medtem ko imamo številne zahodnjake iz vseh mogočih poklicev, Li hodijo v in po Jugoslaviji bodisi kot turisti bodisi kot odposlanci in zastop biki. Naj bodo pri tem njihovi vtisi taki ali talci, dejstvo ostane,' da to, kar °bi tam vidijo, je rezultat notranje politike Titovega režima, rezultat dejstva, da komunisti v Jugoslaviji vodijo svojo notranjo politiko in da se to dogaja že Polnih dvanajst let. Pri tem je spor z Moskvo in etik z Zahodom vplival na stva bi edino v toliko, da se je zmanjšal policijski pritisk in da si je komunistič bo vodstvo izmislilo nove načine - "demokratične načine" - za dosego zastavlje= bih ciljev. Prilike se izpreminjajo in se bodo še izpreminjale, toda dokler bo vladal v Jugoslaviji komunistični režim, toliko Časa smo lahko gotovi, da se bo= do stvari sukale - ako ravno ne docela po volji partije, pa vsaj ne proti njenim interesom in politiki. Kdorkoli pričakuje kaj drugega, ali pa obtožuje komuniste v Jugoslaviji zaradi tega, očividno ne upošteva, da ima opravka s komunisti, ka Lor tudi da se sam med nje ne prišteva.
Dvanajst let običajno ni dolga doba v življenju enega naroda ali države, a jo dovolj dolga v pogojih komunistične ali fašistične diktature, da se temeljito izpremenijo družbeni odnosi. Politika industrializacije - pa naj je bila v Sotovih primerih še tako zgrešena - je morala nujno izpremeniti predvojno social bo strukturo prebivalstva, pomembno povečati delavski razred, pojačati antagoni zem med delavcem in kmetom, odpreti nove možnosti izšolanim kadrom, postaviti vprašanje odnosa med upravnim aparatom in ljudmi v proizvodnji ter odnosov mod Upravnim aparatom in državno oblastjo. Povečano industrijsko izživljanje bi že v vsaki demokratični državi moralo nujno postaviti gotova načelna, vprašanja od= bosov v proizvodnji, pri čemer bi igrali sindikati posebno vlogo, medtem ko je jušno, da se ta vprašanja rešujejo v diktaturah v skladu z idejami vodilne par= tije, a v komunističnih deželah v skladu z - kar je postalo najprimernejši izgo Vor v zadnjem času - "specifičnimi pogoji".
Te dni so imeli v Beogradu prvi kongres predstavnikov takozvanih delavskih s.vetov Jugoslavije, katere volijo delavski kolektivi po tovarnah in podjetjih. Njihova funkcija je visokodoneča, saj imajo baje pravico izdelovati svoje last= be proizvodne načrte, določevati lastne plačilne lestvice in odločati o uporabi ib razdelitvi svojega dohodka. Na kratko - marksistično povedano: delavci so po stili sami svoji gospodarji, gospodarji podjetja, v katerem delajo in vsako izkoriščanje je sedaj izključeno. Proizvajalna sredstva so končno v rokah neposred
•'1
Štev.216.
nih proizvajalcev.
Po popisu prebivalstva iz leta 1953. je Jugoslavija imela 13,366.000 prebi valcev starih nad deset let. Od teh jih je bilo 5,622.000 brez vsake šolske izo brazbe, 6,173.000 samo z osnovno šolo, 558.000 z nižjo srednjo šolo, 506.OOO z nižjo strokovno šolo, 555.000 z gimnazijo, 197.000 s strokovno srednjo šolo , in
79.000	z visoko šolo oziroma fakulteto. Državna- uprava in prosveta (šolstvo itd) zaposluje okroglo pol milijona uslužbencev in pomanjkanje kadra je še vedno ve= liko. Po uradnih podatkih bi nujno potrebovali 32.000 visokokvalificiranih in
62.000	kvalificiranih delavcev s priznano strokovno kvalifikacijo. Toda kot je položaj sedaj, pride en vajenec komaj na 28 delavcev, pa še potem je vprašanje, ali se ta vajenec sploh kdaj usposobi odn. ali ne preneha z vajeništvom nekje na sredi pota zaradi slabih pogojev.
Ni potrebno biti posebno odprte glave, pa da človek uvidi, da je docela ne mogoče, da bi toliko opevani delavski sveti zares lahko vodili svoje tovarne in podjetja na strokoven in trgovski način. Brez zadostne izobrazbe je nemogoče ra zumeti proizvodni proces in stanje na trgu, da o kakem planiranju, dokumentaciji in razumevanju obvez napram "skupnosti” sploh ni govora. Zato pa tudi obstojajo v vseh tovarnah in podjetjih takozvani upravni odbori, v katerih sede računovo= dje in šefi oddelkov, ki so prisiljeni misliti namesto delavskih svetov. Celo di rektorji so pogosto nekvalificirani ljudje, katerih najodločilnejša kvalifikaci ja je članstvo v partiji.
