209. številka. Ljobijana, v torek 14. septembra 1897 XXX. leto. lokala vnk dan aveter, isimii nedelje in praunuka Ur velja po post i prejeman sa avetro-ogerike -letela «a ves leto 15 gld., ia pol leta 8 gld., za, četrt leta 4 gld., za jeden #3*3 1 sVS. 40 kr.— r» Ljnbljano bres potiljanja na dom u vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden noeawc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. ia četrt leta. — Za tnjo delnle toliko vec", kolikor poštnina »nafta. Za oiaaal la plač nje n od ttirietopne petit-vrete po 6 kr., C« bc oznanilo jedenkrat tiska, po f» kr., ca ae dvakrat in po 4 kr., Ca se trikrat ali večkrat tiska. Dopis' a*j ae iavola naokirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniatvo in npravniitvo je na Kongresnem trga et. 12. Dp ravniltva naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, occanila, t ). va« administrativne stvari. Vseslovenski shod. V natlačen t »p olni ,8.koluti* dvorani ,N.r. ■ so ae zbrali dane« z vseh stranij slovenske domovine prihiteli zanpniki slovenskega naroda, aaupniki iz vseh stanov, njim na čelu pa vsi slovenski državni in deželni poslanci. Kot aastopniki drugih slovanskih bratov so prišli iz Zagreba poslanci baron Bo kavi na, David Starčevi d, dr. Potočnjak in dragi, dalmatinske Hrvate je zastopal vitaz Vukovi d, imenom mladočeškega kluba pa js prišel potil. dr. S trans k y, a došla sta tudi člana slovanska zveze, maloruski posl. Barvinski ia Češko moravski posl. dr. Stojan, dalje starosta dr. Viteaid, naš Nabergoj, Laka Svetec in še mnogo drugih veleuglednth slovanskih rodoljubov. Zborovanje Je otvoril dr. Sušteršic, kateri je zborovale« iskreno pozdravil, ctvoril zborovanje in povdarjal, da je namen shodu pokazati, da stojimo vsi kakor jeden mož aa naše obmejae brata v njih tužni borbi. Zato bodi iivoljen predssdnikom voditelj goriških Slovencev, dr. Anton Gregorčič. Gosp. dr. Gregorčič so je zahvalil za izvolitev in nasvetoval, naj se izvolijo častni predsedniki gg. glavar Detela, župan Hribar, dr. H a r w i u s k i, baron Rukavina in dr.Stranuk y, podpredsedniki pa dr Jurtela, pesi. Einepieler in Nabergoj, zapisnikarji dr. Gregorin, dr. Medved, dr. Kosina in dr. Žitnik. Predlog je bil s navdušenjem sprejet. Dalje je pozdravil pred asdnik glavarja De telo, Župana Hribarja in vse druge goste. Duž. glavar Detela j« v imenu Slovencev Kranjske dežele pozdravil zborovalce ter povdarjal, da je shod dokaz jedinosti vseh južnih Slovanov, dokas, da ne poznamo nobenega nareda gospodu jočim nad nami. Župan Hribar je pozdravil nato zborovalce s aaeltdojimi besedami: Častita in slavna gospoda! Vas vse, ki ste se zbrali is pokrajin — — — — kjer Drava deroča, Kjor Sava valove bistre vali, Kjer Kolpa sumi in kjer jaderna Soča K Jadranskemu morju peneča hiti, pozdravljam najprisrčnejšs v imenu bile Ljubljane. Veeelja mi striplje srce, ko Vas vidim toliko, slasti pa še zato, ker vidim, da js jedna misel združila v lepi slogi vse stanove slovenskega naroda. V zaa men ji ts vzvišene misli izginilo je vsako mejssbojno iprotstvo, izginilo vsako strankaistvo. In kakošna je, gospoda moja I ta vzvišena misel, ki dela čuda? Skrb je to aa blagor naroda, skrb zs njega pravice, njega razvoj, njega bodoč nost. Ta skrb polastila se je nas vseb. Cisto naravno je to, ako pomislimo, kaj se okrog nas godi. Ssj vihra na vsej črti boj; a ne morebiti boj za veti nje narodov, za blaginjo človeštva; temveč divji j v znamenji najtemnejšega rsakcijonarstva z* remoč in za nadvlado. Gospeds moja! Mali del pravio, katere so se teku časa s kruto silo bile ugrabile agodovinsko vneatu, nekdaj mogočnemu in sedaj zopst z sle-sstarno silo na zgodovinsko popriiče stopajočeau ikemu naroda, vrnila mu je vlada zopst, in že se zagnal huronski vrišč in hrušč maj nemškimi na« »i sodržavljani. Ni se pa to neopravičeno razbur* nje polotilo le Siijih mas, katerim do resnega raz Ulje van ja na prsestaja časa in volja; ne, gospoda oja I mislečih mož, ki so veljali za trezne politike, a, celo priznanih učenjakov polotil se je ta paro« aizem. Z odkritosrčnostjo, ki vzbuja začudenje, s predrznostjo, ki poraza, prepoveduj* se — daairavno je preteklo že 36 let, odkar imamo ustavo, v kateri js najslovesoejs izrečena ravnopravnost vseh v držav živečih nirodov — načelo o gospodujočih in služ bujočib narodih. Seveda preglašajo ti ljudje Slovane za službujoče narode. Zato pa nshajajo Nemci v strastnem svojem boji proti nam najboljših zaveznikov v La hib. To, gospoda moja! kar eno doživeli mi v Celji, to — dasi v manjših razmerah — doživljajo bratje naši v Trstu, v Gorici in po Istri skoro vsak daa Čit&m Vam na obrazib, gospoda moja ! da ste v očigled naštetim dejstvom prišli semkaj, da odločno protestujtta preti nauku o gospodujočih in službujočih n, roj.b, da naglasite jednakovrednest slove&skrga in hrvatskega naroda, s vsemi drugimi narodi države, da spomnite vlado, kaj je tema narodoma dolžna. Gospoda moj* 1 mi se ne ponašamo s svinčenimi podplati, ki bi se dali odložiti; mi os ae dičimo s plavicami ali marjeticami; mi ne bodimo preko državnih granic demonatrovat proti državi — pač pa ee ponašamo s svojo ljubeznijo do redne zemlje ; dičimo se s svo;o zveste bo in udanostjo do cesarja ; na mestu smo, kadar gre izpelnov&ti dolž* nosti do države : zato imamo pa tudi pravico zahtevati, da u c s država pozna. Gospoda slavna! Doslej nas vlada ni poznati hotela. V tradicijonalni mržnji do Slovenstva odgo jeno politično uradništvo storilo je in stori še dandanes vse, ds to nedvoumno dokaže. Izgledov zato navel bi Vam lahko iz vseh pokrajin, koder stannjs slovenski rod. Pa čemu posegati v daljavo, ko jih najdemo v neposrtdai bližini! Kaj ni, gospoda moja! aiaptomatično, da v Ljubljani uhajajoči uradni i .