Leto IV - Štev, 7 (79) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. aprila 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda št I doma iti po Mtetu zedinio- L acacia l/etinač RAFFORZARE L’IMPEGNO UNITARIO Non è la prima volta che dalle nostre colonne ci richiamiamo all'esigenza primaria di portare avanti il dibattito sul problema dei diritti della Comunità slovena del Friuli nella più ampia unità. Nessuno meno di noi desidera il coagularsi di una situazione di divisione fra gli sloveni in campi avversi, che trasformerebbe il dibattito in una rissa, dalla quale non potrebbero trarre vantaggi che le forze politicamente arretrate ed antidemocratiche. L’unità che ha animato le nostre associazioni fino ad oggi è stata determinante per condurre ad un livello positivo, forse insperabile fino a poco tempo fa, le posizioni dei partiti democratici: oggi il problema degli sloveni del Friuli non è più negato ed il discorso dai principi va spostandosi già sugli aspetti attuativi. Indubbiamente nelle Valli del Natisone, soprattutto nella DC e nel PSDI, vanno riaffiorando le vecchie e nuove contraddizioni, che noi consideriamo il risultato di un dibattito incompleto da una parte e da una sincera volontà di superare il passato dall'altra, proprio mentre ad Udine si vanno realizzando importani riconoscimento degli sloveni. Basti pensare a Mizzau, che oggi ha l’aria (e l'autorità) di esprimersi più chiaramente della stessa « sinistra » della DC. Le nostre associazioni hanno l'interesse a che il nuovo prevalga sul vecchio e questo è, appunto, il momento più opportuno perchè ciò accada: il trattato di Osimo e la naturale estensione della sua efficacia alia Slavia veneta non consente ritardi. Il dibattito, che passerà dal PCI e dal PSI alle altre forze politiche, (e si porterà anche agli enti amministrativi) è uno strumento utile e necessario per la sollecitazione della discussione a livello politico e del consenso. Meno vivo pare, localmente, l’impegno dei partiti politici (se escludiamo il PCI che ha portato i problemi derivanti dal trattato di Osimo in tutto il proprio dibattito congressuale): essi indugiano pericolosamente nell’offrire alla propria base i temi su cui è invece necessaria una progressiva ed anche graduale ricerca del più ampio consenso, destinandosi ad una proposta forse lacerante o sicuramente riduttiva del significato di Osimo. Spetta ancora ai circoli culturali di rafforzare l’impegno unitario, affinchè ne ricevano adeguato sostegno proprio quelle forze che rischiano di venir soffocate dai gruppi, per altri versi in decadenza, che fino ad oggi hanno potuto fare il bello ed il cattivo tempo, e che hanno coltivato per trent'anni l’orticello nazionalista antisloveno. P. Od ponedeljka 4. aprila se vrši v Čedadu, v prostorih kulturnega društva «Ivan Trinko» tečaj slovenskega jezika in kulture Tečaj vodita prof. Jožica Jarc in prof. Marino Vertovec. Interesenti se še lahko upišejo ! -------- * VSTAJENJE ALELUJA RISURREZIONE ALLELUIA E’ un annuncio lontano nel tempo, vicino nella realtà, annuncio che oltrepassa i secoli e rimane attuale. E’ risorto come vi aveva detto — dicono gli angeli — alleluja. E’ questo l’annuncio della Pasqua. BUONA PASQUA a tutti i nostri lettori, agli emigranti, ai Beneciani, agli anziani, a Quanti soffrono pene nell'intimo dell'animo per tanti problemi che angustiano la nostra vita. La situazione tragica nella quale siamo venuti a trovarci •n conseguenza del terremoto e considerando non solo la immensità dei danni: perdita della vita, danni economici, Psicologici ecc. in relazione anche con altri disastri vicini e lontani, guardando anche alla situazione critica nella quale si trova la nostra nazione: inflazione, disoccupazione, delinquenza, delitti, furti, rapine sentiamo la necessità di un «Lieto annunzio». Abbiamo tutti sete di giustizia, di pace, di gioia di tranquillità. I nostri nervi sono troppo tesi per non reclamare la fine di questa tensione e non reclamare una liberazione. L'uomo non può liberarsi e risorgere da sè. Ha bisogno di Dio. Al progresso tecnico-economico, che pure è meraviglioso, non sempre corrisponde l’altro progresso morale-spirituale e l’uomo da solo va verso la sua distruzione. L' uomo così com e non è perfetto, E’ un essere bisognoso di un restauro, ha bisogno di un complemento di vita, di un complemento di infinito; in altre parole ha bisogno di Cristo: il Risorto, il Liberatore. Agli uomini che sono nel dolore, nella sofferenza dobbiamo portare il lieto annunzio di Cristo Risorto. Agrappandoci a Lui anche noi risorgeremo e faremo risorgere i nostri paesi, i nostri focolari ed avremo: salvezza, giustizia, pace, gioia. L’augurio di Buona Pasqua assume un vero significato se noi ci mettiamo in «comunione» con Lui vivo e presente nei fratelli più bisognosi che ci sono accanto e che aiuteremo, sia esso ammalato, nemico o antipatico fino alla più umile persona che potremo incontrare. E’ questa la nostra fede pasquale, è questa la pace della Pasqua che nessuno ci può togliere. Azeglio Romanin Ni prvič, da se v naših stolpcih sklicujemo na primarno raz pravo za poglobitev in razvoj debate o problemih, ki se tičejo pravic slovenske skupnosti v Beneški Sloveniji in to v nanjširši možni enotnosti. Nobeden si ne želi manj kot mi utrditve stanja razdvojenosti med Slovenci z različnimi nazori, kajti to bi pomenilo spremeniti razpravo v prepir, od katerega bi se lahko okoristile samo politično nazadnjaške in antidemokratične sile. Enotnost, ki je do danes poživljala naša društva, je bila odločilna, da smo dosegli določeno pozitivno raven — česar še do nedavnega se ni moglo niti upati — kar je privedlo do jasnejših stališč demokratične stranke: danes vprašanje obstoja beneških Slovencev v Furlaniji se več ne zanika in govor od principov se že pomika na uresničitev določenih aspektov. Res je, da v nadiških dolinah, predvsem v DC in v PSDI, prihajajo na porvršje stara in nova protislovja, katera smatramo, da so rezultat nezadostne debate na eni strani in pomanjkanje iskrene dobre volje za premostitev preteklosti na drugi strani, in to prav v trenutku, ko se uresničujejo v Vidmu važna priznanja za Slovence. Dovolj je misliti na deželnega odbornika Mizzaua, ki se danes dela imenitnega (in ima zato oblast), da se izra- zuje bolj jasno o naših problemih kot sama «levica» DC. Naša društva imajo vso korist, da novo premaga staro in ta je prav danes najprimernejši trenutek, da se to zgodi: osimski sporazum in naravna razširitev njegove učinkovitosti na Beneško Slovenijo ne dopušča zamud. Debata, ki bo šla od KPI in PSI do drugih političnih sil (in bo dosegla tudi lokalne upravne ustanove) je potrebno in koristno sredstvo za pospešitev razprave na politični ravniinzasložnost. Manj živa je zavzetost lokalnih političnih strank (razen KPI, ki je razpravljala o problemih, ki jih prinaša osimski sporazum na vseh sekcijskih kongresih): nevarno se obotavljajo s posredovanjem svoji bazi nalog, za katere je res potrebno napredno in postopno iskanje najširšega soglasja, se omejujejo na obrabljene predloge, s katerimi bi hoteli zmanjšati pomen Osima. Je še vedno dolžnost kulturnih društev, da okrepijo enotno angažiranje, da bodo dobile primerno podporo prav tiste sile, ki so ogrožane, da jih bodo zadušile razne skupine, katere iz drugih razlogov propadajo, a ki so do danes delale lepo in slabo vreme in nad trideset let gojile nacionalistični in antislovenski vrt. Paolo Pelricig Je oznanjenje, ki sega daleč v čas, blizu v resnici, oznanjenje, ki presega stoletja in je vedno aktualno. Je vstal, kakor vam je bil napovedal — pravijo angeli — aleluja. Je to oznanjenje Velike noči. Veselo Veliko noč vsem našim bralcem, emigrantom, beneškim Slovencem, starim, vsem tistim, ki trpijo v notranjosti duše zaradi toliko problemov, ki bremenijo naše življenje. Tragično stanje, v katerem smo se našli po potresu in upoštevajoč ne samo neizmernost škode: izguba človeških življenj, ekonomska in psihološka škoda itd. povezano z drugimi bližnjimi in daljnimi nesrečami, gledajoč tudi na kritično sta-nje> v katerem se nahaja naša država: inflacija, brezposelnost, hudodelstvo, zločini, tatvine, ropanje, čutimo potrebo po «veselem oznanjenju». Smo vsi žejni pravice, miru, radosti in mirnosti. Naši živci so preveč napeti, da bi ne zahtevali konca te napetosti, da bi ne zahtevali osvoboditve. Človek se ne more osvoboditi in sam vstati. Potrebuje Boga. Tehnično - ekonomskemu napredku, ki je jako čudovit, ne sledi vedno nraven in duševen napredek in človek