Vse to bi kazalo na to, da so delavski sveti prav za prav sejno političnega pomena in da so bili ustvarjeni predvsem zato, da je lahko državno vodstvo pre= neslo odgovornost za gospodarsko stanje na nekoga drugega, potem ko je leta in leta brezuspešno poskušalo voditi planirano gospodarstvo iz centra. Namesto da bi država zadovoljevala potrebe svojih državljanov, je sedaj položaj zaobrnjen tako, da morajo državljani zadovoljevati potrebe svojo države - in temu pravijo v Jugoslaviji "socialistična demokracija”.
Toda že za časa dogodkov na Poljskem in Madžarskem smo opozorili na pomemb nost delavskih svetov. Na Madžarskem so postali simbol odpora proti centralizmu in na Poljskem igrajo pomembno vlogo, čeprav ni Gomulki posebno všeč. V Sovjet= ski zvezi so jih odpravili že po prvi revolucionarni sapi, ker so ovirali cnot=: no gospodarsko politiko,in s tem oropali delavce vsake besede pri določanju eko nomskih planov. Vodja švedske socialno-demokratske stranke, ki je na vladi že 22 let, in ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je izrazil potrebo, da se po globi v vprašanje delavskih svetov, medtem ko so Bevanovci na skrajnem levem lori britanske laburistične stranke idejo ne samo pozdravili, marveč neuradno celo odobrili. Zahodno-nemški socialni demokrati, ki svoj pokret smatrajo za zibelko borbe1 za socializem, in ki se ravno sedaj skušajo otresti marksistične navlake, so upostavili poseben odbor, ki bo raziskal vprašanje"demokratskih odnosov v pro izvodnji".
Ena stvar je gotova: Novi družbeni odnosi st porajajo tako na Vzhodu kotna Zahodu. I na enem i na drugem koncu sveta jim stoje nasproti zagovorniki obsto= ježih sistemov. Toda medtem ko sta se kapitalizem in marksizem preživela in ko se vera v stare dogme prodira tako na eni kot na drugi strani železne zavese,al ternative še nimamo, V borbi proti Titovemu režimu bi morali polagati temu vpra šanju enako veliko važnost kot vprašanju politične svobode, kajti politična svo boda sama po sebi še ne pomeni socialne pravičnosti.in zaščite pred izkorišča = njem. Pri tem bi morali računati s strukturno izpremombo prebivalstva v Jugosla viji, kakor tudi z dejstvom, da ni vse slabo, kar so si izmislili komunisti, če prav jim primanjkuje sposobnosti, da bi svoje zamisli solidno izvedli.
Urednik
SOLIDARNOST POLJAKOV
Prvemu kongresu delavskih svetov Jugo= slavije v Beogradu, ki Se je vršil kon= cem junija, so poleg predstavnikov sov= jetskih satelitov prisostvovali še pred sednik poljskih sindikatov, podpredsed= nik kitajske federacije sindikatov, pred sodnik zveze sindikatov Sovjetske Zveze, organizacijski sekretar Zveze sindikatov Finske, sekretar Generalne konfederacije dela Italije, predstavnik izvršnega od=
bora Nacionalnega kongresa indijskih sindikatov, in drugi.
Med tem ko je sovjetski delegat po = sredno napadel idejo delavskih svetov in zagovarjal "demokratski centralizem!,1 je kitajski predstavnik izjavil,da je potrebno proučevati sovjetske izkušnje, ker je 3SSR najst.arejša socialistična dežela. Pri tem je priznal, da je Jugo=
(Dalje na 8.str.)
štev.216.
KLIC TRIGLAVA
Stran 3«
+ Dr.BORIS FURLAN
j o' V 63»letu starosti je v Radovljici dne 10.junija umrl dr. Boris Furlan, bivši tržaški odvetnik in kasnejši profesor na ljubljanski u= niverzi.
Jugoslavijo je zapustil v marcu 1941. in preko Turo.ije,Palestine in Južne Afrike prispel počasi do Združenih držav Amerike. Zaradi nje gove delavnosti med slovenskimi rojaki tam in med Američani pač ni bi lo čudno, da ga je Miša Trifunovič 26.junija 1943. sprejel v svojo len donsko vlado kot ministra za prosveto,potem ko je osem dni preje od = istopila vlada Slobodana Jovanoviča in za njim nista niti Banjanin ni= ti ne Bobič mogla sestaviti odgovarjajočega kabineta. Toda kmalu po svojem prihodu v L0mdon je dr.Furlan izstopil iz vlade in odtlej Či = sto odkrito deloval za Titov pokret. Bil je prvi predsednik "Narodno= osvobodilnega odbora" v L0ndonu0 Kasneje se je vrnil v Slovenijo,v Be ' lo krajino,ki so jo kontrolirali partizani. Toda njegovo sodelovanje s komunisti ni bilo dolgotrajno. Ze leta 1946. je bil poznan kot od = krit nasprotnik komunističnega režima,kar ga je končno spravilo v znanem Nagodetovem procesu na zatožno klop,kjer je bil obsojen na dvaj set let prisilnega dela. Delal je'v tezenskih kamnolomih,kj er si je v štirih letih prislužil težko jetiko. Bolnega so - tudi zaradi intervei cij prijateljev:na zapadu - končno komunisti konfinirali v Ljubljani in mu nazadnje dovolili naselitev v Radovljici. Toda tudi. tü je moral doživeti šikaniranje lokalnih partijcev.