- , ki neko nemško slavnost oznanja že tedna in ms> secs prej, o današnjem shodu, na katerem je zastopano prvotno prebivalstvo peterih kronovin, doslej še niti besedice Črhnil ni? — Ni se nam terej ču d.ti, da je vlada v boji proti cb-trukcijonistom sla botna. A če je ona slabotna, bodimo močni mi. Združimo se v trdno — jedino — falango narodnih bojevnikov in prisszimo si, da te falange ne damo prodreti, pa naj prihaja sovražnik od koderkoli; ds ts falarjge ns pretrgamo, pa naj se nam bliža skušnja vse pod ka tiro drugo zastavo koli. Ls tako bodemo si pribo jevali konečno zmago. Ako kaj, mora nas pri našom boji veseliti zavest, da imamo na svoji strani zvests zaveznike. Vsi Slovani te državna polovice udeležujejo se ga z nami vrt d. Nekaj dobrega je torej obstrukcija vendar le rodila: provaročila je, da smo se našli bratje jedne matere, da smo spoznali, koliko nas je in kako velika je naša moč. Zgodovina bode pa divjo parlamentarno obstrukcijo smatrala celo za blagoslov, ako po njej združeni bratje sklenejo trdno ne-razdražljivo zvezo, katera bode preporodila Avstrijo v smislu pravičnosti in svoboda. Opravičeno nado, da se taka zveza doseže in utrdi, vzbuja mi ob današnjem zborovanji navzočnost zastopnikov češke ga, hrvatskega in ruskega naroda. Bela Ljubljana, ki si je nadela danss pražnjo obleko, veseli se prav odkritosrčno njihovega prihoda. Jaz pa, pozdravljajoč tudi nje, k sklepu le še izrekam željo, da bi današnja zborovanje rodilo najboljšega sadu, slasti da bi okrepilo slovansko pobratimstvo in s tem povzdignilo samozavest in ponos slovenskega naroda. Gospoda moja! Slovani, ako le ho čemo, smo nepremagljivi I Posl. l)arwinski je najprej v slovenskem jeziku pozdravil zborovalce in jim čestital na soli dumo iti, katero dokaznje današnji shod. Nadaljeval |e potem v maloruskem jeziku, povdarjaje, da ga je pripeljala bratska ljubezen in ideja slovanske vzajemnosti na vseslovenski shod. O-nenil je postanek slovanske zveze in naglošal, da so se šele po 30 letih zastopniki raznih slovanskih narodov združili v hviji parlamentarni organizaciji in s tem pridobili oni upliv, kateri jim po pravici gre, tar završil z šeljo: Dal Bog, da bi Slovenci in Hrvatje prišli Čim prej do svojih pravic! 7. velo slovensko in hrvatsko Ijudutvo! Živeli njega zastopniki ! Poslanec dr. S t r a n s k y je pozdravil shod tako-!*-: Veleslavni zbor ! Parlamentarna konrsja če* ških posla rc sv me je poslala sem, da najsrčnejša pozdravim v njihovem in v imena vsega češkega caroda vseslovenski shod. Izrezujoč sbodu te bratsks pezdrave talim najsrčnejše, da bi ta shod imel popofea uspeh in doneBal slovenskemu naroda, ki js v slastib in strrstih vedco stal verno in trdno ob strani našega naroda, oni prospeh in blagoslov kateri pričakuje od današnjega shoda svojih zaupnih mol V. č. gg. I smatrajte moje potovanje v Vaša prsstulico in mojo navzočnost v vaši sredi za dokaz živega zaninanje, s katerim slede moji tovariši in ves češki nar d vašim naporom in bojem in vasema napredku. Sprejmite v tem slovesnem trenotku iz mojih ust zagctovljenje prisrčne in nerazruŠljive solidarnosti, skupnosti in prave slovanske vzajemnosti, s katero hoče in bode ves češki narod vedi o in vedno skupno a bojevniki blovensktga naroda gojil solidarnost in skupnest, ki je zmagovito pretrajala koalicijo in je neodvisna od slučajne konstelacije v parlamentu ter ima le jedno podlago jeden motiv: Slovansko ljubezen. Bratje Slovenci! Današnji vaš narodni Bbod bodi dan ustanovitve lige slovenske proti nemški „Gemeint iirgsihaft", proklamovani v Celovcu. Da, združimo se tudi mi Slovani, a ns proti Nemcem in njih pravom, nego le da priborimo ravnopravnost, ne k ofenzivi, nego le v cbrambo. Nemška „GemeinLurgschaft" nas hoče tlačiti in nadaljevati staro brezpravnost, naša alijanca bodi le v revindikacijo naših pravic, a ne v tlačenje dražih. Mi smo se že združili. Roko v roki stoji Ceh, Poljak, Slovenec, Rus in Hrvat in z njimi Rumun in Nemec, ki sta pravična. Vsi Slovani so danes v jednem taboru, in minula je doba, ko js Slovan stal proti Slovanu v dunajskom parlamenta. Tam se bedemo skupno borili za naše in vaše pravice, svobodo, eksistenco in bodočnost. Naši skupni noprijatelji pravijo o Slovencih, da delajo isto, kakor čehi; res je, naša pota, naši cili so jednaki. Kakor mi, tudi Vi niste ravne pravni v svoji lastni domovini. Kakor mi Prago, tako imate Vi Ljubljano svojim narodnim in kulturnim središčem. Kakor mi na Moravskem in Šleskera, se borite Vi za emancipacijo slovenskega naroda na štajerskem, Koroškem in v Primorji. Kakor mi, ste vi jedsn narod pod jedno zastavo z jednim geslom in programom, npglede na deželne meje, (govornik nadaljnje slovenski:) ampak, kakor je dobro napisal Vaš „Slovenski Gospodar": Vi vsi ste jedna velika družina, tistega rodu, tiste krvi, mej seboj bratje in sestre imajoči jeden dom, bivajoči ped jedno strehe, pod katero ste gospodarji Vi in nikdo drug." Kakor pri nas, tako so tudi mej Vami mej budite j: bdi duho«ni, katerim bodi hvata. Videč Vas tako združene in složne, tako odločne le Brecta tueria, zahtevati le svoje, tuje pa pustit5, se raduje ves češki narod in Vam pošilja po meni z globo-čine duta željo, da skoraj napoči doba, katero je v dahu videl in prorokova! vaš prvi pesnik Prešern: .Vremena bodo ee Slovencem razjasnila". Slovenskemu narodn in njega lepši bodočnosti: Na zdar ! Živio 1 V imeni Hrvatov je pozdravil zbor baron R a-kavina, kateri je naglašal, da moramo biti s Hrvati složni v borbi, a kadar pride zmaga, da moramo ostati tudi taki. Dolgo,"pravi,'mu'je bilo čakati dne, ko so zbrani zastopniki tolikerih slovanskih narodov, Hrvatje, v katerih imeni govori, pripadajo tisti stranki, ki dela na svobodno zjedi-njenje Slovencev in Hrvatov. On omenjal je, da dokler bodemo Slovenci imeli može, kakršni so drž. poslanci, župan Hribar in dr. Tavčar, se nam ni bati za bodočnost. Tosl. dr. Stojan je govoril v slovenskem jeziku ter rek-;l, da prinaša pozdrav z Velegrada, kjer počivata Ciril in Metod in zaključil z željo, naj bi shod imel kar najlepši uspeh. Posl. vitez V u ko vi c je pozdravil shod v imenu dalmatinskih Hrvatov in zagotovil zborovalce solidarnosti dalmatinskih Hrvatov. Po teh pozdravih je bil z navdušenjem vspiejet predlog, naj se odpošlje cesarju naslednji brzojav: „Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu! „Na vseslovenskemu in isterskohrvatskemu shodu v Ljubljani zbrani zaupniki slovenskega in hrvatskega naroda polagajo pred stopnce Najvišjega prestola izraze svoje neomahljive udanosti in zvestobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva in preja8ne vladajoče rodbine". Na to se je začelo poročanje o dnevnem redu. Govorili so vsi naznanjeni govorniki in je shod soglasno odobril nasleduje resolucije. 