se sam bliža svojemu propadu. Človek, takšen kot je, ni perfekten. Je stvar potrebna obnove, potrebuje dopolnilo v življenju, neskončno dopolnilo; v drugih besedah potrebuje Kristusa, Odrešenika. Ljudem, ki se nahajajo v trpljenju, moramo prinesti oznanjenje Kristusa, ki je vstal. Če se bomo Njega držali, bomo vstali tudi mi in bodo vstale naše vasi, naša ognjišča in bomo deležni: rešitve, pravice, miru in radosti. Velikonočno voščilo zavzame svoj pravi pomen, če se združimo z Njim, ki je živ in prisoten v najpotrebnejših bratih, ki so nam blizu in ki jim bomo pomagali, četudi so bolni, sovražniki ali antipatični, do najponižnejšega človeka, ki bomo lahko srečali. To je naša velikonočna vera, to je velikonočni mir, katerega nam nihče ne more odvzeti. Azeglio Romanin Okrepiti enotnost Ažla ni proti fabrikam Kaj pravijo: S. Venturini, F. Marinig, G. Tropina in drugi Nam, ki se tučemo že nad 30 ljet, da bi zgradili fabri-ke po naših dolinah, da bi imjeli naši ljudje djelo doma, ni usedno, kar se dogaja u Ažli in za kar se pravi okuole, da je Ažla pruoti fabrikam. Stopili smo do narbuj zainteresiranih ljudi tele, tudi od potresa nesrečne vasi in jih prosili, da nam povedo, kuo stoje reči. Silviu Venturiniu, ki je namjestnik šindaka u špje-tru, smo postavili tele upra-šanja: — U zadnjem ca j tu se pu-no govori o industrijski coni, ki naj bi zrasla blizu Ažle. Kaj nam lahko poveste o te-lem problemu? — Odgovor: »Ni pošteno, da nam uzamejo narbuojši svet, s katerim so zmjeraj živjeli naši ljudje. Potlè obedan ne srnje pozabit, da tle u Ažli živijo ljudje s 60.000 lir penziona na mjesac. če jim odvzameš zemjo, bo mizerja še buj črna, kot je donas«. Vprašanje: — Po gorskih vaseh se širijo novice, da ste Ažlanj pruot fabrikam. Kaj bi bluo potrjebno, da bi zvjedeli tisti djeluc, ki bi radi dobil djelo buj blizu doma? — Odgovor: »Ni rjes, da smo pruoti fabrikam. Kar pa čjejo napravit z našo zemjo, je prava tatvina. Plačjati nam jo čjejo desetkrat manj, ku vaja. Naj se napravi tale industrijska cona (zona), pa ni pravično, če bi muorla nosit težo (peso) in stroške (spese) samuo Ažla ki je že tarkaj pretarpjela zavoj o potresa. Vemo, da so druge alternative, Naj se zgradijo fabrike u Puljatu, kjer je svjet buj slab in neobdjelan, kamor je buj lahko priti z velikimi kamioni, kjer je voda in e-lektrika. Tuole se pravi, da bi se lahko pomaknili kaj-šnih 500 metru od naše nar-buojše zemje, pa bi biu problem rjesen in usi bi bli veseli«. Vprašanje: — Ste zavojo tega problema pisali pismo Zamberlettiju? — Odgovor: «Rjes je. Pa nje-smo še dobili odgovora. Pru-zapru ne vemo dost cajta še ostane u Vidmu, zatuo smo prosil, naj pride tle predsednik Comelli, da bo videu, ka-kuo stojijo reči». Vprašanje: — Vi ste namjestnik šindaka. Al je rjes, da ste teu odstopit, da ste teu dat »dimišione« zavojo tega problema? — Odgovor: «Ni rjes, da sem teu odstopit, želim ostati na svojem mestu, da bom buj lahko branu interese naše vasi. Tudi ljudje želijo, da ostanem, kjer sem«. GOVORI FIRMINO MARINIG: »Fondamentalni problem je ustvarit nova djelovna mesta, manjku 500. Tuo se lahko napravi, če se racionalno utilizira sedanji razvoj (PIP) in začet od tistih fa-brik, ki so že postavjene. Po-tle je trjeba dobiti zemljišča ( aree ) po vsjeh naših komunah za razvoj domačega obrtništva (sviluppo dell’ar-tigianato locale). Treba je obnoviti Ažlo in to tudi na tistem delu zemje, ki spada pod »PIP«. Nazadnjo muo-ra Gorska Skupnost (Comunità montana) realizirat načrt, plan, za izgradnjo stanovanjskih hiš in obrtniških ( insediamenti abitativi ed artigianali) po usjeh komunah. Pravi Sergio Prapotnich: »Doma smo bli trije bratje: jest, Oliviero in Elia. Usi trije smo šli po svjete. Ni dugo od tega, ki sem se varnu z družino iz Nemčije. Elia d j eia šele u Novi Kaledoniji, te mal, Oliviero se je pred kratkem varnu od dol. Kakuo bi bluo lepuo, če so bli nardil fabrike pred dvajstemi ljeti. Usi bi bli lahko dobili djelo doma. Sada pa, ki smo se že tarkaj premartral po svjete, nam čjejo uzet še zadnjo njivo. Al bojo djelali u fabrikah naši sinuovi? Ni za vjervat. U fabrike, ki so par Muostu, hodijo djelat narvič djeluc iz drugih kraju. Na naši njivi bi radi napravli an »kapa-non« sami bratje. Al nam bojo pustili?« »Lepuo bi bluo!« mu je partardiu brat Oliviero. »Dost ponujajo za mq: zemje?« smo uprašal Franca Kukovca iz špjetra. »če usadiš krompir in če ti gre dobro, potegneš vič u enem ljetu zanj, ku kar ti dajo oni za svjet. Zemja je zmjeraj bogatija, urjednost denarja pa strašnuo pada. če ti uzamejo zemjo, boš brez zemje in u treh ljetih tudi brez denarja, če ne prej!« nam je odgovoriu Cu-covaz. Takuo smo poslušal vič zvonov. Obedan pa njema nič pruoti fabrikam. Na-spruotno, jih želijo, ma naj se postavijo tam, kjer ne bojo kumetje takuo hu-duo oškodovani. »Alternativa je!« pravi namjestnik šindaka, Venturini. Naj oblasti lepuo pregledajo in preštudirajo tole alternativo in naj rješjjo problem takuo, da bojo usi zadovoljeni. KAJ PRAVI G. TROPINA 1 - Ki misleš od zone fabrikah. Naših judi pa jih induštrial an od problemu nieso vzel na dielo, kar fa- od fabrik? brike so ble narete. Od Ažle dielajo samuo an par žensk! — So že dvejst liet, ki mi se tučemo za fabrike, de te 2 - Kajšne so donas vaše mladi judje bojo imiel dielo potriebe? an zaslužak, de družine se vstavijo tle par nas, namest Mi nisemo pruot fabrikam. hodit po sviete. Muoreta viedet pa še tuole: Kar so nan jal, kje bo zo- Ažla je vas, ki je imiela nar- na industriai, mi Ažlanj nie- venč škode od potresa: bo smo bli pruot: smo mislili, potrieba prestor za pedeset de vič ku kajšan od naših ju- hiš. Po potresu, Ažlanj imajo di, bo imeu dielo du tistih potriebo zemjè za zgradit hi- . ili: še, štale an imiet no malo sveta za varte an kar kor par hišah. Fabrike se lahko nardi j o, če se takuo mudi, dol par tistih, ki so že narete, Danieli an Elni. Dol blizu naj vzamejo tist sviet, ki kor! 3 - Diejo pa, de tistega sveta na bo zadost... Vsi vemo, ka so napravle Danieli an Elni, kar smo jim dal naš sviet. Kamun ga je plaču dobar kup an Danieli ga je draguo prodala! Tiste na smie ratat vič. če pridejo naprej druge iniciative, vemo de je dobar mest ta par te starih fabrikah, tiste ki so zapuščene an tan je sviet, ki obedan na nuca. Niesmo takuo bogat, za po-nucat te dobre njive an zapustit ku puščavo tist prestor, ki bi biu dobar glih zatuo! 4 - Zaki se pa takuo tučeta? Mi se tučemo, de bojo imiel dielo naši te mladi an de jih bojo začenjal vpisovat za dielo regolar, ta na ufiče od kolokamenta, de na bojo nimar dielal kajšni kar bojo tiel z nam, ku do sada. Mjuta Povasnioa OBČNI ZBOR BENEŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V ČEDADU Beneško planinsko društvo je imelo v četrtek 17. marca svoj prvi redni občni zbor. Beneški planinci in številni gostje iz Trsta, Gorice in Slovenije so se zbrali na sedežu društva »Ivan Trinko« v Čedadu. O delovanju Beneškega planinskega društva je podal poročilo dosedanji predsednik Joško Kukovac. Predsednikovemu poročilu so sledili pozdravni govori gostov in diskusija delegatov. Omembe vredno je dejstvo, da kljub raznim težavam, v katerih deluje društvo, šteje sedaj že nad 150 članov. To je veliko, če pomislimo, da je bilo ustanovljeno komaj pred dvema letoma. Na koncu občnega zbora je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika so potrdili Joška Kukovca in prav tako podpredsednika Vojka Filipiča. Tajnik bo Ferruccio Clavora. V odbor sta bila tudi izvoljena Lucija Trušnjak in Cariuccio Gariup. Srečale so se ženske treh dežel v Novi Gorici V petek, 18. marca so se sestale v Novi Gorici zastopnice ženskih organizacij treh obmejnih dežel, avstrijske, koroške, Beneške Slovenije, gori-ške in Nove Gorice in ustanovile koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje žensk in tako uresničile pobudo iz mednarodnega leta žena. Za takšno organizacijsko obliko so se zastopnice žena iz zgoraj omenjenih področij dogovorile pred dvema letoma na pobudo Novogoričank, ki so v okviru mednarodnega leta žena gostile delegacije obmejnih dežel. Koordinacijski odbor se bo povezoval z naprednimi ženskimi organizacijami ter si prizadeval uresničevati deklaracije o človekovih pravicah, ki so zapisane v listini OZN, uresničevati sklepe konference o varnosti in sodelovanju iz Helsinkov, ohranjati in razvijati narodnostne To je zemja, ki jo čjejo uzet ažliskim kumetam za zgradit fabrike Questa è la terra che vorrebbero espropriare ai contadini di Azzida per la zona industriale Z manjšine in skupine z uveljavljanjem