Nobenega dvoma ni,da je bil pokojni Furlan iskren rodoljub in de mokrat, prežet s socialističnimi idejami. To ga je v gotovi meri tu di med vojno približalo komunistom, v gotovem pogledu pa tudi zgodnje spoznanje, da vse londonske vlade in z njimi vsa rojalistična emigra= cija ni bila niti akcijsko sposobna niti no miselno dorasla novim na logam in zahtevam vojne in povojne dobe. V tem,ko je bila njegova sod ba glede emigracij e,na žalost, pravilna, je polagal prevelike nade v sodelovanje s komunisti,dasi ni mogel mimo dejstva, da so med vojno u= živali močno podporo Slovencev, Tu se je, podobno kot mnogi Slovenci njegove generacije,izkazal slabega politika, dasi bi bilo težko
spregledati,da so tako njega kot njegove vrstnike v nemali meri pogna le v skrajni levi tabor, četudi le kot simpatizerja, naše slovenske prilike t.j. naša politična in socialna reakcija.
ŠKOF Dr.ROŽMAN V EVROPI
Pariški srbski "Radikal" je objavil topel uredniški članek ob priliki obiska ljubljanskega škofa grdr.Rožmana v Parizu. Ob tej pri= liki se je^spominjal pomoči,ki jo je Prevzvišeni nudil srbskim borcem, ko so v začetku leta 1945. dospeli v Slovenijo no umiku pred partiza= ni. Medtem ko se je beograjska Borba .zaletavala v "zločinskega" škofa in je hudo zamerila francoski vladi,da mu je dovolila bivanje v Fran= ciji, je francosko "Združenje prijateljev Jugoslavije" priredilo ško= fu lep sprejem,ki so se ga poleg Slovencev udeležili tudi mnogi Srbi s proto Garičem na čelu, toda noben Hrvate Ob tej priliki se je Pre '= vzvišeni spopiil starega prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo ter je med drugim tudi - po Radikalu - izjavil:"Sam Bog je pripeljal naše narode v skupno državo Jugoslavijo in naša 'dolžnost je,da zdaj Uvimo med seboj kot bratje...Cim bolj se moramo spoznati med sabo, zbližati se in spoštovati in da - ker je taka božja volja - živimo ze= dinjeni."
S tem je dr.Rožman potrdil svoje stališče,ki ga je že zapisal v letošnjem argentisnkem Zborniku.7Slovenci smo del južnih Slovanov.So= sede nas je naredil B0g,bodimo si torej dobri sosedje?prijatelji brez zahrbtnosti.7 Medtem ko msgr.Rožman odklanja poseganje v dnevno poli tiko,kot naš duhovni oče ni mogel molčati,ne da bi s prstom pokazal na božjo zapoved "Ne ubijaj 1", lojalno pri tem priznavajoč politično stvarnost - Jugoslavijo.	D.P.
MADŽARI V ANGLIJI
G0tovo je tragedija,đa 2400 madžarskih beguncev,ki so se odločili priti v angleške rudnike in se zdaj za svoj bodoči poklic pripravija= jo in so za to tudi dobro plačani, nima posebnih izgledov,da bo sploh kdaj prišlo v rudnike,čeprav je trenutno v njih vsaj 9000 mest praz = nih. Proti njihovemu zaposlenju so nastopile namreč lokalne in dežel= ne rudarske delavske zveze,čeprav je narodni izvršilni odbor rudarske ga sindikata od vsega začetka pospeševal nabiranje madžarskih kandida tov, deloma s čisto človečanskega vidika.
Toda kljub mnogim pozivom nasprotujejo krajevni delavski vodite= Iji uporabi tujerodne delovne sile v angleških rudnikih.Temu,kar se zdaj dogaja z Madžari, smo bili priče pred Štirimi leti,ki je šlo za tem,da bi prišli v Anglijo italijanski rudarji. Vodstvo rudnikov in narodni izvršilni odbor sta jih šelela, rudarji pa so jih odklonili. Pri tem pa ni bilo niti najmanj nevarnosti,da bi tujci v rudnikih za= sedli boljša mesta: tako pri Lahih kot zdaj pri Ogrih gre za to,da mo rajo predhodno postati člani delavske zveze in da bodo oni prvi na ce sti,če bi prišlo do nezaposlenosti. Njihov prihod v rudnike bil. an= gleškim rudarjem celo povečal izglede za napredovanje na bolje plača na mesta. Izraženo je bilo mnenje,da so razlogi torej politične nara= ve. Daši bi v tem utegnilo biti tu in tam nekaj resnice,to na splošno ne drži,ker so se rudarji dokaj ostro izjavljali proti komunistom v v Času madžarske revolucije in ker je odpor do Madžarov povsem istoveten s svoječasno odklonitvijo Italijanov.