1. Vseslovenski ia istersko - hrvatski shod spre,me združenje vseh slovenskih in hrvatskih dr* žavnih poslancev z veseljem na znanje in odobra?a v vseh točkah program „Siovausie krščansko narodne zveziu. S ovenskim in istrsko • hrvat jkim dMvnm p<:sli .t >jeie za vel*H del Istre, vmasti v takovo mesto, kjer bodo zamogli človečji goroviti hrvatski tožitelji, obtoženci kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kje bode omogočena hrvatska porota ; 6. da sa pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor, pazi na to, da se vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcim zajamčena osebna sigurnost, ter da se staeje v istsrskem zboru in odboru, v stvarjo jo in vzdrže/ano nesakonitimi in nasilnmi sredstvi, sprem mi v zakonita, in da se zbor ne le premesti v drugo, najprimitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego podvzame potrebne mere, da bode vsaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamisna sbboia iu osebna sigurnost; 7. da se podvzams vse mogoče mere, e kojimi bi se povzdignilo toli zaneaarjeao gospodarsko sta nje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posabej, da ss mu pomore v badi, koja ga čaka vsled j a :o slabe letošnje letino. — Poročevalec S p i n č i č • 4 Vseslovenski in istrsko-hrvatiki shod v L ubijan', priznava: d i se Slovencem na Goriškem, osobito v msstu in okraja goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljansko pravice; da se v nasprotja s naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem šiloma ovi rajo v h rojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovansko narodnost na Goriškem, ki šteje v mestu nad jedno trstjino, ns deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanj** nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave; protestaje najodločneje proti tom odno šajem na Goriškem, ki so zakrivili, da je v tamoš njem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naša država; zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede ns Goriškem zakonite razmera v vsakem oziiu; naj omogoči goriškim Slovencam uživanje državljanskih pravic in tak kulturni razvoj, kakoršni zahtevana ravno pravo ter ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih uradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristran sko, ul,u Ino in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v smislu svoja uradniške prisega; ter pričakuje: da bo visoka c. kr. vlada za htevala jednako postopanje, kakor od svojih urad nikov, nasproti Blovsnskemu prebivalstvu na Gori škem tudi od mestnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in obrtnijske zbornice go riške, in to tem bolj, ker gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na Goriškem se vzdržuje jedino le a vladino pomočjo. — Poro čevalec dr. Franko. 5 Deželna vlada: Ojredua vlada se po življe, da premeni upravni Bistom pri c. kr. deželni vladi na Koroškem ha sktbi za to, da bode de*«W predsednik brez os m na katero politično stranko pravičan obema narodoma, ki prebivata na K< roškem in s jednaki ljubeznijo skrbel za duševno in gmnotno blagostanje nemškega ia slovenskega ljudstva v deželi. Slovenščina in c. kr. uradi naKo-rošksm. Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v sloveaskem ia mešovitem ozemlja take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika; podložnim nradnikom naj pokaže, da jo resne volje, jezikovno ravnopravnost strogo izvajati. Sloveaščiaa pri prometnih uradih na Koroškem. Slov* nitki jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koiošks* pokrajine pravic, katere so ma po ustavi zagotovljene; nnjno potiebno je, da prida najvišja prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih kratkomalo odpravi. Šolske zadeve. Dosedanje jezikovna uredba ljudskih šol po slovanskih pokrajinah koroške dežele je krivična, k varljiva in no post a v na. Poduk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredsk ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev. Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenske« Koroškem na jedino pravo pedago-gično didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno osnovni in šolski zakoai, na vseh šolah, koroškim Slovencem namenjenih, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tndi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni Šolski s et z odlokoma od dns 26 septembra 1890, št. 1623, in od dae 9. novembra 1891, Št 3178 — ter smatra vsako drugačno uredbo malih Šol kot nepostnvao. Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šolska oblast is pedagogično didaktičnih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nabaja postavno število slovanskih otrok osnujejo javne l.udske šola s slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok no dosega postavnega števila sa ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skopni šoli ločijo po materiaem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učaih jezikov. Po tem načelu ia vodilu naj se uredi tudi poduk v tistih nadaljevalnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeniči. Oo jeinem pa zahteva shod, da naj se pre-csnovi oslovsko učiteljišča tako, da ss bodo na tem zavodu vzgojerali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. U itelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govora in pismu, ne sme bo namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci. Ako bi ss na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj ss razpišejo letne podpore tistim pripravnikom na učitelj ščih v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru, ki sa zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in v pismu. Volilni red za deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodni in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozir.h prenaredi, in sicsr za državni zbor po predloga, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dne 24. majnika t. I. v 17. seji v ravno preteklem zasedanju državnega zbora. — Poročevalec Grafe nauer. G. Da as ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem po jtdnako-pravnosti, treba, da se one slovanske župnije, katere Bpadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo s lavantinsko vladikovino v Maribora, ter da se sodiščni okraji Ridgona, U nore k in ArveŽ podredijo novem okrožnemu scd.šču v Maribora. Brezpogojna potreba j s, da bo ljudska šola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, uredi skozi in skozi na podlagi materinega jeziks kot Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskema Narodnu St. 209, dnć 14 septembra 1897. izključivega pcdačnega jezika, ter da neha biti ista v rokah nemškonacijonalaib in liberalnih šohkih nadzornikov golo srtdstvo za poasnačevanje slovenskega naroda. Treba js, da ss deželni šol\i |fit štajerski razdeli v dva oddelka, nemškega in sloven skega, kutc-i opravlja vsaki samostojno vae posle zadevajoče njemu podredjene šole. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno izgoji J učiteljev za slovenske spodnještajersko šole, mora se urediti tako, da bode poduk v večini podučoih strog v slovenskem jezika. Vprašanje o poduku v slovenskem jeziku na celjski gimnaziji v Calji naj se reši tako, da se na gimnaziji napravijo slovenska paralelke za slovenske dijake ter da se za tuko popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno, srednje šole dostojno poslopje. Za štajerske Slovence treba osnovati v Celji dižavno nižjo kmetijsko šolo zs praktičen poduk v umnem kmetijstvu in za vinorajo in nadje-rejo, potem državno podkovsko šolo, obe Beveda 8 slovenskim podučnim jezikom. Na srednjih šolah naj se nastavljajo slo* venskega jezika zmožni ia slovenski mladini naklonjeni možje, as pa odločni nasprotniki nam-čkonacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Celje. Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih šol mora se odvzeti možem, ki so znan i protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske šole zares na srci. Pri imenovanja uradnikov za Spodnje Ž ta jcrsko mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se izključujejo navadao utadaiki nloseuslr.© narodnosti, in Bicer celo dorcačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem. Uradniška mesta na Spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, urad nikom slovenske narodnosti, in ta mesta ravno tako predsednikov okrožnih sodišč, okrair.ih gla varjev in drugih predstojnikov uvadov, kakor niijih, tem predrfdjenih uradnikov, pri sodščih, pri politični in finančni upravi, pn šolah, pošt: in železnicah. Pri imenovaniu nradnikov za Spodnje Štajersko gledati je strogo na to, da vsak imenobili svojemu številu primerea broj zastopnikov v državnem zboru, in da se uvrstijo v neitno skupino vsi ssdaj izpuščeni trgi. — Poročevalec dr Dečko. 7. Vseslovenski in istersko hrvat«-ki shod pripo-znava za rešitev naše narodnosti kot najslavnejše sredstvo narodno avtonomije; zato zahteva, d* vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vaem narodom narodno /avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kultarnih zati/jpov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno razsoje-vati in sklepati. — Poročevalec Povše. 8. a) Vseslovenski in istersko hrvatski shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih bodo sami o svojih potrebah in namenih odločevali. Zato pozdravlja shod predlog kmetijskega mi nintertva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim podancem, da skrbe* za to, da se v vseh pokrajinah koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, oenujejo za nje, po vzgledu zadrug na Češkem in Tirolskem, posebne, neodvisne in samostalne kmetijske zadruge. b) Zahteva so, da ae po vseh pokrajinah os mi jo; o kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko ačilišče. c) Vseslovenski in istersko hrvatski shod za hteva od vlade izdatne podpore v evrho pospešitve in izboljšanja poljedel&tva, osobito vinogradarstva živinoreje. d) Da se delajočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s pedporami in posojili; prav tako naj skrle* za konvertovanje visekoobrestnih dolgv v nižjeobe^tno. e) Vlada naj že skoro izroči drž zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati os bito za manjša posestva pri podedovanju ali prevzotju od sta ris« v. f) Državno in deželno zakesodajatvo ozira naj s« n , potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrt nika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo pošiene produkcije. g) Da se izboljša naše socijalno stanje, da se obrani in os'guri imetje naših Btauov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zavarovanja dslavcuv za čas onemoglosti in starosti. h) OJ vlade zahteva se, da izdatno podpira osobito malo obrt da ta zmožna postane vstrajati v tekmovanja na domačem in svetovnem trgu. — Pltcčgvaleč Povše, W fiijnbajk*val, 14 septembra. Mladočehi in grof Badeni. .Narodni L sty" pišejo : Grof Badem se mora končno veader odločiti, da se razjasni, kako stal:ščo zavzema napram našeua narodu in v kakšnem razmerju smo sami napram njemn. S polovičarstvom se nikakor ns mo remo zadovoljiti. Jeden naših voditeljev, dr. Pacak, je izrecno izjavil, da mora vlada, ako hoče res go variti z nami glede avtonomije in jednakopravnosti, storiti to v polni in celi meri, ne pa, kakor je to storila doslej, potom jezikovnih naradb. Te so bile izvršene samo v teoriji, ne pa v praksi. Dokler se jezikovne naredbe popolnoma ne izvrše, se ne more odloČiti noben češr.i poslanec, da bi stopil pod vladino zastavo. Jasnosti treba pred vsara mej češkim narodom in mej odločujočimi krogi, šele potem se more položiti temel nadaljnemu razmerju. Za gole obljube pa ne dtmo ničesar, kajti dejanj bočenic, jasnih in poštenih pogod.tev radi alijanse, s kp.tero nas naveže na se sedanja vada Naše zahteve pa ne smejo ostati le na pop rju, nego se moraja izvršiti v praksi. V tem ne morejo zavirati vlade niti Nemci uit' Madjari, kajti časi Ar.drasnvja in BiBirift'c'i, no skinuli. Kako se uduši obstrukoija ? „Montagablatt" po.oča, da predloži podkomite parlamentarne ko misije te dni svoj elaborat glede izprememb opra-vilnika. Predlagane izpremembe se tičejo odprave 10 minutnih odmorov, odprave imenskega glaso vanja o formalnih predlogih in razširitve disciplinarnega prava zborničnega predsednika. Ako se stranke večine izrečejo za ta elaborat, pride kot samostojen predlog takoj po volitvi prezidija v zbornici na razpravo. Nemčija. Z narodno-liberalne strani trdijo, da js že določen čas, kdaj odstopi kancelar knei Hobeulohe, a zajeda >, da je žo doLčeno, it do bo ■ji gov naslednik. N»s!edaik Hohen.ohea ne bo baie niti M q\\n\ niti kak BuKav, nego knez Ha vlada za korer te pre membe, sicer bukne i u:» Fiip'unb toli opasan pržar kakor rszsaja na Kubi. Dne a ne vesti, V L j * bij naj 14. septembra. — (Vseslovenski shod i Že sinoči je bila Ljubljana lepo okrašena z zastavami, danes pa je razmeroma le malo hiš, raz katerih bi ne vihrale zastave. Pred „Narodnim domom", kjer se je vršilo zborovanje, ki je trajalo od 9. ure zjutraj do 3. ure popoludne, sta postavljeni dve, z zelenjem, grbi in zastavami okrašeni piramidi. Zaupniki prišli so deloma