pobude, da bi se jezika manjšin učili tudi pripadniki večinskega naroda, uveljavljati resnično enakopravnost med spoloma in narodi na področju kulture in gospodarstva ter skrbeti za poglabljanje medsebojnih stikov po geslu: Bolje se poznati, pomeni bolje se razumeti. Te smernice bodo žene uresničevale z medsebojnimi srečanji, na katerih si bodo izmenjale izkušnje, s srečanji z demokratičnimi in naprednimi organizacijami in društvi s skupnimi prireditivami in podobno. Predsednica sveta za druž-beno-ekonomski in politični po ložaj žensk pri občinski konferenci SZDL Nova Gorica, Cvetka Mušič, je pozdravila prisotne in govorila o družbenem položaju žena v Jugoslaviji - velik poudarek je dala boju slovenskih žena proti fašizmu. Delegacijo iz Beneške Slovenije so sestavljale Bruna Dorbolò, Anna Osgnach in Iris Battaino. Za beneške žene je spregovorila Bruna Dorbolò iz Špe-tra, ki je osvetlila specifičen položaj naših žen, ker družba ni še tako osveščena, da bi sprejemala tudi žensko vlogo v družbenem dogajanju, tako kot sprejema moško. «Nas še posebej boli, da slovenske matere ne morejo pošiljati svojih otrok v slovenske šole v domačem kraju in jih učiti v svojem jeziku», je med drugim dejala. V imenu in o problemih goričkih žen je govorila Erika Paulin, medtem ko je za koroške Slovenke spregovorila A-nica Kokot. Po poglobljenih razpravah o ženskih problemih današnjega časa, so gostiteljice iz Nove Gorice peljale delegatke na ogled tovarne Iskra v Št. Peter pri Novi Gorici, kjer proizvajajo razne avtomobilske dele in tu so se srečale z delavkami tovarne. Prof. Merku predaval o nas v Napoli Prof. Pavle Merku je imel v petek, 25. marca predavanje o dialektih in izročilih Benečije na Istituto Superiore Orientale pri univerzi v Neapelju (Napoli). Predavanje je poslušalo čez 40 študentov in profesorjev, ki so predavatelju postavili številna vprašanja in s tem pokazali veliko zanimanje za Benečijo. Po TV Ljubljana film in okrogla miza o Beneški Sloveniji V četrtek, 24. marca, je ljubljanska televizija posvetila celovečerno oddajo Beneški Sloveniji. Oddaja je obsegala dva dela: v prvem smo gledali dokumentarec, ki ga je pripravila goriška novinarka Dorica Makuc s svojo ekipo (z delno pomočjo agencije Alpe-Adria), v realizaciji Mije Janžekovič, v drugi pa smo prisluhnili okrogli mizi, ki jo je vodil televizijski komentator Drago Košmrlj in pri kateri so sodelovali predstavniki beneških društev prof. Černo Viljem, Dino Del Medico, Izidor Predan in Božo Zua-nella, predsednik SKGZ Boris Race, ravnatelj SLORI dr, Šiškovič, predsednik medobčinskega odbor va Gorica - Tolmin Vlado Uršič in predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Slovenije Jože Hartman. Dokumentarni film, ki ga je pripravila Dorica Makuc, prikazuje stoletno borbo beneških Slovencev za narodne in človečanske pravice, prikazuje vlogo, ki jo je imel buditelj Ivan Trinko, zavedna duhovščina in drugi beneški Slovenci v obrambi in ohranitvi našega jezika v naši deželi. Takšno oddajo more napraviti le oseba, ki je čustveno navezana na Benečijo. Dorica Makuc spada med tiste ljudi, ki že vsa povojna leta skrbno sledijo beneški problematiki. Ona se veseli naših uspehov in žaluje nad porazi. Oddaja je bila z navdušenjem sprejeta med beneškimi Slovenci, zato bomo goriški novinarki in vsem njenim sodelavcem za vedno hvaležni za njih trud in opravljeno delo. Dokumentarec je bil izpopolnjen z okroglo mizo, udeleženci katere so v svojih posegih razgrnili celotno paleto današnje problematike beneških Slovencev in beneške dežele, izhajajoč pri tem tako iz zgodovinskih izhodišč kot iz položaja, ki je nastal po potresu, kakor tudi iz vidika novih možnosti, zlasti gospodarskega preporoda Beneške Slovenije, ki se odpirajo po osimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako je bila za okroglo mizo potrjena s strani zamejskih sodelavcev zavzetost za enotno nastopanje Slovencev v zahtevah glede izvajanja obveznosti o manjšinski zaščiti, ki izhajajo iz osimskih sporazumov, s strani sodelavcev iz matične domovine pa obveznost stalnega zanimanja matice za vprašanja manjšine in s posebno ljubeznijo za vprašanja beneških Slovencev. Celotna oddaja je bila zelo zanimiva in je matičnemu Slovencu v zadovoljivi meri predočila današnji položaj Beneške Slovenije. Ažla. Skupina ljudi, ki so dobili hiše na veselici v Tarcisiovi oštarij — njimi je prof. Marinig, predstavnik koordinacijskega odbora UDINE L’Assessore regionale Mizzau ha ricevuto i rappresentanti dei circoli culturali della Slavia friulana La Democrazia Cristiana nelle Valli del Natisone, del Torre, Resia e Valcanale, nonostante la vocazione popolare e democratica dei cattolici, non ha corrisposto finora all’esigenza della valorizzazione linguistica ed etnica della comunità slovena della Provincia di Udine. Sono presenti invece propositi nuovi, da parte dell'Assessorato dellTstruzione e delle Attività culturali della Regione Friuli V. G. e questi propositi hanno concreta dimostrazione nella nomina del prof. Marino Qualizza a membro della Commissione regionale per lo studio della realtà linguistica del Friuli, che si occuperà anche dei dialetti sloveni, i quali, — dal punto di vista scientifico — fanno parte dell’area linguistica slovena. Del resto la D.C. friulana ha già reso omaggio a Ivan Trinko, organizzando nel 1974 la celebrazione del poeta sloveno. Queste in sunto le dichiarazioni rese dall'Assessore Mizzau ai rappresentanti de: circoli culturali e degli emigranti della Slavia italiana da lui ricevuti nella sede di Udine dell'Assessorato il 18 marzo. Facevano parte della delegazione dei circoli il prof. Cerno, l’arch. Simonitti e il prof. Petrecig. Il prof. Cerno dopo aver ringraziato l’assessore Mizzau per la sensibilità dimostrata con la nomina del prof. Qualizza nella Commissione regionale verso gli sloveni del Friuli, ha esposto brevemente i problemi dei circoli ai quali — ha aggiunto — andrebbe dedicato un maggiore interesse da parte della Regione. Concludendo ha poi posto il problema del distretto unico sloveno, il che ha permesso all’assessore di esprimere la posizione della giunta: quella di una modifica della legge per inserirvi dispositivi per I’ autonomia della istruzione slovena. Il prof. Petricig ha chiesto un diverso impegno morale e finanziario della Regione, soprattutto per quelle iniziative che si evidenziano per livello qualitativo e per finalità, indicando nei corsi di sloveno, nei Benečanski kulturni dnevi, nelle iniziative pedagogiche il campo di intervento regionale prioritario. L’arch. Simonitti ha motivato le proposte dei circoli dalla nuova funzione di anello fra le due realtà, la Slovenia ed il Friuli, che la Slavia può esercitare. Una finzione che, quindi, è alternativa rispetto alla vecchia concezione di un territorio da snaturare nelle caratteristiche etniche, linguistiche ed ambientali. PONTEACCO - PETJAG MANIFESTAZIONE PER RAGAZZI Organizzata dalla Associazione Giovanile di Ponteacco con la collaborazione del Centro Iniziativa Culturale di Cividale e del Centro Studi Nediža di San Pietro al Natisone, si è svolta domenica 27 marzo l'attesa manifestazione per bambini dei paesi vicini. La festa, alla quale hanno partecipato una sessantina di ragazzi con altrettanti giovani, adulti, genitori ed amici, è stata realizzata nei locali della scuola elementare, le cui aule, per l'occasione sono state addobbate dalle pitture fatte dai ragazzi dei «campi scuola» e del corso «Mlada brieza». Il programma ha avuto inizio con la presentazione del Teatro dei Burattini, che ha recitato la commedia «il fantasma del Matajur» di carat- tere ecologico-sociale. Il divertente programma è stato calorosamente applaudito da piccoli e grandi: giusto riconoscimento ai giovani del Centro Iniziativa Culturale di Cividale. L’intermezzo è stato riempito dalle musiche delle giovani fisarmoniche di Fabio Ciccone e Erik Tuan. Poi, ce stata la proiezione dei due documentari del Centro Studi Nediža: il primo sul terremoto ad Azzida e Vernasso (Ažla e Dolenj Bar-nas) ed il secondo sul corso estivo «Mlada Brieza». Il programma dei bambini di Ponteacco è proseguito la domenica successiva con un film e l’esibizione degli allievi della scuola di musica di San Pietro guidati dal prof. Nino Specogna. RECENSIONE FRIULI: DALLE TENDE AL Prisotni pazljivo poslušajo predavanje arch. Simonittija S. PIETRO AL NATISONE Conferenza di Simonitti ai Benečanski kulturni dnevi Tre i momenti storici esaminati nel quarto incontro culturale organizzato a San Pietro al Natisone dal