Zdi se,da gre v bistvu za odnos angleških rudarjev do tujcev na sploh in pa za ogrožanje "delavskih koristi". To sklepam iz izjave taj nika derbyshirske rudarske pokrajinske zveze:"Po vojni je kar precej tuj cev,vključno Letoncev,P0ljakov in Jugoslovanov, prišlo v rudnike, vendar pa ni moč reči da so se derbyshirski rudarji vedno z njimi do= bro razumeli." Še več je povedal nekdo drugi v vplivnem dnevniku:"Po vojni smo videli mno^o tujih delacev zaposlenih v rudnikih.Ti ljudje so si močno prizadevali,da bi se uveljavili: bili so delavoljni in do bri delavci. Toda v svoji vnemi,da bi se materialno opomogli,so v sa= mih rudnikih storili mnogo reči,ki jih povprečni angleški rudar srna = tra kot neposredno ogrožanje osnovnih načel trade-unionizma.Na splošno so zdaj dosegli točko,ko jih angleški rudarji gledajo izpod čela." To je razlog, meni dotični pisec,da se angleški rudarji upirajo vsaki tuji delovni sili in ne le Madžarom.	(r)
POD ÖRT0:	Nedavno objavljena knjiga bivšega finskega zunanjega mini
stra o rusko-finski vojni iz let 1939-40,potrjuje tezo,da sovjetska politika ni zgolj odraz komunistične doktrine, ampak da je ta politika, podobno kot za časa carjev, podvržena tudi čistim ruskim strateškim čini teljem. Vaino Tanner je bil v času dolgotrajnih poga= janj vodilni član finske delegacije, ki je poskušala urediti odnose s Sovjetsko Rusijo. On trdi,da se je Stalin leta 1938. pričel resno ba= ti nemškega napada. Toda niti najmanj ni iz obrambnih razlogov hotel imeti celo Finsko ali njen večji del, še manj pa jo boljševizirati. Bil je le odločen,da je treba Finski zaliv zapreti sovražni mornarici in prestaviti sovjetske meje tako daleč od Leningrada proti zapadu,da samo mesto ne bi bilo v dosegu nemških topov.Kot za protiuslugo take poprave^raeja pa je bil voljan odstopiti Finski v zameno del ruskega o zemlja.Šele ko je Finska odklonila, je Stalin uprizoril mejni incident bombardiral Helsinke,sprožil invazijo in vzpostavil satelitsko vlado.
"Mlekarne namesto cerkva" je bil naslov nekemu "pismu iz Danske" v beograjski Borbi,kjer je dopisnik opisoval kmetijske in gospodarske uspehe na splošno na Danskem. Pisal je,da je videl več mlekarn kot pa cerkva. Čisto mogoče. Toda naslov tega pisma bi moral biti "Svoboda namesto diktature",da bi točno zadel, zakaj dosegajo Danci take uspe= he, Jugoslovani se pa kljub milijonski dolarski pomoči iz leta v leto borijo z gospodarskimi krizami.	Tič
NEPRIVLAČEN POSEL
Pred kratkim je bil sprejet v jugoslovanski zvezni skupščini.novi zakon o advokaturi.
Iz duha razprav in debat v zvezni skupščini je razvidno, da je stari za = kon iz leta 1946. postal popolnoma nemogoč.
Značaj zakona o advokaturi je takšen, da bi ga ne bilo treba menjati še no tako kratki dobi, če bi bil stvaren in jedrnat. Da je takšna potreba nastala ta ko kmalu, je jasen dokaz, da je bil stari zakon plod ekstremne komunistične za= konodaje , ki je hotela spraviti vse in vsakogar v en koš. Pozabili so seveda fta poseben značaj advokature in pa na dejstvo, da enostavno ni mogoče ukazova= ti advokatom, kako naj opravljajo svojo službo, kot je to nemogoče državnim u= službencem ali tovarniškim delavcem. Da advokati niso bili najzvestejši služab niki partije, jc očividno. Tudi komunisti so morali priznati, da bi bilo podr= žavljenje neprimerno, čeprav bi si to želeli. Seveda pa poskušajo to doseči na razne posredne načine, zato govore o samostojnosti advokatske službe na "nače= lih družbenega upravljanja1*.
Kot produkt teh načel ''družbenega upravljanja*' so nastali sveti pri advo= katskih zbornicah, ki niso nie drugega kot pa odbori sestavljeni iz komunistom zvestih elementov, ki bodo za njih opravljali isto vlogo kot državni funkcionar ji. Delo državnih sekretarjev za pravosodno upravo, katerih dolžnost je bila do s&daj ''spremijati" delo advokatov, toiej ni bilo zelo uspešno.
V	določbah o pridobitvi pravice do advokature so vidi, da advokati v Jugo slaviji niso ono, kot bi si komunisti želeli. Zato je prišlo do borbe med advo katsko zbornico in pa strujo, ki je hotela, da bi dobili pravico zastopanja pri £odiščih tudi neadvokati. Ustanovitev službe za pravno pomoč pri ljudskih odbo ^ih in organizacijah je nadaljni poskus komunistov, da se čim bolj omeji neza= 2oljeni samostojni značaj advokature.