že včeraj, tako popoludne nad IGO Korošcev, mej katerimi je lepo število kmetov, in deputacija hrvatskih opozicijon ilnih poslancev, sestoječa iz gg. barona Rukavine. Davida Starčevioa, dr. Ružiča, dr. Baujavčića in dr. Po t očnjaka, deloma danes Na kolodvoru je zaupoike vzprejel pripravljalni odbor. Sinoči je bil v Sokolovi dvorani prijateljski sestanek, pri katerem je pelo društvo „Slavec" ter želo viharnega priznanja in zaslužene pohvale. Zborovanje se je vršilo točno po določenem vzporedu. Ker radi ne-dostajanja prostora uismo mogli žo danes priobčiti celega poročila, prijavili smo samo prvi del, do go- vorov naznanjenih poročevalcev. Nasvetovane resolucije, katere prijavljamo v polnem obsegu, so bile vzprejete z velikim navdušenjem. Ob 5. uri se je začel banket v veliki dvorani „ Narodnega doma". — (Imenovanja.) V včerajšnjem našem poročilu je pomotoma izostalo, da je okrajni sodnik v Ilirski B.strici g. Kovač imenovan deželnosod-nim svetnikora. Goap. Kovač je to imenovanje lahko tudi v zadoščenje za premnoge krivične napade, katerim je bil izpostavljen. — Radi nedo-stajanja prostora priobčimo imenovanja v pravo> sodju na Štajersksm, Koroškem in Primorskem tekom tedna. — (Komers slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev,) ki se je vršil sinoči v elegantnih prostorih zgornje kavarne „Narodnoga doma", se je obnesel v vsakem obziru jako povoljno. Udeležba je bila skoraj nepričakavano velika. S Koroškega, Štajerskega, Goriškega in Kranjskega so došli zastopniki domače literature, domačega slikarstva in kiparstva, domače glasbe in našega knjištva. Komersa se je udeležilo tudi nekaj dam. Po pozdravu urednika „Lj. Zvona" je bil izvoljen predsednikom komersa profesor S. Rutar. V obširnem in temeljitem govoru je podal profesor V B*žok one točte, radi katerih naj bi se vršil drugo leto kongres in o katerih naj bi se po referatih izvoljenega kongresnega odseka debatiralo in sklepalo. Po tem govoru so se oglasili še mnogi navdušeni govorniki — omenimo naj le gg. dr. A. Medveda, notarja A. Hudovornika, dekana Vesela, učitelja Koaija, župnika Berčeta, Fr. Govekarja, A. Zagorjana in mnoge druge — ki so podajali veliko praktičnih izgledov, podpirajočih umestnost iu korist kongresa. Pri volitvah v odbor za prireditev kongresa so bili z vsklikom izvoljeni sledeči gospodje: A. Bartel, Jos. Cerin, Jak. Dimnik, A, Funtek, Al. Gangl, Evg. Gangl, Fr. Go-vekar, M, Hubad, V. Holz, dr. Lampe, Fr. Leveč, R. Perušek, Al. Šubic, dr. Iv. Tavčar, A. Trstenjak, Mil. Zarnik in dr. Zbašnik. Vsi ti so voljeni za centralni komite v Ljubljani. Zunanjimi odborniki pa so bili voljeni: gg. A. Aškerc, V. Bežek, Andr. Gabršček, Fr. Goestl, Drag. Hribar, A. Koblar, A. Kosi, dr. Gr. Krek, Ant. Medved, dr. Medved, Marica Nadlišek, dr. M. Murko, prof. L. Pintar, J. N. Resman, Rozman („Mir") prof. Seidl, L. Svetec, prof. Jos. Stritar, dr. S monič, prof. Jos. Stare, Schvvendtner, Vrhovnik in Vesel. Predsednikom kongresnega odbora pa je bil izvoljen prof. Simon Rutar. Došlo je več brzojavnih in pismenih pozdravov, ki so bili sprejeti z naudušenjem. — (Dirke in kolesarske Blavuosti.) Ni je skoraj kolesarske dirke ali slavnosti na Hrvatskem, da bi ne bili zastopani slovenski kolesarji. Prvi hrvatski kolesarski klub priredil je letos celo vrsto dirk na svojem dirkališču in pri vsaki bi je so sebno klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" v večjem številu zastopan. Slovenski kolesarji, nasto-pajoči kot dirkači, rešili so pri vsaki dirki Čast slovenskih dirkačev. Pri najzadaji narodni dirki, katero je priredil 5. t. m. hrvatski kolesarski klub „Sokol", nastopil je gosp. Gorjanc član kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" kot dirkač. Pri dirki z ugodnostmi kosal se je z različnimi sloveči mi dirkači iz Ogerske in različnih avstrijskih dežel ter je prišel prvi na cilj. Hrvatje, slovenskim kolesarjem v obče jako naklonjeni, delali so mu za to izborno tekmovunjo cele ovacije, odbor pa mu je, ker kot amater ne sme sprejeti denarja, ohjubil poslati častni znak iu primerno darilo. Pri dirki na tandemih priboril si je g. Gorjanc tretje darilo. Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" in zvezo slovenskih kolesarjev zastopala je pri tej dirki večja deputacija pod vodstvom zveznega predsednika g. dr. Kušarja. Ptujec, opazujoč, zagrebške dirke in gledalce pri dirkah, so ne more načuditi, kako se vse zanima za dirko in posamezne dirkače. Po 10 do 15 let stari fantiči, imajoč vspored dirke v roki, skrbno poprasujejo od kod in kateri dirkači startajo, kateri je prvi, drugi, tretji itd. in vse mora biti v vsporedu podčrtano, prečrtano in po vsaki točki tudi čas vožnje zabiležen. Med dirko se seveda oko ne gaue od dirkačev. Nič manj kot mladina zanima so tudi doraslo moštvo in ženstvo za dirko. Tu vidiš kako gledalec, sloneč na ograji pritiska s komolcem ob ograjo, kakor bi hotel 8 tem pomagati svojemu privrženca pred konkur-nta, tam zopet damo, ki po taktu kima z glavo, kot bi hotni i dajati dirkačem takt za vožnjo. Vzklici: pritisni N.!, živio N.!, dobro 1 pri tej napetosti ne izostajajo. Zvonec zapoje .... še par pritiskov .... dirka je končana in globoki vzdih blažilno prekine napetost pozornega gledalca do prihodnje točke. Radovedni smo ali bo tudi v Ljubljani pri prvi dirki na ljubljanskem dirkališču toliko zanimanja za dirko? — Upamo, da, kajti dovolj svedoči že to, da so si narodne dame omislile krasno parilo, katero podarijo prvaku kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana"; zastop stolnega mesta Ljubljane pa podari, kakor čujemo iz zanesljivih virov, krasno izdelan lavorov venec s primernim napisom najboljšemu dirkaču pri jubilejski točki. Hvalevredna je tudi misel, katero so iz prožile nekatere narodne gospice, da bodo pri slavnostnem sprevodu kolesarje s cvetjom obsipale, kar je tem lepše, ker bodo pri sprevodu nastopila tudi zunanja slovenska kolesarska društva, hrvatski in češki gostje. Želeti je le, da bi narodno občinstvo pokazalo svoje zanimanje tudi pri dirki in z obilno vdeležbo olajšalo pokritje stroškov za slavnost in zgradbo dirkališča. — (Klub slovenskih biciklistov .Ljub ljanaa: im» jutri, t. j. včstrtek dne 16 t. m., ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni »Na rod tega doma" sestanek v svrho določitve, kako se imajo pos»mezna krlesa okras t1 /a slav nostni sprevod. Vsak izmej gospodov članov se nujno poživlja, de