Centro Studi Nediža il 18 marzo scorso, nel corso del quale l’arch. Simonitti ha presentato la Slavia veneta come territorio dalle duplici relazioni con il Friuli e la Slovenia, e dalla funzione di scambio di esperienze culturali, sociali, politiche fra le due regioni. Questa funzione della Slavia, che per lo scrittore ebbe l’appellativo di «Slavia italiana», fu indicata, con cenni veramente anticipato-ri, un secolo fa, da Carlo Po-drecca, della cui opera principale è imminente una bella ristampa del Centro Studi Nediža. Accostamento significativo, giudizio, dal punto di vista qualitativo è stato lo studio e l’esperienza delle tecniche antisismiche, che si sono tradotti in convegni ad Udine, cui hanno partecipato centinaia di tecnici italiani. Di questo l’ing. De Cillia ha voluto pubblicamente rinnovare il ringraziamento alla Slovenia ed all'arch. Simonitti. Su questi temi si sono soffermati anche lo scrittore Pappo, Remo Chiabudini, l’arch. Fantoni e l’arch. Vremec. Il dibattito si è quindi spostato su temi più generali. Simonitti ha posto in risalto I’ occasione del Piano Urbanistico Regionale, il quale andrebbe discusso nelle forme partecipative più ampie e qualificate, affinché il territorio della Slavia veneta cessi di essere oggetto di una ' :, v. Arh. Simonitti govori v Špetru o teritorialni ureditvi Beneške Slovenije Skupina otrok v šoli v Petjagu prisostvuje programu, ki ga je pripravil A.G.P. (društvo petjaške mladine) per Simonitti, con l’attuale realtà, in cui le caratteristiche specifiche della Slavia tornano ad emergere, positivamente, come un valore da ricercare e difendere. Ciò è avvenuto anche nella stessa vicenda del terremoto; il tragico avvenimento, infatti, ha proposto una collaborazione fra Friuli e Slovenia che si è felicemente realizzata proprio partendo dal territorio delle Valli del Natisone e del Torre, dove ha permesso la sperimentazione e l’apprestamento di una serie di iniziative per la difesa dell’insediamento e l’applicazione dei criteri antisismici alle abitazioni danneggiate, criteri che avranno sempre maggiore rilievo nel futuro di tutto il Friuli. L’ing. De Cillia e l’ing. Gubana, rispettivamente presidenti dell ordine e dell’associazione degli ingegneri friulani, hanno voluto mettere in luce proprio questi aspetti che hanno qualificato T aiuto sloveno al Friuli: l’apporto più rilevante, a loro pianificazione avulsa dalla presenza della popolazione. Anche il dott. Qualizza, a-gronomo e consigliere comunale di S. Pietro al Natisone, ha portato una voce qualificata, indicando nella ricerca della pluralità dei redditi familiari, nella articolazione dell'attività agricola e nel processo di investimenti rurali per irradiazione (dalla casa, all'orto, al campo, ai terreni lontani) una via per il recupero dell’economia a-gricola. Le moderne concezioni sugli insediamenti industriali, che consentono la programmazione dei trasferimenti dei materiali e dell’attività dirigenziale sul territorio, permettono di pensare ad una piccola industria decentrata, capace di occupare spazi improduttivi anche ristretti, minimizzando le spese infrastrutturali, e soprattutto superando la pendolarità che va diventando sempre più onerosa, economicamente e socialmente. di Robi Ronza Edizioni: Jaca Book - Milano -Dicembre 1976 - Lire 2.000 - pagine 230. Robi Ronza, nato a Varese nel 1941, Giornalista-scrittore, «scopre» il Friuli nel 1965 quando — chiamato alle armi in servizio di leva — viene destinato come allievo ufficiale al battaglione alpini «Gemona», la cui zona di reclutamento coincide in pratica con quella che sarà più colpita dai due terremoti del maggio e settembre 1976. Dopo il 6 maggio torna sul posto per prendere parte all’opera di soccorso e ricostruzione. Da queste esperienze nasce l’idea di questo libro-inchiesta sulla realtà del Friuli, sul dopo terremoto e sulla ricostruzione. Il libro si divide in 5 parti così articolate: 1) Cronaca degli avvenimenti (6 maggio - 30 giugno 1976). 2) «Carta d’identità» dei Friuli. 3) L’incidenza della zona terremotata sull’insieme del Friuli e l’entità dei danni che ha subito, 4) La gestione del dopo-terremoto. 5) Cronaca degli avvenimenti (1 luglio - 30 settembre 1976). La quarta parte del libro è forse la più discutibile e può dare adito a critiche; si parla infatti del ruolo che hanno avuto nella gestione del dopo-terremoto le cosiddette «forze ufficiali» (I partiti, la Chiesa, l’on. Zamberletti, le Forze Armate, l’industria privata e i sindacati) e quelle «non ufficiali», dagli alpini agli Scouts, da «Comunione e Liberazione» all’ultrasinistra, dalle masse popolari non organizzate ai volontari individuali. L’autore, in queste pagine, prende posizione su determinate scelte politiche, su manovre più o meno scoperte di questo o quel gruppo e mette in luce gli interessi più o meno palesi che hanno spinto nel Friuli terremotato le forze più disparate ed eterogenee. A parte queste pagine, che possono essere state dettate a volte da un'ottica troppo personale e soggettiva, ci sembra di poter dare un giudizio sostanzialmente positivo dell'opera. Nella prefazione il Ronza scrive che è stato animato dal «desiderio di far meglio conoscere al lettore Italiano la tradizione ed i valori del Friuli (la Venezia Giulia, zona non terremotata, non è presa in considerazione N.d.r.), questa «nazione negata» che avrebbe più che mai diritto di vedere finalmente riconosciuta e valorizzata la propria particolarissima identità, le cui radici pescano in quattro diverse etnie (Italiana, Ladi no-friulana, Slovena e Tedesca) ». Particolarmente interessante è il capitolo secondo, nel quale l'autore tratta con notevole competenza ed obiettività dei problemi culturali, etnici e linguistici del Friuli. A pagina 46 leggiamo tra l'altro questa significativa affermazione; «Gli Sloveni della provincia di Udine — i quali abitano, da Cividale fin quasi a Tarvisio, la fascia collinare e montana lungo l'attuale confine ita-lo-jugoslavo, ossia l’antica «Slavia Veneta», e che sono venuti a far parte dello Stato Italiano per lo più fin dal 1866 — non godono di alcuna tutela linguistico-culturale. Invece gli Sloveni della provincia di Gorizia, sudditi austriaci per secoli, divenuti poi cittadini Italiani nel 1919 (insieme a quelli della Venezia Giulia) sono tutelati a norma dei trattati internazionali che regolano il nuovo confine post-bellico fra Italia e Jugoslavia, e dispongono perciò tra l'altro di proprie scuole, dalle materne alle medie superiori. Il caso degli Sloveni del Friuli è così uno dei punti di massima incoerenza della politica italiana verso le minoranze nazionali che, ad onta di un'esplicita norma della Costituzione, è di una contradditorietà e di una frammentarietà davvero vergognose». La tematica del libro è di grande attualità anche in considerazione del fatto che ci troviamo alla vigìlia della «Conferenza sui gruppi linguistici del Friuli» indetta dalla Provincia di Udine. D.C UDINE RIUNIONE SU , MINORANZE ED OSIMO Una nota della stampa udinese informa che la direzione della D.C. ha tenuto una sua riunione su alcuni problemi politici urgenti. La stessa nota informa che alcuni punti all'ordine nel giorno (la legge sui comprensori, i problemi delle minoranze linguistiche e l'attuazione degli accordi di Osimo), saranno oggetto di esame in una riunione che si terrà sotto Pasqua. L'importanza degli argomenti è grande e non viene sottovalutata dagli sloveni della Provincia di Udine. I circoli culturali infatti stanno procedendo ad una serie di incontri con la varie forze politiche: hanno già incontrato il P.C.I. sabato incontreranno il P.S.I. e procederanno su questa strada, per formulare proposte ed ottenere impegni e risposte sui grossi problemi della Comunità slovena del Friuli, dalle varie forze politiche. I circoli propongono la piena unità giuridica degli sloveni della Regione, l'autonomia dell'istruzione slovena, il diritto all'uso pubblico dello sloveno negli organi elettivi, il sostegno delle attività culturali. Su questi temi è in atto un serrato confronto politico nella D.C. udinese. IL COMITATO DI SOLIDARIETÀ’ PER GLI EX PARTIGIANI PERSEGUITATI COMUNICA: E’ stata prorogata la legge a favore degli ex Combattenti della guerra di liberazione perseguitati nel dopoguerra per fatti connessi alla Resistenza Con la legge 12-1-1977, n, 4, pubblicata sulla G.U. n. 20 del 22-1-1977, il recupero dei contributi previdenziali di cui alla legge 252 del 74 è stato prorogato al 31-5-1977. Gli interessati devono presentarsi