Da advokatura ne nudi velikih možnosti razvoja in napredka, nam kaže dej= stvo, da je veliko pomanjkanje novega kadra. Koncem lanskega leta je bilo v ce ■Li državi 445 advokatskih pripravnikov, od teh samo 24 v Sloveniji. Zato je še dane s cela vrsta sedežev okrajnih sodišč brez enega samega advokata, in nam ni znano kdo nudi pravno pomoč ljudem, >i pridejo pred ta sodišča. Tudi pri osta= lih sodiščih, je število advokatov zelo nizko. Toda izgloda, da pomanjkanje no= v&ga kadra ne dela komunistom prevelikih skrbi, ker so sposobni njihovo števi=
10	podvojiti v najkrajšem času. Tako je bilo leta 1950* le 1091 advokatov v ce
11	državi, letos pa dvakrat toliko. Da strokovna kvaliteta na tak način trpi, je pač majhne važnosti, ker glavni pogoj ni visoka strokovna sposobnost, ampak "vestno in pošteno izpolnjevanje mandata, ki ga je advokatu zaupala socialistič ha družba". Advokat ni državni uslužbenec, a ker opravlja javno službo - mora kiti pod nadzorstvom družbe. Tako namreč modruje tov.Rankovic.
V	vseh resnično svobodnih državah nc najdemo problema novega kadra, ampak h^vno nasprotno: le najbolj izobraženim in strokovno sposobnim jc možen uspe = Sfcn napredek.
Novi zakon je dokaz, da je advokatska služba v Jugos.laviji vsej prej kot ®amostojna in je neprivlačna resnično sposobnim pravnikom, medtem ko so določ= 00 same v nesoglasju z važnimi pravnimi načeli. Seveda so pa v popolnem sogla= s celim zmešanim komunističnim sistemom, ki duši in davi našo domovino.
^hjižni trg:
POLITIČNI SLOVAR
"A dictionary of Politics" - £estavi= F.Elliot in M.Summerskill. Pisan v "‘hgleščini. Penguin Pefemce Books.1957» -^O strani. Cena 4 šilinge.
"Politični slovar'1 bo koristen vsake= 15111 politično-mislečemu slovenskemu be = ^hhcu, ki razume angleško. Knjiga pred= 5thvlja priročnik za razumevanje moder= politike in vsebuje obilen materijal. :,°leg pojasnila političnih izrazov iz
^	% * :;e $ »;t	s(t *	:<< :)c * * ijt j{< -;i )’t *	s(: >;< # i;< * +
T.T.
vsakdanje uporabe, vsebuje slovar tudi življenjepise vodilnih svetovnih poli= tikov ter politične ustanove, novejšo zgodovino in gospodarsko življenje sko ro vseh neodvisnih držav na svetu, ka= kor tudi kolonij, protektoratov itd. V slovarju se nahaja tudi opis, zgodovi= na in cilji važnejših političnih stranic, mednarodnih političnih, sindikalnih in drugih organizacij, paktov in podobno.
V njem bomo tudi našli obširno zgodovi= no Jugoslaviji., ter življenjepise Tita in Kardelja. Z nekaterimi ugotovitvami se v tem pogledu ni mogoče strinjati^a to ne zmanjšuje vrednost slovarja.-S.L.
RAZGLEDI
DEMOKRATSKI USTAŠI,- V Argentini je bila ustanovljena nova organizacija erai = grantov, ki se imenuje "Hrvatski demokratski odbor za Argentino". V svojem pro gramu ima zapisano borbo 'protiMvsaki vrsti jugoslovanstva", Odborova deklara= cija omenja "pravi pomen 10.aprila 19^1." in pravi: "10.aprila 19^1. je hrvat= ski narod s svojo enodušno odločitvijo odstranil tujo oblast in vzpostavil last no suvereno državo na vsem zgodovinskem in etniškem področju. Hrvatski narod ni odgovoren za samovoljna dejanja poedincev, ki so v katerem koli pogledu uni čili ali zmanjšali veličino tega zgodovinskega narodnega dejanja. Zato je hr = vatski narod proti temu, da bi si njegovo dejanje 10.aprila prisvajal zase bo diši kak posameznik ali kaka skupina, odnosno da bi ga napačno prikazoval, kar lahko samo koristi sovražnikom hrvatskega naroda..,"
"KNJIGA 0 DRAŽI",- To je naslov knjige, ki jo je izdala kanadska Srpska Narod na Odbrana, uredil pa jo je g.Radoje L.Kneževic. Knjiga ima dva zvezka, od ka= terih vsak ima preko ^00 strani. Prvi zvezek obsega dobo 1941-43, drugi pa do= bo 1944-46, Knjiga je, kot pravi sam urednik v predgovoru, neke vrste antologi ja, v kateri je zbrano vse, kar urednik smatra, da je tolike vrednosti, da ne sme zapasti pozabi, KNJIGA 0 DRAŽI "ne predstavlja zaokrožene študije o demo = kratskem odporu v Jugoslaviji... marveč je, enostavno, zgodovinska snov za ka= snejše nepristrane in popolne študije". Urednik upa, da bo ta knjiga dala ini ciativo za nadaljevanje dela v tem smislu in da bo možno zbrati, urediti in ob javiti čim podrobnejšo snov o odporu v štirih glavnih področjih - Srbiji, Orni gori, Sloveniji in NDH.