t ozirom na barvo in vrst() ieli imeti okrašeno kolo Na te želje se bode po mižaosti oziralo Gospodje pa. kateri si hočejo kolo h »mi okrasiti, prosijo bo uljudno, da iztolijo z ozirom na aranževanje vstga sprevoda najkasneje do dne 17. t. m. opoludne naznaniti gosp. Al S u bi c u akad. slikarju, Križavniške ulice št. 5, kako si mislijo kolo okrasiti. Sic dvoma še bolje obiskana, kakor včerajšnji, in opozarjamo posebno še tnkaj bivajoče slovenske in slovanske geste na f.a redki glasbeni užitek. Danes ali jutri poje gdčna. M. Slav-Ijanska nekaj slovenskih pesni. Začetek ob 8. uri. — (Na semenj) 13. septembra je bilo pri gnannih 910 konj in volov, 355 krav 62 telet, skupaj 1327 glav. Najbolj živahna je bila kupčija z žrebeti, a tudi voli za rejo so se dobro prodajali, ker je bi! prišel žid z Moravn in j h je precej na kupil in dobro plačal ; z drugo živino bila je pa kupčija srednja. — (Nenadoma umrl.) V Domžalah delujoči zidar Matevž Krušni k je dne 10- t. m. padel z druzega nadstropja na neki tram, na katerem se je povse lahko na nosu r oškodoval, Šel js v sobo in tam pol nre pozneje nenadoma umrl. — (Ujeti o gani) Znradi raznih tatvin zasledovani 38letni cigan Alojzij Maier in ciganki 16letna Rozalija Majer in 251etna Terezija Breščak so bili te dni v Kamniku prijeti in izročeni sodišču. Družba je imela pri sebi mnogo ukradenih efektov, precej denarja in nekaj orožja. — (Ur oj ) V Ko »pov. rn na Gorenjskem so našli 5 t. m hlapca Dolenca Francr. na cesti ubi tega Kot en m n*'ga etorilca uboia so zaprli zidarja Berganta Matevža iz Sp. Lnž. Uzrok ntojo je bila Ijubosnmnoet. Bergant ni hotel pebiti Dolenca, nego nekega drnze^a fanta V temi pa je pomotoma zadel napravama. — (Radi peresa) *ta se Btepla 5. t m. zvečer kmetska faufa, Ptdjrd Fr<-nr> in Bfžuo Josip iz Olševka, IJUžua je mi m I Podjed« z nožem v tretuh ter mu ga razparal tako, da mu je izstopilo drobovje. Hudodelec je pobegnil in doslej ga še niso dobili. — (Tatvina) Ponoči mej 4. in 5. t m ulo-mili no naznani tatovi v hišo posestnik'« F. rdana v Rtibtni vasi pri Beli cerkvi ter odo« sli razne otvari v vrednosti GO gld. * (Krutost madjarskih orožnikov) Pekarski pomočnik liraun v Szomlaku je bil na sumu, da je ukradel G30 gld. Dva orožnika sta poiskala Brauna, ga začala izprasevati ter ga, ker je bil pomočnik nedolžen, do krvi pretepla. Nato sta mu posula ;rane s soljo, ga zvezala, da se ni mogel ganiti ter mu nista dala več ur vode. Pomočnik je nato priznal, da je kradel, dasi je bil v resnici nedolžen. * (Kraljica Margarita — polkovnioa.) Prigodom poseta italijanskega kralja in kraljice v Hamburgu je imenoval nemški cesar italijansko kraljico polkovnico 11. lovskega polka. Pri deflleju ko-račila je kraljica Margarita roko v roki z Viljemom II. pred polkom ter bila navdušeno pozdravljena. Živela ženska emancipacija 1 Književnost. — .Popotnik". 17. štev. ima naslednjo vse bino: I O Enenhochovem šolskem predloga. (D ag. Časnik.) — II Šolski muzej slovenskega in ietro-brvatskega utfteljstva v Ljubljani. (Jak. Dimnik.) — III. Nekaj iz prirodopisja (V. Polko.) — Slovstvo. (Novrsti.) — V. Društveni vestnk. — VI. Listek. ,2" (Namizni govor pri letošnjem bankatn »Zaveza".) — VII. Dopisi in razne vesti. — VIII Natečaji. — „Slovenka" priaaša sledečo vsebino: Mrači sa . . , (Vida) — Ko znale bi . . . (Slučajnost.) — Prva sreča (ruski spisala Krestovaka poslovenil Pahar). — lz dr. Dežmanovih spisov (Ma-ica). — Zapuščena (Kristina).—Gospodar in pes (Marica II). — Csatitim sotrudnicam v prvdarek (Branko). — Kako se najina ljubezen je začela (Marica II). — Noč (Kristina) — Galerija ženskih slik (Kmno selski). — Književnost in druge razne vesti. — „Slov." toplo priporočamo. — Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega te-lpea — Tretji pomnoženi natis. — V Olji, 1897. Zbral, tiskal in založil Dragotio Hribar. Cena knjigi 50 kr, s poštnino 55 kr. Na 110 straneh je zbrul Drag. II- b r najboljša domača zdravila ter obrazložil porabo v umljivi ob'iki. Knjigo eta po trdila in pregledala dva izborna slovenska zdravnika. Dunaj 14. septembra. Grof Badeni se je danes vrnil, na kar so se začela takoj pogajanja mej kabinetom in desnico, ki so dospela v kritičen, odločiven stadij. Dunaj 14. septembra. Poročila časopisov o sredstvih, s katerimi se uuiči obstruk-cija, so deloma nepopolna, deloma napačna. Elaborat za izpremembe opravilnika je izgo tovljen. Referentom je določen drž. posl. dr. S t r a o s k y. Dunaj 14. septembra. Iz zunanjega avstrijskega ministerstva se poroča, da je skle nitev grško turškega miru pred pragom. A n -g 1 i j a in Nemčija sta se izjedinili ter se pridružili drugim velevlastim, grška poslanička zbornica pa sprejme predlog radi kotrole grkših dohodkov. Turki zapuste Tesalijo. Dunaj 14 septembra. Večerni listi poročajo, da je tukajšnji okrajni šolski svet odpustil pet učiteljev, ker so bili baje somialje niki socijalistov. Pariz 14. septembra. Poslanec Gess-mann je tu opasno obolel za vnetjem pluč. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice Na progi Krems rrufiBt°r St ft Uoterrobr ss je zopet začal splošni promet dne 29. avgusta V okrožju linškega ravnateljstva sta progi Aussee-Obertraun in Lambacb Stad Paura še zaprti za ves promet, progi Mauer kirchen Braunan, Braunau Mnning za promet 8 to vorninamt. Popotniki merajo na slednje imenovanih progah prestopati. Brzoprtljažne pofiiljatve, težke kvečjemu 100 kg, se sprejemajo in se pošiljajo iz Brannaua in v Braunau na progi Minning Branaau. Meteorologično poročilo. Viaina nad morjem 306*2 m. Odgovor na „Poslano".