all'A.N.P.I. di Udine, in Via del Pozzo 36, dove potranno compilare la pratica portando con sè fotocopia del libretto personale dell’I.N.P.S. ed ogni dato interessante il periodo trascorso in carcere e in esilio. Si informa che l’integrazione pensionistica dipenderà esclusivamente dalla presentazione del documento sopra richiesto. DOPO L'INSEDIAMENTO DELLA COMMISSIONE PER LO STUDIO DELLE LINGUE IN FRIULI Risposta dell’Assessore Mizzau al prof. Cerno Ill.mo Signore Prof. Guglielmo Cerno c/o Circoli di cultura e Unione emigranti sloveni della Slavia Veneta Via Patriarcato, 18 CIVIDALE DEL FRIULI (Udine) Trieste, 17 marzo 1977 Gentile Professore, ho ricevuto la Sua cortese lettera dell'11 marzo, in cui Lei lamenta, a nome anche delle associazioni culturali e dell'Unione degli emigranti della Slavia Veneta, che nella Commissione per lo studio della condizione linguistica del Friuli, recentemente costituita dall’ Amministrazione regionale, non figura alcuno studioso sloveno della provincia di Udine. Debbo dirLe subito che, proprio considerando inadeguata la composizione della Commissione, ne avevo già proposto alla Giunta regionale, prima ancora che mi pervenisse la sua segnalazione, l'integrazione con due ulteriori esperti, di cui uno precisamente per le parlate slovene delle Valli del Nati-sone e delle altre valli di cui sono presenti comunità slovene (Valli del Torre, di Resia, Valcanale). La scelta dell’esperto sloveno è caduta sul prof. Marino Qualizza, noto studioso della lingua e della cultura delle popolazioni slovene del Friuli, che, a quanto mi consta, è in possesso di tutti i titoli necessari per offrire un valido contributo, sia sul piano scientifico che sul piano delle concrete proposte di intervento, ai lavori della Commissione. Conto di averLa assicurata sui propositi dell’Amministrazione regionale di tenere nel giusto conto le legittime esigenze dell’approfondimento della condizione linguistica della Slavia Veneta, attraverso la collaborazione di un qualificato rappresentante delle popolazioni slovene di quel territorio, e, riservandomi di darLe a tempo debito notizia dei lavori della Commissione, cordialmente La saluto. (Alfeo Mizzau) INCONTRO DEL PC DEI COMUNISTI Con il duplice invito al Congresso provinciale del PCI rivolto al Comitato Comunale della Lega dei Comunisti di Tolmino ed al Convegno che verrà organizzato dal Comitato di zona del PCI di Cividale, si è conclusa la discussione fra le 2 delegazioni che si sono incontrate a Tolmino lunedì 21 marzo. La delegazione del PCI di Udine era composta dal segretario di Federazione Renzo Pascolat membro del Comitato centrale, Fabiana Brugnoli, segretaria del Comitato di zona di Cividale, Paolo Petricig membro del Comitato Federale e consigliere provinciale e Giancarlo Strazzolini, membro del comitato di zona. Per la Lega dei Comunisti erano presenti: Vlado Uršič, Dušan Jug, Rok Uršič, Narči-za Vogrič, Bogomil Jurančič. La lunga ed approfondita discussione ha avuto per argomento oltre le questioni di politica generale dei due partiti — con i problemi dei due territori vicini — i problemi del terremoto che interessano il Friuli e la Valle dell’Isonzo. In proposito sono state e-sposte, da parte slovena, le scelte qualificanti dell'azione Za naše te male SPUOVED Adnò saboto an mož je šu se spoviedat. Antadà je jau gaspuodu: — San ukradu... — Ka si ukradu? — ga je uprašu gaspuod an te drug mu je odguoriu: — Tri snopè darvi... — Dost si jau? — An mož je odguariu: — Recimo pet snopù... — Zakì pa: recimo pet snopu? — Zak tri san jih že ukradu an te druga dva jih ukra-din pa potlè! Mjuta Povasnica VALLI DEL NATISONE Prizor od potresa R E S I A CONGRESSO DEL PCI di intervento e di solidarietà, che ha coinvolto tutto il potenziale civile, tecnico, militare, umano, per superare il più rapidamente possibile la drammatica situazione che nelle Valli dell’Isonzo, era rappresentata da 8.000 senzatetto, soprattutto dopo la metà di settembre. Tuttavia la Slovenia ha cercato di darsi un impegno di solidarietà al Friuli (soprattutto alla zona in cui risiedono sloveni) per alleviare le sofferenze della popolazione. Se i rapporti con gli enti regionali e comunali continueranno a mantenersi positivi come net passato, la solidarietà al Friuli non verrà a mancare anche in futuro. Il PCI, da parte sua, intende oggi svolgere un ruolo significativo per l’attuazione degli accordi di Osimo nella Provincia di Udine: la mobilitazione congressuale, le iniziative a livello di zona, gli incontri con le forze politiche ed i circoli culturali sono lo strumento democratico della presenza del PCI sui temi della ricostruzione, della rinascita economica e della realizzazione della tutela globale della minoranza slovena. Ha avuto luogo domenica 20 marzo a S. Giorgio (Bila) il Congresso della sezione del PCI. Nel corso della riunione è stata esaminata la situazione del comune nell' attuale fase del rientro degli sfollati. Questi, numerosi dopo il 6 maggio, debbono trovare condizioni di vita e ragioni economiche per poter rimanere nella Valle. Alla discussione sui problemi economici (piccola industria, agricoltura, ricostruzione) è seguita quella sugli sviluppi culturali e la valorizzazione del patrimonio etnico-linguistico di Resia, che è di notevole importanza per la sua originalità. L’ aver conservato integro il dialetto resiano, che fa parte della realtà linguistica slovena, è un motivo in più per richiedere iniziative di tutela. Verranno intensificati i contatti con gli altri sloveni del- la Provincia di Udine — dicono i comunisti di Resia — al fine di realizzare una maggiore fraternità e unità di interventi, per la ricostruzione e la rinascita economica e culturale. Perciò il primo impegno del nuovo direttivo è quello della ricerca di un più continuo contatto con le forze politiche (in particolare con il PSI) e di una maggiore incisività dell’azione politica fra la popolazione. A segretario della sezione è stato infine designato il geometra Giuseppe Di Lenardo di Oseacco ( Osojane). mi «11« Novi sekretar PCI v Reziji: geom. Giuseppe Di Lenardo Silvio Di Lenardo je bil od 1947. leta sekretar PCI v Reziji SV. LENART - S. LEONARDO RIUNIONE PER LE SCUOLE Sabato 26 marzo ha avuto luogo presso il municipio di S. Leonardo la annunciata riunione sui problemi della scuola elementare e media. Hanno presenziato il Sindaco di S. Leonardo Ognach, il Sindaco di Grimacco Bonini, il Sindaco di Drenchia Zuffer-li, il cons. provinciale Petricig, il presidente del consorzio per la scuola media prof. Crisetig, la preside Crucil, il direttore didattico Venuti, i presidenti dei consigli di istituto Scaunich, Macorig e signora Scaunich. Nel corso della riunione si sono toccate varie questioni e si è sollevato anche il problema del tempo pieno, anche come soluzione del massimo utilizzo del servizio trasporti e quello scolastico. Per accertare i termini tipologici delle nuove scuole, che saranno pronte per il prossimo anno scolastico e dotate di palestra e mensa, c'è stato un nuovo colloquio nell’ufficio proget- tazione della Provincia, cui hanno partecipato il Sindaco Osgnach, la preside Crucil e il prof. Petricig. La soluzione dei problemi infrastrutturali sarà la premessa necessaria ad una scuola funzionale e sempre più legata alle caratteristiche culturali e linguistiche delle Valli del Natisone, nonché ad iniziative di tempo pieno, come ha sotenuto il prof. Crisetig, che è anche consigliere comunale. TIPANA Umrla je Marija Cencig vd. Sturma iz Platišč Po hudi bolezni je umrla v videmski polikliniki naša draga vaščanka 70-letna Marija Cencig vd. Sturma iz Platišč. Bila je vsem zelo priljubljena, ker je bila de lovna žena in vzorna mati. K zadnjemu počitku smo jo spremili na domače pokopališče dne 27. marca. Sinovoma in ostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Congressi del PCI Dopo il congresso della sezione del PCI di S. Pietro al Natisone, si sono avute analoghe riunioni in varie località delle Valli del Natisone ed a Cividale. Oltre all’esame delle prospettive generali del paese ed ai problemi politici relativi, i comunisti delle Valli e di Cividale hanno dibattuto la situazione della comunità nell’attuale momento: la caduta del flusso migratorio, con il sopravvenire di una diffusa pendolarità, impone l’attuazione di un programma economico centrato sulla piccola industria, sulla ricostruzione, sull’agricoltura e sulla pianificazione dei servizi sociali a livello comprensoriale. Perno ne dovrebbe essere la Comunità Montana, la quale — dice il