Prvi zvezek vsebuje 4? raznih člankov, med katerimi je tudi opis nekega dogod. ka izpod peresa V.A.Farkaša, ki se je nahajal za časa vojne v Mihajlovicevem štabu. Demokratski odporniški pokret v Sloveniji pa je za obdobje 1941-43 ori sal Karl Novak v študiji "Odporniški pokret v Sloveniji". Večina člankov je bi la objavljena svoje čase že v raznih časopisih. Med novimi prispevki in študi= jami je tudi omenjena študija Karla Novaka.
KNJIGA 0 DRAŽI je tiskana v cirilici na odličnem papirju in v okusni vezavi. Cena posameznega zvezka je 30/- odnosno 5 dolarjev.
B. SIMONIČ'
PISMA UREDNIKU
Tretji maj,- G.urednik! Takozvani Slo= venski Parlament na Taboru v Ljubljani, ki se je sestal dne 3.ms-ja 1945., ima za slovenski narod enako velik pomen kot ga ima za jugoslovanske narode tako zvani Kongres v vasi Ba v Srbiji 27.ja= nuarja^l944.- To je: nima nikakega po= mena. Škoda, da gg, dr. Kr ek in dr. Vošhjak nazivata ta sestanek na Taboru "parla= ment" in da celo poskušata graditi bo= dočnost Slovenije v Jugoslaviji na nje= govih zaključkih.
V njuni izjavi je mnogo navedb, s ka= terimi se strinjam. Nedvomno je važno, da nastopijo vse demokratične sile na= rodov Jugoslavije na složen način,toda ta nastop mora biti demokratičen, Demo= kratične sile ne smejo delati na nedemo kratičen način, čeprav imajo za cilj upostavitev demokracije v Jugoslaviji.
A če je njihov cilj demokracija, potem morajo biti tudi sredstva in način,ka= ko doseči ta cilj, demokratičen.
Nikakor ne želim oporekati, da ima Slovenski Narodni Odbor za cilj demokra cijo, toda izjava njegovega predsednika in podpredsednika ob "prazniku" 3.maja
dokazuje, da sredstva in način, na kate rega bo dosežen njegov cilj, za ta od = bor ni važen. Glavni spor v emigraciji - med raznimi demokratičnimi skupinami-je ravno v tem, da nekateri smatrajo,da imajo nekakšne legitimacije in lahko samo oni predstavljajo narod ter organizi rajo "parlamente" in "narodne odbore", medtem ko drugi smatrajo, da nima nihče take legitimacije in da je nujno,da pri de med obemi do sodelovanja na enakoprav ni osnovi - kar bi bilo edino demokra = tično. Dokler bodo dr.Krek, dr.Vošnjak in drugi taki gospodje smatrali, da so oni še vedno nekakšni "narodni očetje", nekakšni "politični pastirji", mi osta= li pa samo njihove ovčice, dotlej ne bo mogoče "složno nastopanje vseh demokra= tičnih sil narodov Jugoslavije", kakor tudi ne "uspešno uveljavljanje demokra= tičnih ustanov v našem državnem življem n ju".
V jugoslovanski demokratični emigraci ji obstojajo danes poleg slovenskih "po litičnih pastirjev" tudi hrvatski (Dr, Maček, dr.Krnjevic itd.) in srbski(Prof. dr,S.Jovanovič, R.Kneževid, dr.Gavrilo=
Stran 7.
vic in mnogi drugi) "politični pastir= ji1'. Njihov odnos napram "ovčicam" je podoben odnosu, ki obstoja med Slovel ci. Že več kot deset let poskušajo ti slovenski, hrvatski in srbski "politič ni pastirji" urediti odnose med seboj, istočasno pa preprečiti ev. sporazum med "ovčicami" brez pastirjev. S.L.
G.uredniki- Ker sem bil jaz eden izmed onih, ki so svojčas zamerili g.Simoni= cu njegovo upombo bolj "udarnih" izra z°v, bi rad v zvezi z njegovim člankom, v katerem omenja besedni zaklad g.Dra= giše Cvetkoviča (KT 213), rekel slede= ce: Osebe, ki zmerjajo ljudi nasprotnih nazorov in uporabljajo izraze kot jih Uporablja bivši jugoslovanski predsed= nik vlade^, so v duši totalitarci. G. Cvetkovič se sicer gotovo trka na prša •^trdi, da je demokrat, toda ker je Pač navaden privatnik si ne more dati duska v svoji jezi nad ljudmi, ki misli jo drugače kot on, na noben drug način kot da jih obklada z neprimernimi izra zi- Ge pa bi bil doma in bi imel še ve= dno oblast,^ki jo je nekoč imel, pa bi uedvomno našel bolj učinkovit način,da se pomeni s takimi ljudmi. Poslal bi jih morda na Hvar ali kak drug otok v Jadranskem morju. Zato naj si g.Simonič nikar ne jemlje g.Cvetkoviča za vzgled.