*) Gospodu Ivanu Flajniku, krojaču ter odborniku obrtne zadruge za sodnijski okraj vJrnomelj na Vinioi. Na vafie poslano v 201. fitev. ,,Slov. Naroda" z dne 3. septembra t. 1. Vam odgovarjam sledeče : Dne 7 avgnsta zvečer dobilo je dru&tvo razne potrebne tiskovine. Ker je bil žo skrajni cas, da dru&tvo žalno delovati, sklical sem dne 8. avgusta sejo, kot posvetovanje o društvenem poslovanjn. Vas takrat ni bilo mogoče tako hitro o tem obvestiti. Povedal sem Vam kmalu na to vso natmeno, in bili sto s sklenjenim zadovoljni. Potem, po preteku nekoliko din , i'.kii'i sto tem potom zadoščenja. Overite se, da bodete sedaj gotovo vedno povabljeni, pafi Vas pa Se opozarjam na § 17. d-u&tvcnib pravil. To zadostuje. Da je to resnic pričajo lastnoročni podpisi vseh, pri prvem posvetovanju nav.ucih odbornikov. (13(J4) Zadruga obrti.'kov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlji dno 10. septembra 1897. Davorin Frančid 1. r. načelnik. Franjo Lozar I. r., namestnik, Martin Malnerič 1 r., Josij) Sohv/eiger 1 r., Vu-ko Leitgeb 1 r., Janko Fugina I. r., Janez Čagran I. r., Alojzij Fabjan l.r., Štefan Kožar 1. r. *) Zn vsebino toga spisa jo orednifitvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. M to >ari, Karlov« taii, Prago, filpiko. —Obli. ari 60 min. dopoludn« otobnl vlah T Trbli, Portabel, Beljak, (VIotoo, I.Julmo, Helsthal, Dunaj. — Ob 4. aH 1 min. popoladne oiobnl vlak t Trbli, Beljak, Oeloveo, Franaenafeit« , l.Jiit.no det Selathal ▼ 8olnograd, I.on.l-Oastoln, Zeli ob jeaera, Inomoit, Bregeno, Ourih, Umiom, Farla; čei K'nln llnlilln« » Hioj-r, t.lno, Bodeja-ffoe, i'lnanj, Marijine vat«, Heb, Franoora vara, Karlova vara, Prago, Llpiko, Dunaj via Amitetten. — Ob 5. uri 80 min. popoldne oaobnl vlak v Iieice-BIed, (le ob nedeljah in praanlkih.) — Ob 7. uri 46 mini avouat osobni vlak v Lesoe-Blod. Proaja v Novo mesto ln v Kodevjet Ob 6. ari 16 min. sjatrsj meianl vlak. — Ob IS. ari 65 min. po« poladae mešani vlak. — Ob 6. ari 80 min. svsftar meianl vlak. Prihod v L|abl|8>no (juž. ko).). Proga lz Trbiža. Ob 6. ari 6S min. sjatraj osobni vlak a Dunaja via Amitetten, SolnogTada, Linaa, Stevra, Omandena, Isohla, Antteoa, Parica, Oonev«, Ourih a, Brogenoa, Iromoetn, Zella ob Joioru, I.Jnbna, Oolovoa , Itoljaka, FTanaensfeste. — Ob T. url 65 min. ajutraj osobni vlak is Ijeieo, Bleda. — Ob 11. ari £0 min. dopoludn e osobni vlaic s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, liinoa, Stevra, Parisa, Houpvo, (!■ -nlia, Bregtnoa, Inomosta, Zalla ob jeseni, Iiand-Oastelna, l.juhnu, OeFovoa, Llrtca, Pontabla — Ob 4. uri 67 min. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Setathala, Beljaka, Oelovoa, Franzenafoite, Pontabla. — Ob 9, Url 6 mir. aveoer osobni vlsk s Dunajs ria Amstetten in Ljubno, la iilpakaga, Prage, Kramrovili varov. Karlovih rarov, BTeba, Martjfsaih varov, Planja, Budejovlo, Liinoa, Stevra, Holnograda, Beljaka, Oelovoa, Pontabla. —Ob 10. uri 36 minut s večer osobni vlak la Leico-BIeda (lo ob nedeljah in praznikih.) Proga ls Novega mesta in lz Kooevja. Ob 8. uri 10 mir. ajutraj meianl vlak. — Ob a. nrl 83 min. po-polndus maian! vlak. — Ob 8. url 86 min. ava6er meianl vlak. ?dhod la LJabljame (drž. kol.) r Kamnih. Ob 7. ari 98 min. ajutraj, ob S. nrl 6 min. popoludne, ob 6. nit 50 min. aveoer, ob 10. uri 95 min. svs6ar. (Poslednji vlak le ob nedeljah 'n praanlkih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.) la Kauinlha. Ob 6. ari 66 min. sjutrsj, ob 11. uil 8 min. dopoladns, ob 6. ari 90 m'-i aveoer, ob 9. ari 66 min. eveoa*. (Poslednji vlak leob nedeljah In praanlkih.) Za varstvo ob61n-atva proti vcom ponarejanjem Brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamioa) h angtlja varuha lekarne in tovarne farmucevtičnih izdelkov A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravatvenem obla* t v u pre- skntono in ocenjeno. Najstarejše, najreelncjto in najcenejše ljudsko domače zdravilo, tolužfM-a prsno in pljunit« buli, krĆ v želodcu itd. za notranjo in vnanjo vporabo. V znak pristnosti je vsaka steklenička zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ,. A rio 11 Tlilt*rrjr, lekurna pri angelju \»»- ruini". Vsak balzam, ki nima sori atoječe h«i.....> iiHkane vamtvene znamke, naj se zavrne kot tim manj vredno rim cenrJNe punarejenje. 1'asl um| ae t<»r«'| vedno ns selena varatreno Kiminlto >Korn) HtoJ^eoI 1'ouaiejalei in posnemovalci mo jega jedino priaiiiegii balzamu, kakur tudi prodajalci brpzvrednoKtnih ponurejenib, občinstvu slepečih druzih halzamskih znamk, He b»do na podlagi zakona za varstvo znamk »tro^u Hodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zuloge mojega balzama, naj ae naroča naravnost In iuIk nu|«- i Antc«l|a varuha lekarna (NchutaeuK«*! - Apolheke) A. 1 h i< n y • \ tt v l'i«i;niili pri ICoKaiou-MIn-linl. Cena franko za vsako postno postajo nu Avstro-Ogerskem je za 12 malih ali b' dvojnih steklenic 4 K, v OoBno in Hercegovino 12 malih ali ti dvojnih steklenic 4 K tiO vin. Manj nego l'' malih ali ti dvojnih steklenic se ne pofiilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (837—15) JjSST~ l*»t#.l naj ae vedno natanko na uonito meleuo varatveno anainlto* hnier<» mora Imeli v muk prlatnoafl v m h. k ta »ieklenloa. Adolf Tliierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Matevž Kemperle MMi,,r v Podbrezju pri Podnartu na Gorenjskem prevzema vsake vrste dela, spadajoča v njegovo stroko, Izdelajo nove posode ter popravlja stare. Posebno se priporoča tovarnam. Dobro, suho blago. Za solidno in trpežno delo se jamči. (1347—3) Landavec in 3 konji so na prodaj. Poizve" se: Bavarski dvor, Dnnajska cesta, cd 8. do 10. ure dopoiudne. (iayo) Strojarskega pomočnika vzprejme takoj v službo (1398—1) Matevž Zavrdnik v Cerknici, ifllad, dobro Izurjen trgovski pomočnik Magajničarica ali prodajalka in se iščejo za trgovino z mešanim blagom. — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1382—1 Velika množina frišnih in Izvrstnih brinovili jjajsocl se dobi na prodaj po nizki oonl pri g. T. Zoren-u (1395-1) ▼ Ljubljani na Sv. Petra nasipu štev. 37. odda se stalnemu gospodu. Pripravna je tudi za dijake. Na željo se dobi tudi vsa hrana. (1397—1) Naslov v upravništvu „Slovenskeira Naroda". Preselitev trgovine. S tem javljam spoštovanim />. »t. odjemalcem, tla sem ne & hvojo trgovino suknenega, platnenega in modnega blaga in konfekcij %a j^ospe fco v Spttateke ulice št. 7 «*f*~ kil". ejfi da sem svojo zalotjo s povsem novim bUujom najboaatcje &Opolnil. (1314—4) J?rtporomi joč se najbolje za mnoijobrojno udeležbo, beležim X » «.'