PCI — è purtroppo inerte e senza proposte da porre in discussione. A Stregna, a Pulfero, a Grimacco, a Savogna ed a Cividale, è emersa nei congressi del PCI la questione slovena. La posizione del PCI è chiara: bisogna riconoscere agli Sloveni del Friuli la pienezza dei diritti costituzionali e permettere loro di risolvere, con mezzi adeguati, i loro problemi economici, scolastici e culturali, nello sforzo di cooperazione internazionale espressa dagli accordi di Osimo. L’iniziativa del partito comunista, già verificata nei contatti congressuali, sarà quella di realizzare una maggiore incidenza tra le forze politiche democratiche. Alla Comunità (Consorzio) delle Valli del Natisone Dimissioni del presidente Sabbadini Il Presidente della Comunità delle Valli del Natisone, Consorzio dei sette comuni — che opera distinta dalla Comunità Montana, si è dimesso dopo la riunione del direttivo in cui il Sindaco di San Pietro al Natisone, aderendo all'iniziativa dei consiglieri della lista uintaria di opposizione assieme a quelli della D.C. di Azzida, si è rifiutato di rendere esecutivi gli atti di esproprio dei terreni prossimi ad Azzida. Come si ricorderà la popolazione aveva espresso il parere che quei terreni si dovessero riservare alla ricostruzione delle case, utilizzando per la zona industriale le aree a valle delle fabbriche esistenti. Il Sindaco Corredig, del resto, non aveva alcuna scelta: o firmare o perdere l’assessore Venturini (ultimo rimasto nella giunta comunale) o non firmare gli espropri, mettendo così in difficoltà il presidente della Comunità delle Valli Sabbadini. Questi infatti ha compiuto la scelta delle dimissioni. Comunque rimane aperto il problema della zona industriale di Azzida. Le fabbriche sono necessarie, ma è opportuno che l’insediamento venga attuato nei terreni indicati dalla popolazione. L’ intervento del Commissario del Governo per il Friuli Zam-berletti, richiesto da tutte le forze politiche era quindi quanto mai urgente per sbloccare là situazione che rischiava di guastare ancora i rapporti della popolazione con gli amministratori. Ciononostante Zamberletti il cui mandato è scaduto, non ha inteso occuparsi della questione. Ragione per cui il Sindaco Corredig ha fatto appello al presidente della Giunta regionale Comelli per ottenere la rapida attuazione della variante. S. Pietro al Natisone LA PITTRICE DORBOLO' HA ESPOSTO A REGGIO EMILIA La pittrice Loretta Dorbo-lò, nata e vissuta a Biarzo (Bjarč) ha esposto recentemente alla galleria «La Quercia» di Reggio Emilia. La mostra, che è rimasta aperta per dodici giorni, ha costituito una meta importante per la giovane pittrice. Il suo stile, spontaneo e semplice, rappresenta un autentico ritorno al Natisone alla vita vissuta in famiglia, alle linee di un paesaggio ricco di elementi emotivi. Probabilmente avremo Loretta ed i suoi quadri fra noi in un futuro molto prossimo. V ■> Loretta Dorbolò: Družina Auguri! La casa della signora Albina e del prof. Nino Specogna è stata allietata dall’arrivo di un bambino al quale viene dato il nome di Ruben. Felicitazioni ed auguri dal Centro Studi Nadiža, dagli amici e conoscenti. Italijanski sladoledarji v Nemčiji podarili Reziji scuolabus Rezija je, kot vemo, doli-ma emigrantov, ki se ukvarjajo po svetu z najrazličnejšimi poklici. V nekaterih državah žive celo v skupinah in opravljajo vsi isto delo. V Nemčiji jih je dosti, ki so se posvetili slaščičarskemu poklicu in zato je i-talijanska zveza sladoledarjev (unione italiana dei gelatieri) sklenila, da odpre nabiralno akcijo za pomoč rezijanskim šolarjem. Nabrali so toliko denarja, da so mogli kupiti »scuolabus«, ki bo vozil šolarje iz oddaljenih vasi v Ravenco, kjer je tudi nižja srednja in strokovna šola. Za darilo se je darovalcem zahvalil s toplimi besedami župan Bel- 4- »»n /-v MARIO ZUODARs MOJA ROJSTN Mario Zuodar, bivši partizan, po poklicu delavec, se je rodil v Pacuhu pod Dreko pred 56 — leti. Tudi njega, kakor na tisoče naših ljudi, je gnala sila s trebuhom za kruhom po svetu. Vedno je ljubil svojo zemljo in rojstno vas in to ljubezen izpoveduje v poeziji, «Moja rojstna vas». Kot vsi beneški Slovenci, tudi on ni imel sreče, da bi se učil materinega jezika v šoli. Sam se je naučil, kar se je naučil pisati in brati v našem jeziku in pesmico o njegovi rojstni vasi, ki jo objavljamo tu spodaj, nam priča, da samo človek, ki ljubi svoj materini jezik, se ga tako lepo nauči, brez šol. Majhna je bla, zdaj pa jo skoraj ni več moje vasice. Je majhna vasica pod bregom prijeta, kjer sila prokleta preganja ljudi. Trdo jo držijo bregovi in gozdovi, kot bi se bali, da jih zapusti. Po sredi nje teče prav bistra vodica in ona jo kliče: kar pojdi z menoj! Te bodem peljala v velike ravnine, kjer je svetloba od tisoč luči. Velike mostove ti bom pokazala, kakor bregove od tvoje vasi, ti bom pokazala mesta in gradove, kjer samo na hiša je večja kot ti!« »Ne bom ti sledila!« ji vas odgovarja, »so tud, po dolini grde reči. in naša beseda ne pride na dan, so rožce očrnele in zrak je bolan! Na vrhu doline bom vedno ostala in gledala igranje svojih otrok. Oni so moji, zmjeraj veseli, toplo ali mraz, košpe na noge, rdeč njih obraz.. Ljudje se res morjo težko trudit, z veliko težavo koso nosit, ko pa ta koš iz ramen je snet, je zmeraj priložnost za zvesto zapet«: »On seka, on klesti, pripravlja si les .. . In to smo najraje užgali, zares! Tako smo jo užgal, da od brega do brega je glas odmeval. A prišli so časi, o draga vasica, ko skoraj vsi muormo te zapustit. Samo obljubo ti lahko še damo, da te ne smemo nikdar pozabit. Nič nas ne mika razkošni tuj svet, a samo ta želja: vsi skupaj živet! So leta minule, se vrnil nazaj in misel je prva: obiskat moj kraj! A KAJ SEM VIDEL? Drago vasico tako zapuščeno rojstno vasico od vseh pozabljeno, me žalost zagrabla globoko v srce, kjer mladi smo peli, so pasle ovce. Trnje in gozdovi v pest jo tiščijo samo nekaj hišic pokoncu stojijo. Robida in pokrive zakrile so vse, še voda po vasi zdaj tiho teče. Sem videl mostove in mestne gradove, a težko mi je bilo služiti kruh od vasi, ki se kliče Pacuh. - Osojane (Rezija) - Prizor v sredi vasi (foto Petricig) NASA PRIJA Jih poznate? Rada se vračata v naše kraje, kakor da bi bila nekaj pozabila, nekaj pustila. No, saj res, veliko sta pustila, toliko, da jih ne bomo nikoli pozabili. Inž. Kregar in Snoj iz Slovenije sta delala po naših dolinah več mesecev po potresu. Na naših hišah in med ljudmi sta pustila neizbrisne vtise. Med beneškimi Slovenci imajo veliko prijateljev in povsod sta priljubljena. To je prišlo do izraza tudi v petek 25. marca na večerji v Ažli, katero so pripravili dobitniki slovenskih hiš. Arh. Kregarju, inž. Snoju in njihovim kolegom, ki so delali v Benečiji, bomo vedno hvaležni in jim vedno znova klicali: Na svidenje! Dr. Mizzau sprejel delegacijo beneških Slovencev Kakor smo bili sporočili na kratko v zadnji številki Novega Matajurja, je v petek 18. marca sprejel v Vidmu deželni odbornik za kulturo predstavnike kulturnih društev Beneške Slovenije. V delegaciji so bili prof. Viljem Černo, arhitekt Valentin Simonitti in prof. Pavel Petricig. Razgovor s predstavnikom dežele je potekal v dobrem in prisrčnem vzdušju. Odbornik Mizzau je v u-vodnem nagovoru poudaril pomen novega pristopa od-borništva do slovenske problematike, kar se stvarno izraža v imenovanju prof. Marina Qualizze v deželno komisijo za jezikovna vprašanja. Komisija bo preučila deželno jezikovno stvarnost in bo obravnavala vprašanja slovenskih narečij. Kot dokaz novega pristopa je odbornik navedel nadalje proslavo ob obletnici rojstva Ivana Trinka, ki jo je KD priredila 1974. leta v Špe-tru Slovenov. Prof Černo se je zahvalil odborniku Mizzauu za imenovanje prof. Qualizze v komisijo, nato pa na kratko orisal probleme krožkov, katerim bi morala dežela posvečati več pozornosti. Ob koncu nagovora je načel še vprašanje enotnega slovenskega šolskega okraja. S tem v zvezi je Mizzau pojasnil stališče deželnega odbora, ki meni, da bi morali delno spremeniti zakon in vnesti potrebne člene, ki naj zajamčijo avtonomijo slovenske šole. Pavel Petricig je poudaril nujnost večje deželne moralne in gmotne podpore za tiste pobude, ki izstopajo tako po kakovosti kot tudi po ciljih, ki so so jih zastavili. V tem okviru je poudaril ,da imajo po njegovem mnenju prednost tečaji slovenščine, Benečanski kulturni dnevi in vse pedago ške pobude. Arhitekt Simonitti pa je utemjljil zahteve benečanskih krožkov z novo vlogo veznega člena med sosednjima deželama Slovenijo in Furlanijo, ki