In mimogrede še to: "Hrvatska Zora" je pred meseci prosila g.Simoniča, da dokaže, da je nedemokratično in totali= tarno glasilo. Zaenkrat še nisem opa zil v RAZGLEDIH nikake omembe tega pozi
TOMISLAVOVA POROKA
Princ Tomislav, brat biv,kralja Pe= tra, se je 6.junija poročil s princezo Margareto Badensko, nečakinjo angleške ga princa Filipa, vojvode edinburškega. Poroka je' bila v Salem gradu v Badenu in prisostvovali so ji bivši kralji Ita iije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavi= je. Prisostvoval ji je tudi Princ Filip in njegova mati, ki je prišla nalašč za to is Grčijo skupno z grško kraljico.
Pravoslavne .obrede je opravil epi= skop Dionizije iz Chicaga. Poroka se je nato vršila še po protestantskem obre= du, ker je princeza protestantka.
Po poročnem potovanju v Španiji se bosta novoporočenca naselila na Tomi-= slavovi farmi v Sussexii. Princeza je dnugače kvalificirana bolniška sestra bolnice sv.Tomaža v Londonu,
kLlC TRIGLAVA izhaja vsako prvo in tre tji soboto v mesecu. Naročnina znaša letno, 6/- četrtletno.
JUGOSLOVAN PRED SODIŠČEM V KAIRU
V pravkar končani razpravi proti sku pini Britancev, ki so jih Egipčani osu mili vohunstva in obtožili, da so sode lovali pri invaziji sueškega prekopa, je stal pred^sodiščem tudi Milovan Gre gorovic, bivši jugoslovanski polkovnik.
Njegov zagovornik, Hassan Elgedawi, je v svojem govoru pred sodiščem izja= vil, da je Gregorovic bil "sovražnik komunizma št.l." in da je upal s svojo borbo proti komunistom v Egiptu osvobo diti Jugoslavijo izpod Titovega režima. Gregorovič, ki je 52 let star, je delo val več let v egiptovski obveščevalni službi proti komunistom in Zionistom.
Ko je Tito, pa tudi kasneje Šepilov -sovjetski zunanji minister -, obiskal Egipt, je Gregorovic^ izrazil bojazen, da ta dva človeka želita spremeniti E= gipt v komunistično državo. Elgpdawi je izjavil, da se je Gregorovic boril za veličastni princip protikomunizma in da ni bil nikdar britanski suženj. Odkar so se odnosi med Egiptom in Jugo slavijo izboljšali, je jugoslovanska ambasada v Kairu stalno tožila Gregoro vica^pri egiptovski vladi, toda Grego= rovic ni nikdar prizadejal Egiptu nobe ne škode.
Gregorovica so oprostili.
Izgleda, da bo Tito znova obiskal E= gipt v bližnji bodočnosti, da bi "pri= speval k ohranitvi miru in razširjenju neodvisne politike na svetu" - piše e= giptovski list "Al Saab".
OBISKI
S prvim letalom britanske letalske družbe, BOAC, je prispel v Beograd biv ši šef laburistične stranke Clement Attlee. Edvard Kardelj mu je priredil večerjo, sprejel ga je pa tudi Tito.
Shakespearo/vo gledališče iz Strat = forda je začetkom junija g.ostovalo v Beogradu in Zagrebu s tragedijo "Titus Andronicus". V glavnih vlogah sta na= stopila Sir Laurence Olivier in njego= va žena Vivien Leigh. Predstavi v Beo= gradu je prisostvoval tudi Tito.
Delegacija clevelandskega sveta za mednarodna vprašanja je nedavno obiska la Jugoslavijo in se zanimala za orga= nizacijo in delo zvezne skupščine ter na splošno za državno ureditev v Jugo= slaviji.
Sredi junija je obiskal Jugoslavijo predsednik švedske vlade Dage Erlander. Njegova socialno demokratska stranka je na vladi že 22 let. Erlander je vrnil obisk Edvarda Kardelja, ki je obiskal Švedsko lansko leto.
S tev .'216
i
S OL IDARNOST POLJAKOV. (Dal ,j g z 2. str.:)
slavija dosegla velike uspehe in da se= daj "preizkuia'; delavsko samoupravo ,med= tem ko Kitajska potrebuje trenutno zelo centralizirano vodstvo.
Predsednik čeških sindikatov je izja= vil, da Češkoslovaška enostavno sledi iz kušnjam Sovjetske komunistične partije, medtem ko je madžarski delegat ostro ob= sodil delavske svete, ki so vznikli za časa oktobrske vstaje.