<»/>«»» f«» t ti Itji lit Tončk Otvoritev! Fr, C-u.c£erx Kaj večja zaloga vsakovrstnih ur in rragocenosti in srebrnega namiznega orodja Trgovina z biciklji in šivalnimi stroji in muzikalnimi avtomati Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 11, septembrom na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi hiši pri frančiškanski cerkvi (1372-1) veliko novo prodajalnico otvoril in tudi prodajalna na Mestnem trgu nasproti rotovža ostane. Zahvaljujem se'J za obilni dosedajni obisk in se še zanaprej prij>oročam in vabim, ker bodena zamogel se bolj postreči , ^.in to po najnižjih tovarniških cenah. Faran Čuden urar v Ljubljani nasproti frančiškanske carkve. ULST Za vsa popravila Jamčim' Cenik;! tudi po poŠti zastonj. ' ^4) Ki « J i a r Jtx ol KLEINMAYR k BAMBERG v Ljubljani Kongresni trg* št. 2 priporoča svojo popolno zaloga vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih v najnovejših, izdaj ah, broširane in v močnem vozu, po najnižjih con ali --«>-3-4$*-- (1391-1) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj 9Ta%nanilo. Najinim cenjenim /). n. odjemalcem v Ljubljani iti okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje prodajalniške prostore znatno razširila. Od sedaj nadalje nahaja sc oddelek za. rjo-spode r dosedanjih pritličnih jtrostorih, oddelek za dame pa v J. nadstropji, kjer se je na novo priredit damski salon, v kateri je dohod iz spodnjih prostorov, in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen. Vse za prihodnjo jesensko in zimsko ddbo r zalogi se nahajajoče obleke za gospode in dečke, površniki) haveloki, menči-koji, in otroške oblačila so iz najtrajnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljene. Vsake} obleki je za poznejše poprave pridejanih nekaj odrezkov. I' damskej konfekciji so najnovejši pariški) berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in ca pes v največji izberi in po različnih četudi v zalogi. Istotako v otročji in dekliški k( mfi k<-ij i na jnovejše. Omenjajoč še, da z nama pri isti j dobroti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. u. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj hupi ter se pri-poročava z odličnim spoštovanjem (1876—91 Sričar <§ dllejač Ljubljana, Prešernove (Sinove) ulice št- 9- St. HS18. Razglas. (1399—1) Zarrtdi oddaje brez odkupa zemljišč na 11.459 gld. ,*>0 kr. proraiunjeno zgradbe 4272 m Gs v cestnem okraju frclftitiij*!«.«'!!! ae razpisuje ponudbena razprava na dan 27. septembra 1897. To dtlo se bo odd.tlo počez ter je s 5' 9 vađijem /gornjo svote opremljene, s 50 kr. kolekovane ponudbe podati najkasneje do 12. ure opoludne zgoraj določenega dneva podpisanemu deželnemu odboru. Ako ee ponudba sprejme, bo \adij popolniti na 10% zdražnine, položi se pa vadij lahko tudi pri deželni blagajnici; v poslednjem slučaju je ponudbi priložiti položnico Dotični načrti, proračun stroškov, sploSni in nadrobni pogoji so na videz razgrnjeni |> r i načelniku okrajno-cestnega odbora trebanjskega, gosp. •llllijll Tito. grasčaku v .Tlallvrt*! pri rl '■•€■ 1» n j v ni. Ponudnik mora v svoji ponudbi isrecno J/javiti, da je načrte, jiroračnu trnškov, splošne in nadrobno pogoje natančno pregledal in da se tnm določilom, ako delo izdraži, brez j>ri. žm st se jamči 10 let. * •; PSS" Trgovcem in krošnjarjem znižane cene. *"^SQ iS L" nanj a naročila se to(';uo in tulcoj IsvrBojejo, : ii-Ji (1376-2) S t' Hf* *H» Velespostovanjem Ivan Kordik. y« *>(-. vf* fX* »v« 'V* •('• h« *-*!* "t* 'H» ■ Tschinkel~nov kavni zdrob je najboljši, iiajkrepkcjši in zato tudi najcenejši dodatek k bobovi kavi. y ZZ>o"bI se -rs- -^-sa^lri špecerijski trgrOTrliil- (1371—3) solicitatorja ki je v.-,.' v vseh oilvrtniAkih manipulaciJHkih poslih. (1392-D Dr. Fr. Tekavčič, odvetnik. 2WS~ Za 1 dijaka 16 gld. na mesec: lepo, nvitlo nImihmimij*- v najtopSi lefji, dobru iloinncit hrana, perilo ter prosta raba glasovirja; po dogovoru tudi Ustii.i so 1-a Vefi iz prijaznosti nn poni I na St.rein tr^u *C 17 v Trdinovi lilrtl. (1885-41] Rojena francozinja želi po"o.6e^a-tI tt teirx jezilcii. N tančrjHJH ne izve v knjigotržu>ci gospoda M. Fischerja v Ljubljani. (iaatJ-1) Šolske vesti! Uljudno priporočam svojo (136S—3j zalogo Šolskih potrebščin. Papir, črnilo, svinčnike itd. najboljše vrste. — Bogato zalogo pisan k in izvrstnega papirja. Zapisnike, pisanke itd vežem po naroČila v vsaki množini in oeno Ivan Bonač v l.julil.jitiii. <*» \i nlnii ^im l* ulice. Kje je dobro in zdravo stanovanje za (1381 — 3) dva dijaka pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda. ica v Naznanilo o XVI. šolskem letu 1897/08. Vpisovanje v solo „Glasbene Matice" Be vrzi dne 16, 17., 18. in 19. septembra dopoludn« od 10. —12. ure v prostorih društvene Sole v Vegovi v*lioi. I*«111 ccvnnje se prične v ponedeljek, dne 20. septembra. Učni predmeti s Splošna glasbena teorija, zborovo J pouk ifl petje, (dekliški, deški in dijaški moški brezplačen. zbor), * Harmonija, kontrapunkt, so lo petje, glasovir, gosli čelo. Vpisnine se plača za vsacega gojenca 1 gld. Stariši gojencev morajo biti clruštveniki „Glasbene Matice" ; če niso š« društveni ki, plačalo pri vpisu gojenca 2 gld. letne društvenine. odbor. Učnine se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec. (1345—3) dovoljuje si s tem oastitema p. n. občinstva najuljadnejc naznanjati, da je svojo trgovino parfnmov, toaletnih in pisalnih potrebščin m 15. septembrom t. 1 lopet otvorll v Židovski ulici, Gerliczy-jeva hiša, št. 4 ter prosi udano za blagovoljni obisk. (1393—1) V najem se daje, oziroma tudi proda s I. januvarjem 1898 v nekem mestu ca Gorenjskem dobro obstoječa trgovina špecerijskega blaga, vina in žganja na drobno in debelo. — Natančneji pogoji se izved6 v upravništvu ^Slovenskega Naroda". (1339—4) I. kartonažna fabrikacija na Slovenskem. (i369-3> Priporočam se vsem p. n. gg. fabrikantom, trgovcem, obrtnikom itd., kateri potrebujejo kartonažo (škatlje) za eksport in za domaČo rabo. -v Izdelujem s stroji po fabriški ceni Ivaa Boxxq.6 knjigovez v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice. Kavarna Valvazor je zopet otvorjena! Čast mi je slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno pa svojim Častitim nekdanjim obiskovalcem najudaneje naznanjati, da sem v novozgrajeni Mayr-jevi hiši Sv. Petra cesta št. 2 zopet otvoril nekdaj tako priljubljeno l^avamo Valvasor*. Novi z največjo udobnostjo opremljeni prostori z najlepšim razgledom na Ljubljanico in drevored ob nje obrežji. _ „ _ ■ Visok sra.6©», loteall Časopisi, politični in ilustrovani, v različnih jezikih so vedno na razpolago. Dobre pijače in točna postrežba zagotovljena. Iskreno zahvaljujoč vse svoje Častite nekdanje obiskovalce kavarne Valvazor v Spitalskih ulicah, vabim sedaj iste, kakor tudi drugo slavno občinstvo v Ljubljani in na deželi, naj me blagovoli i nadalje obiskovati v novi moji kavarni. V nadi, da me niso pozabili in da mi zopet izkažejo čast obiska, beležim z najodličnojšim spoštovanjem udani (1389—1) Andrej Stuppan lastnik kavarne Valvazor. ti ( to izdajatelj in odgovorni u rudnik: Josip No lli. Lastnina in tisk .Nnrodno Tiskarno*.