bi jo lahko imela Beneška Slovenija. Beneško gledališče v Boljuncu V nedeljo, 27. marca, je nastopilo Beneško gledališče s Predanovo dramo »Emigrant« v novi kulturni dvorani v Boljuncu (občina Dolina) in doživelo velik u-speh. S predstavo v Boljuncu je bila že osmič uprizorjena drama »Emigrant«. Nastopajoče beneške Slovence sta s toplimi besedami pozdravila Magda Maver, v imenu društva France Prešeren in podžupan dolinske občine Pecenik Marino, v i-menu občinske uprave. Program Beneškega gledališča sta dopolnila Keko in Ana, duet, ki že več časa spremlja našo dramsko skupino. V Boljuncu sta zapela 5 pesmi, to so naše narodne in moderne, ki jih je priredil sam Keko. Za vsako pesem sta bila nagrajena z dolgimi in prisrčnimi aplavzi. Prav tako so bili dobro sprejeti igralci beneške dramske skupine. Po predstavi so se morali igralci ustaviti na odru, kjer je TV Ljubljana posnela razne scene iz Predanove drame. X. «Nikdar njesem še dobila takuo Ijepih Šenku u svojem življenju. Hvaležna sem tebi in hčeri Tereziji, a kakuo se ima ona?» Hudič je poluožu trugo na tla in odgovoriu: «Terezija, se ima dobro, vas pozdravja in vam sporoča, vam da vjedet, da se borna u soboto poročila. Želi, da pridete tudi vi na ojcet». «Zvestuo bi paršla, pa ne v jem, kje stanujeta,» mu je odgovorila. «Pridem jast po vas u pe-tak zvečer in vas popejem na konju u moj grad. Ob 9. uri zvečer bodite parpra-vjena.» «Bom. Pa kakuo naj se oblječem, ga je uprašala. «Al vam ni pošjala Terezija obedne Ijepe kiklje?» «Mi je, mi je. Obljekla bom najlepšo kikljo, pridi, te bom čakala!» «Dobro, zmenjeno. Sada pa muoram iti, varniti se muoram hitro u grad, če ne me bo Terezija kregala.» «Al ne boš jedu no malo polente in čvrčje?» «Ne, hvala. Njesam lačan.» Pozdravu je mater in šu čez urata. Vanča in Marijanca so parletjele iz izbe. KANALSKA DOLINA Po umaknitvi tožbe proti župniku v Ukvah Kot smo že na kratko obvestili naše bralce v"prejšnji številki našega lista, bi bil moral biti v petek, 18. marca v Tolmezzu proces proti gospodu Garjupu, župniku v Ukvah, katerega je tožila u-čiteljica Liliana Bročcaioli češ, da jo je žalil preko tiska. Do procesa ni prišlo, ker je ob začetku razprave Broc-caiolijeva umaknila tožbo Kratkomalo prišlo je do sprave med župnikom in učiteljico. Sodne stroške bosta poravnala vsak polovico. Da je prišlo do sprave, gre predvsem zasluga predsedniku sodišča od. Beltrameju, ki je posredoval med strankama s prepričevalnim nagovorom. Seveda sta tudi tožilca in toženec pokazala dobro voljo. Garjupa sta zagovarjala odvetnika Sancin in Battello iz Gorice. Mi, ki sledimo od blizu raznim dogajanjem v Kanalski dolini, kadar smo zvedeli, da se pripravlja proces proti gospodu Garjupu, nismo verjeli, da se je šlo za žalitev ukovske učiteljice preko tiska - vso zadevo smo povezali - in to ne samo mi -I s pošolskim poukom sloven-j ščine v Ukvah in s silami, ki Mati je pustila polento na ognjišču. Use tri so se zbrale okuole truge in začele odperjat. Ni šlo. Potle so slišale u trugi: «Klik, klik.» Pokru se je začeti počasi dvigat in padu na tla. Iz truge je ustala vsa bljeda Terezija. Ženske so se objele in use štiri jokale od veselja, ker so ble rješene od tarpjenja in velike nevarnosti. Vanča in Marijanca so se zahvalile Tereziji, da jih je rešila in so na uso muoč hvalile nje modruost. Mati je žel jela tudi od Terezije zvjedet, kakuo je šlo. Terezija je na dugo pripovedovala, materi pa se je na ognjišču zasmodila polenta. Sestre so sklenile, da ne bojo nikdar vič prešerno govorile, da ne bojo šle nikdar vič za obednim puobam.če ga ne bojo prej lepuo poznale. «U soboto bi se bila rnuorla poročit s hudičem. Parpravju je veliko ojcet in ker smo rješene, spet srečne in vesele doma, napravimo u soboto same veliko ojcet, da bomo praznovale našo rešitev,» je predlagala Terezija. Use so se strinjale, use so ble dakordo z njo. temu pouku ostro nasprotujejo. Prav te sile so mislile, da bi bilo potrebno dati glavnemu pobudniku tečaja slovenščine primerno »lekcijo«, da bi ga prestrašili in z njim vse tiste, ki mu sledijo. Zato je zelo pozitivno dejstvo, da sodišče v Tolmezzu ni nasedlo tem silam in da je prepričalo samo tožiteljico.da je umaknila tožbo. Nadvse pozitivno smatramo tudi izjavo Broccaiolijeve, da ne nasprotuje pouku slovenščine in da ga ne ovira, če pomislimo, kako se je obnašala lansko leto v šoli in občinskem svetu, kjer zastopa strako PSDI, ugotavljamo, da je napravila dober korak naprej na poti demokracije. Seveda, sedaj jo bomo sodili po delu, kakor tiste, ki ji sledijo ali pa prehitevajo. Na vsak način bi morali vsi razumeti, da se časi spreminjajo in da bo moralo biti, prej ali slej, zagotovljeno svobodno poučevanje slovenščine povsod, kjer živijo Slovenci in slovenski otroci. Predavanje prof. Rebule v Vidmu V sredo, 23. marca je predaval na ljudski univerzi (università popolare) prof. Alojz Rebula o moderni slovenski literaturi (prvi del). Predavanje je organizirala sama univerza. U soboto je bla u hiši treh sester velika pojedina. Mati je povabila use bližnje, domače puobe in Čeče. Lepuo so se usi skupaj veselili. Glih o punoči je ustopu u hišo, lepo oblječen, a nepoznan mladenič. Hoteu je plesat najprej z Vančo, potem z Ma-rijanco in natuo s Terezijo. Use so ga odklonile. Potle je s silo po padu Terezijo in jo uljeku do tirat. Use je začelo ar j ut. Na ur at ih je bla stara mati. U rokah je daržala križ s Božjo martro. Ko je mladenič zagledu križ, je u oknu zaškripalo. Potem so usi za-čuli strašen ropot. Šipe so popokale. Mladenič je šu skuo-ze okno kot str jela. Hitro potle se je usula nad vas kot orjehi debela tuča. Potukla je use, takuo, da njeso imjeli tisto Ijeto u deželi obednega pardjela. Hudič je teu im jeti svoje! Pravijo, da zmjeraj takuo napravi, kadar je osleparjen. O treh sestrah vemo le tuole, da so se use tri poročile s poštenimi in domačimi puobi, da so imjele puno Ijepih in zdravih otruok, a da so se zmjeraj bale hudičja, kakor se ga usi bojimo še današnji dan. Konec PISE PET AR MATA JURAC ZGODBA O TREH SESTRAH KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE DEMOGRAFSKO GIBANJE U LJETU 1976 Na dan 31. decembra 1975 je imeu naš komun 1124 ljudi, 595 moših in 529 žensk. Dne 31. decembra 1976 je šteu naš komun 1116 ljudi, 591 moških in 525 žensk, tuo se pravi 8 manj kot predlanskega decembra. U lanskem ljetu je imigra-lo (paršlo u naš komun) 34 ljudi, 24 iz drugih komunov, 13 se jih je varnilo iz sveta. Emigralo (šlo iz našega u druge komune) 28 ljudi. U druge dežele ni šu obedan in tuo je parvo ljeto, da nje-smo imjeli obednega emigranta. Umarli so: Martinig Giovanni ( 87 ljet), Loszach Maria (67), Cromaz Amalia (87), Loszach Antonio (82), Podo-rieszach Paolo (33), Za-brieszach Regina (86), Podo-rieszach Maria (78), Go-sgnach Renzo (29), Scuoch Giuseppina (71), Golles Maria (71), Polauszach Maria (81), Cudrig Antonia (90), Pianig Andrea (73), Gujon Eugenio (68), Dus Giovanni (64), Velicaz Augusto (52), Golles Michele (6 dni), Cromaz Vincenzo (82), Rue-chin Ermenegilda (58), Predan Maria (82), Blasutig Alfredo T76), Medveš Virgilio (66), Trinco Giovanni (79), Blasutig Marcello (63), Medveš Maria (75), Zabrieszach Cirillo (77). Rodili so se: Iellina Francesca iz Iellin, Cudrig Sonja iz Mašer, Po-dorieszach Ingrid iz Stermi-ce, Qualizza Stefania iz So- GRMEK Kot smo pisali u zadnjem numerju Novega Matajurja so bli tudi u našem komunu imenovani novi predsedniki in konselirji sindikalne organizacije kumetov (Coltivato ri Diretti). Za Topolovo je biu imenovan predsednik Emilio Ga-riup, za konselirja Tru-sgnach Remigio in Filipig Valentino. Za Lombaj: predsednik Zufferli Dino, konselirja Jurman Gianni in Tomasetig Maria. Za Grmek: predsednik Vo-grig Lorenzo, konselirja Tru-sgnaoh Giuseppe in Tru-sgnach Romano. Za Seuce: predsednik Tru-sgnach Vittorio, konselirja Marinig Lino in Zufferli Giuseppe. Za Hostne: predsednik Lucio Zufferli, konselirja Flo-reancig Renato in Primosig Luigi. Za Klodič: predsednik Dreszach Dionisio, konselirja Feletig Mario in Ruttar Giuseppe. vodnjega, Morielaz Cristina iz Duš, Golles Michele iz Pečnjega, Sartorelli Barbara iz Podra, Marchig Daniele iz Sovodnjega in Gos Erika iz Gabrovice. So se poročili: Sturam Secondo in Franz Maria, Birtig Galdino in Franz Daniela, Martinig Lorenzo in Franz Renata, Pili Walter in Coceanig Liliana, Zuanigh Elio in Martinig Chiara, Martinig Pietro in Cudrig Luciana, Battistig Luigi in Zamparutti Ines, Pi-cheo Vincenzo in Podorie-szach Pia, Sturam Nereo in Gosgnach Maria. Poročili izven komuna: D’Este