Poljski delegat, predsednik organizaci je poljskih sindikatov in član politbiro ja'poljske delavske partije (KP), Ignacy Loga-Sowinski, je dejal: "Vsak korak,ki ga napravi Jugoslavija naprej, je korak naprej za nas vse in predstavlja zmago za vse socialistične dežele... Sovjetska Zveza ni edina, ki danes daje nove socia listične ideje, marveč je tu tudi Kitaj= ska in številne druge dežele, Mi se doce la strinjamo -z besedami tovariša Tita, da naj vsakdo gradi socializem na svoj la= sten način,.."
Prisotni so poljskemu delegatu navduše no ploskali, ko je izrazil zadovoljstvo, da so bile zanikane neresnične obtožbe napram Jugoslaviji (kominformistične -op. ds) in da so bile s tem odpravljene pre= preke za sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko. Poljska posveča jugoslovanskim delavskim svetom veliko pozornost in sma tra, da bi bilo koristno, ako bi' še nada Ije izmenjavali o tem poglede in izku = šnje.
Na prikrite napade sovjetskega in sate litskih govornikov je odgovoril že na sa mem začetku kongresa predsednik Tito,ki označil te govornike za "zagovornike do= gmatizma sumijivega .porekla" in odklonil, da bi jim dokazoval učinkovitost sistema delavskih svetov. V praksi se je ta si= stem izkazal in je potrdil pravilnost marksistične teorije o podružabljenju proizvajalnih sredstev.
Tito je tudi napadel kritike na Zaho= du, ki "odrekajo Jugoslaviji demokratič= ni značaj", in'jih povabil, da si pride= jo ogledati jugoslovanske tovarne in raz= govarjati z delavci, tako da bi "razume= li, v čem je temelj prave demokracije"; "ali v več strankarskem mešetarjenju,ki ga vztrajno razglašajo za sodobno demo= kracijo in kjer je uzakonjena pravica, da lahko vsak kapitalist izkorišča tuje delo za svojo osebno obogatitev itd.,a= li pa v sistemu, kjer razpolagajo s pro= izvajalnimi sredstvi sami proizvajalci, kjer je najširšim ljudskim množic&m omo= gočeno, da sodelujejo in kjer tudi sode= Tujojo v upravljanju tako v gospodarstvu kakor tudi na vseh drugih področjih druž
benega življenja. Za takšne kritike ni demokracije, če posameznik nima pravice, da z raznimi demagoškimi ukrepi in vara njem lahko skrpuca nekakšno reakcionar^ no strančico. Mi nimamo nič proti temu, če so narodi na Zahodu zadovoljni z več ali mnogo strankami, ki se medsebojno grizejo. To je njihova stvar: Nam pa se je posrečilo ustva.riti nekaj novega -Socialistično zvevo delovnega ljudstva, okrog programa katere je zbrana ogromna večina našega ljudstva. V tej Zvezi so tudi,ljudje, ki so nekoč pripadali raz= nim strankam in ki so se prepričali, da to ni prineslo naši deželi nič dobrega. To so zdaj graditelji socializma,ki ve= do kaj hočejo. To je ogromna organizaci ja, v kateri je tudi Zveza komunistov Jugoslavije in v kateri svobodno razprw 1jamo in sprejemamo na zares demokratič ni način po možnosti najboljše sklepe, ki se uresničujejo z napori vse naše so cialistične skupnosti..."
Ni dolgo tega, kar je KLIC TRIGLAVA namignil, da postaja Zveza Komunistov drugorazredna organizacija in bodo ko= munisti sedaj poskušali poriniti v o = spredje predvsem Socialistično Zvezo,da bi po eni strani dokazali, da obstoja še kaj drugega poleg komunistične parti je, po drugi pa, da bi svojo odgovornost "pomasovili". Ni dvoma, da je Tito do= bro vedel, kaj govori, ko je v boj pro ti zahodnim kritikom privlekel Sociali stično zvezo.	(ds)
DEDIJER ZANIKA
Vladimir Dedijer se je 24.junija vr= nil v Beograd, kjer bo počakal, da"pri zadete oblast i-odloči j o, ali bo podvzet proti njemu kak postopek" - kot je 17. maja izjavil 'Branko Draškovič. Za Časa svojega obiska v Parizu, koncem maja, je Dedijer zanikal, da je spravil jugo slovansko vlado v zadrego s svojimi pre davanji v skandinavskih deželah. "Do = mov se bom vrnil s čisto vest jo,ker ni sem prelomil nobenega jugoslovanskega zakona," je rekel Dedijer. Pred vrni = tvijo je obiskal še univerzo v Manche= stru v Angliji, kjer je postal član Si monovega raziskovalnega društva, ki mu bo omogočilo izdajo zgodovine jugoslo^ vanske revolucije, v kateri bo Dedijer poskušal razložiti stališče nove Jugo--slavije - kot vmesnega člena med Vzho= dom in Zahodom.
BM/TRIGLAV,, LONDON, W.C.I.,BRITAIN
Prosimo, da pri dopisovanju z uredni štvom ne dodajate temu naslovu ničesar' ______ drugega.
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA, Njeno mišijenje'predstavijajo samo oni pri
spevki, ki so podpisani od izvršnega odbora.