Flavio in Cromaz Lucia, Dus Mario in Medveš Rina, Golop Romano in Dor-bolo Maria Grazia, Gosgnach Mario in Crucil Natalina, Lo-renzetto Pietro in Vogrig Maria, Adamo Salvatore in Petricig Pia, Cadotto Luciano in Gosgnach Pia, Muna-retto Umberto in Leone Laura, Leoni Luigi in Collavino Adriana, Gos Mario in Jer-rnal Ivana, Podorieszach Giuseppe in Wurmli Susanna. MATAJUR Par Francih, blizu Matajurja, je umarla Emilia Franz, uduova Gosgnach. Imjela je samuo 53 ljet. Umarla je po dugi boljezni u čedadskem špitalu u srjedo, 30. marca. Nje pogreb je biu u Matajurju u četartak, 31. marca. Za Platac: predsednik Vogrig Aldo, konselirja Tru-sgnach Luciano in Canalaz Aldo. Za Zverinac: predsednik Vogrig Riccardo, konselir Bucovaz Francesco iz Sla-povika. Rodila se je Marijana Vogrig U torak, 29. marca se je rodila u čedadskem špitalu Marijana Vogrig. Mama je Lucia Tomasetig - Flipežova iz Zverinca, tata pa Tilio Vogrig - Bujac iz Puoja pod velikim Grmekam. živita v Gruppignanu pod Čedadom. Mala Marijana ni njih parva hčerka. Na svetu je dobila že sestrico in brataca. Usem želimo dosti sreče in zdravja. LOMBAJ Umaru je Trinco Štefan -Marget šu je takuo hitro, kot da bi ga bla poklicala žena za sabo. Pred dobrim mjescem smo podkopald njo, Vidzio, ki jo je boljezan pobrala u 69. ljetu staruosti. Štefan jih je i-meu 81. Njega pogreb je biu pri Sv. štoblanku u soboto, 26. marca. številnim hčeram in sinu Marju (usi po svetu) izrekamo naše globoko sožalje. Trinko Štefan iz Lombaja Podbonesec RUONAC Par Bizontih je umarla Giuseppina Zorza, udova šauli. Stara je bla 81 ljet. Rajnka Giuseppina je bla doma iz Marsina, a je u zadnjem cajtu živjela s hčerko-par Bizontih. Nje pogreb je biu u soboto, 26. marca, u Marsinu. OFJAN U čedadskem špitalu je u-marla Katerina Cudrig, udova Dorbolò, stara 80 ljet. Nje pogreb je biu u Landarju u pandejak, 28. marca. KRAS U četartak, 24. marca nas je za zmjeraj zapustu naš vasnjan Cernoia Luigi - Fli-kos. Imeu je 83 ljet. Napra-vu je uso to parvo uejsko in zatuo je biu tudi on »Cavaliere di Vittorio Veneto«. Njega pogreb je biu u Landarju u soboto, 26. marca. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. MARSIN Umaru je Mohor Fantig iz Pocer U čedadskem špitalu je u-maru Fantig Mohor iz Pocer. Imeu je 77 ljet in je biu »Cavaliere di Vittorio Veneto«. Njega pogreb je biu u Marsine u četartak, 24. marca. Ohranili ga bomo u ljepim spominu. SREDNJE Gorenj Tar bi U tarbiški fari je umarlo lansko ljeto 7 ljudi, rodiu pa samuo adan Takuo gremo tudi u naši fari, kot po drugih u Benečiji, zmjeraj na manj. U lanskem ljetu se je rodiu par nas samuo en otrok, umarlo pa je 7 ljudi. Umarli so: Dugaro Antonio - Drejaku. Star 66 ljet; Prapotnich Lui- gia - žefacova iz Gniduce (74 ljet); Tomažetig Angelina Lukeževa (90 ljet); Qualizza Cirillo - Peškulnu (67 ljet); Tomasetig Marcello -žefacu iz Gniduce (51 ljet); Chiabai Virginia - Drejakova (73 ljet); Chiabai Stefano -Dolenji škodic (94 ljet); Bucovaz Felicita - Dolenji Ce-baj (80 ljet). Rodila se je Paola Dugaro, hči Romea in Luise Žef. ŠPETER DOBRA VEČERJA V AŽLI U petek, 25 marca je biu v Ažli rjes simpatični večer. Tisti, ki so dobili slovenske hiše, so parpravli no dobro večerjo za tiste parjatelje, ki so na kajšno vižo pomagal, da so ble te hiše postavjene. Posebno radi smo sparjeli med se štiri inženirje iz Slovenije, ki so djelali po potresu po naših dolinah. Po večerji je inž. Snoj parjeu za harmoniko in takuo je use zaplesalo, staro in mlado. Tudi naša pjesam je odmje-vala po cjeli vasi. Takuo smo pozabili za kratek čas na križe in težave... in na lanski potres. Večerja je bla pri Tarci-siu. SV. LENART Djela za zajezitev rjeke Erbeč Pred kratkem so začeli d jelo za zajezitev (arginatura) rjeke Erbeč od Gorenje Mjerse pruoti čemurju. Djelo opravlja gorska ekonomska ustanova (Ente E-conomia Montana) in bo ko-štalo vič milionu lir. U preteklosti so djelale poplave na tem kraju veliko škodo po njivah. OŠNJE U soboto, 26. februarja so okartisili na Stari gori Ve-ruško Osgnach, hčer Dina Ošnjaka in naše vasi. Mati je Marcella Predan iz Rau-ni. Mali Veruški želimo dosti sreče in zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo. DREKA Še pune fcleti neprodanega /crompirja U kumetuške družine dre-škega komuna je paršlo zmjeraj narvič denarja s prodajanjem krompirja za seme in za jed. živeli so pravzaprav od tega in od živinoreje. Predlanskem je krompir zmankavu na targu in njega kup je biu zlo visok. Po dreških vaseh so se kume-tje potrudili in ga posadili vič kot po navadi, z upanjem, da ga bojo lepuo prodali in s tem zaslužili. Pa ni bluo takuo. Kupcev je bluo malo in kumetam je ostu krompir po kleteh, škoda, ker je znano, da je dreški krompir narbuojši u naši deželi. NAŠE STARE KORENINE Marija Bergnach, udova Cicigoi se je rodila u Flipo-vi družini na Lažeh pri Dreki 6-6-1891. Tuo se pravi, da bo imjela kmalu 86 ljet. Vozila je zeta iz Kristusove družine. Nje mož, Pepo, je umaru pred desetimi ljeti. Marija, ki še bere Novi Matajur brez očjalu, nam pripoveduje: Z možem sma imela osem otrok. Težkuo jih je bilo zredit, ker takrat je bla mize-rja. Tonin nam je umaru, ko ni še imeu osem mjescu. Hči Marija pa je umarla za sarčno boleznijo, ko je imjela 38 ljet. Drugih šest je še živih». «Kje so sada?» smo jo u-prašali. «Najstarejši, Pepo, gospodari da domu. Je oženjen in ima tri otroke, dve čeče in puoba. Tonina živi že nad 40 ljet u Napoli, Mafalda blizu Čedada, Romilda u Vidmu, Dolfi u Belgiji, Alma pa tu u Čedadu, z možem Toni-nam, in pri njih živim tudi jaz že vič ljet». «Kam ste hodila u šolo?». «Na Kras!». «Kakuo se je pisala vaša meštra?». «Bila je Taljanka. Imenovala se je Erminia, nje preimka pa se ne spomnim. Pod njo sem začela in končala. Takrat smo napravli samuo tri osnovne (elementarne) šuole». «Kje ste se naučila brati po slovensko?». «Doma smo imjeli bukva Sv. Mohora. Moj oče je biu naročen. Najprej sem se sama učila, potle pa me je učiu pri veronauku gospod fajmoštar!». «Kaj se vam zdi prav, da preganjajo naš jezik in da so ga preganjali pod fašizmom». «Ne. Tuole je zlo zgrešeno. Želim, da bi se ohranu naš jezik, da bi ga govorih sinovi naših sinov, nečaki naših nečakov. Jaz se najbul rada spovjedam z domačim slovenskim duhovnikam», je zaključila Marija svoj pogovor z nami. Ob 86. ljetih je šele bistroumana. Ima do-bar spomin in dobre oči. želimo ji, da bi živjela zdrava še puno ljet. Bergnach Marija, udova Čičigoj i Posojilo za kumete, ki so imeli škodo od tuče Uradni list (Bollettino Ufficiale della Regione) od 26. februarja 1977, štev. 21, prinaša dekret, s katerim so ble delimitirane cone, ki jih je oškodovala tuča, sile in poplave u mjescih: januar - junij - julij - september - oktober in november 1976. Oškodovani kumetje, ki spadajo u te delimitizirane kraje, lahko dobijo ugodno (agevolato) posojilo, katerega bojo potem vračali pet ljet. Prošnje morajo biti napisane na kolkovani papir (carta da bollo) za 1500 lir, u dvjeh kop j ah in morajo biti odpošjane do 27. aprila 1977. U naših dolinah so bli prepoznali za oškodovane od tuče samuo trije komuni in še tisti ne celi, pač pa samuo nekatere vasi od njih. Ti komuni so: Dreka, Podbonesec in špeter. Prepoznane vasi v Dreki so: Breg, Debenje, Prapotni-ca, Zavart in Obranke. Te vasi je porazla tuča 22. junija lanskega ljeta. Vasi, ki imajo pravico do posojila u špetru, so: Puoje, Gorenji Barnas in Kuosta. Te vasi je tuča poškodovala 19. julija lanskega ljeta. Kumetje iz Ruonca pri Podbonescu imajo pravico do posojila zatuo, ker je njih puoje porazla tuča 19. julija 1976. Do posojila imajo pravico use vasi podbunješkega komuna zavojo škode, ki jim jo je napravla tuča 4. oktobra lanskega ljeta. Za buojše pojasnila in za prošnje naj se obamejo interesenti na bližnje kumetuške organizacije in patronate. Samuo, da se zganejo hitro! Odparu se je ribolov ( pesca) U nedjejo, 20. marca se je odparu ribolov po naših dolinah. K našim ribolovcem so se pridružili še drugi, juški, takuo, da sada ob nedjejah use margoli po rjekah. Kajšan je jau, da je vič ribolovcev kot postrovi. To parnaša tudi interes po naših dolinah, posebno oštir-jam. škoda, da so rjeke takuo umazane, če ne bi bluo vič rib in bi jih bluo ljeuš lovit. Zatuo je rjes za pohvalit n jeke čedajske študente, ki so se pred kratkem lotili čiščenja Nediže. Potrjebno pa je očistit tudi druge rjeke. RADIO TRST A Bo imel vsak petek v a-prilu, maju in juniju oddajo v beneškem dialektu. To je oddaja «Tjavdan» od 8. do 9,30 ure in jo bo vodila Be-nečanka, prof. Laura Bergnach iz Pacuha.