12. številka Ljubljana, v torek 15. januvarja. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za oesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJubljaul 15. januvarja. Veliko uslugo napravil je vsem onim, ki žele nemški državni jezik v našej državnej polovici, s Bvojim ukazom ogerski naučni minister, s katerim je zaukazal intenzivneje učenje nemščine. Vladni in fakcijozni listi — zares lepa družba — nam avstrijskim Slovanom Ogre stavljajo za vzgled in sedaj nam razlagajo, kako da je potrebno nemščina, in kako da jo moramo gojiti iz državnih io kulturnih ozirov. To seveda ne moti naših Nemcev, da neso vsi Madjari tako vneti za nemščino, kakor je naučni minister, da je vsa opozicija odločno se izrekla proti temu ministerskemu ukazu, da so se proti njemu izrekli srednješolski učitelji in da je celo v vladnem taboru mnogo mož, ki jim ne gre v glavo, da je nemščina tako potrebna. Naučni minister se je zanjo izrekel in to je dovolj dokaza za liberalce naše. Nemški listi seveda imajo sedaj le jedino željo, da bi se tudi pri nas nastavil naučni minister, ki bi znal tako čislati važnost nemščine, kakor jo ogerski minister. Czaky je sedaj zares pravi uzor ministra in dobrega šolnika, ki razume duh sedanjega časa in prave državne potrebe. Minister Gauč, katerega so naši liberalci Se nedavno v zvezde kovali, jim sedaj ni več po godu, premalo stori za nemščino in se še vedno preveč ozira na Slovane. Sicer pa pri tem glasila naših Nemcev kaj zvito postopajo. Ne ozirajo se na jako važne besede ogerskega naučnega ministra, ki jih je pri tej priliki izustil: „Do skrajnosti smo se upirali proti nemščini in to je bilo tudi umestno, dokler smo se morali potezati za svojo narodnost in samostalnost ter morali braniti jo. A sedaj, ko že živimo 21 let UBtavno življenje ter imamo oporo v samostalnosti Ogerske, ni nobenega povoda več, da bi se branili nemščine.M Mari ni s temi besedami ogerski minister nam avstrijskim Slovanom dal prav, da se branimo nemščine in priložil zaušnice našim liberalcem. Naša narodnost nam še ni zagotovljena, boriti se moramo za njen obstoj Čehi na severu in Slovenci na jugu. Dokler je pa položaj tak, pa imamo Slovenci po be sedab ministra ogerskega osnovan povod, z vsemi štirimi braniti se nemščine. LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spisal (i. P. Dan i le vb ki, prevel Vinko. II. Pradedova senca. (Dalje.) — Kaj, deca? vskliknila je carevna z jasnim in smelim glasom ; veste li, kdo sem? — Vemo, matuška, vemo! — Ste li pripravljeni iti za menoj ter posaditi na prestol hčerko samega carja Petra I, ? — Pripravljeni smo darovati življenje! Dolgo te že Čakamo! — Ali vam je ljubše, povejte, služiti nezmožnemu otroku in Nemcem? — Smrt dojencu! Smrt Nemcem ! zakliče cela tolpa. Dosti dolgo so vladali Rusiji! — Nikogar, vojaki, ne ubijte, prosim vas; rajši tiho idite z mano; tudi drugače se poravnamo ž njimi in njih stranko! dejala je carovna in izpod kape izvili so se ji rusi lasje; bila je velike, krasne postave. Kako bi Nemci radi zatrli našo narodnost, zato imamo vsak dan dokazov. Kako se kratijo pravice našemu jeziku na Koroške m in Štajerskem,, uradniki nečejo znati našega jezika in v srednje šole mu nečejo dopustiti pota. Našim Nemcem pa tudi ni na tem, da se nemščini ohrani primerna veljava v državnem interesu, temveč zagovarjajo nemščino le zategadel, da bi ložje gospodovali po vsej Av-striiji, ložje si zagotovili vse mastnejše službe. Učiti se nečejo nobenemu jeziku, zato pa zahtevajo, da bi se vsi Nenemci priučili njihovemu jeziku. Na severu propovedujejo g islo: „Nix bohmisch na jugu pa je njih gaslo: „Nix vrindiach!" Mari je Čuda, če se na take prevzetne besede odgovarja z gaslom: „Nix deutsch!u, Posebno se pa Nemci jeze, da po čeških srednjih šolah ni nemščina obligatni predmet, da imajo potem takem Čehi opravičen povod zahtevati, da se pri izpitih na visokih šolah in pri častniških izpitih Ž njimi glede nemščine prizanesljivejše postopa. Kdo je pa kriv, da so na Češkem take razmere. Morda Čehi? Nikakor ne! Res, da je nekaj Čehov, ki so odločno proti temu, da bi bila nemščina obligatna na srednjih šolah, toda ti bo v veliki manjšini, veČina pa zahteva, da se uvede nemščina za obligatni predmet, seveda hkratu zahteva da se tudi po nemških srednjih šolah uvede če ščina kot obligatni predmet. Ko se je hotel v deželnem zboru staviti dotični predlog, zagnali so strašanski hrup Nemci po vseh listih in tudi po javnih shodih. Rekli so, da se to ne ujema s 19. članom državnih osnovnih zakonov. Kar pa ima po tem članu češčina jednako pravo z nemščino, so Čehi opustili ta predlog. Če bi bilo Nemcem res iz državnih ozirov ležeče na tem, da se razširi znanje nemščine, bi se gotovo bili pridružili onim nameram čeških vodij. Ne glede* na to, da bi jim znanje češčine bilo celo v korist, bili bi to že storili kot žrtvo državi. Nemci se za kaj tacega ložje odločijo, ker je njihova kultura že tako velika, da se jim ni bati raznarodenja. Ker pa neso hoteli v tem oziru pridružiti se omenjenemu predlogu, pokazali so, da sami ne verjamejo, da je nemščina zares tako potrebna v državnem interesu ali pa da jim je njih narodni šovinizem in ponemčevanje več nego narodni interesi. — Ti si naš labod! krikne znova cela tolpa, daj nam poljubiti križ! Nabili so puške, nataknili bodala ter šli tiho za njo v mrazu naravnost proti Zimskemu Dvorcu. Nekatere smo razstavili po poti, da bi pazili na protivne ministre . . . Meni in tovarišem Kokorju-kinu, Kljujevu in Peršutkinu in še nekaterim naročeno je bilo ujeti samega carja. Tega nikdar ne pozabim, milostivi gospod! Udrli smo v dvorec in naravnost k njemu v spalnico ter nemško pestunjo zvezali v sosednji sobi. In ugledali smo v njegovi sobi zibel z zavesami in svetilnico pred sveto podobo. Dasiravuo sem postal iz kupca vojak, bil sem vender popskega rodu; malo s,jm se obotavljal, znate, a se vender naglo zopet zavedel ter stopil bliže. Izza zaves skoči zala nemška dojnica, vsa v zlatu, lomi roki, blebeta v svojem jeziku ter polumrtva gleda na nas z izbuljenimi očmi, češ kaj delamo tukaj mi vojaci brez povelja, s kapami na glavah in ropotajočimi puškami. Jaz s Kljujevim pa naravnost proti zibelki; odgrneva zavese in jaz vzamem dojenca rahlo v naročje. Bil je ves preplašen ter je jel kričati. Z dvora bilo je slišati, kako drugovi šumno na rokah nosijo regentko Ano Da Nemci neso voljni sprave, pokazali so nedavno, ko bo je v češkem deželnem zboru sprožilo vprašanje glede šol za narodne manjšine. Kak hrup so zagnali, da se bodo sedaj morale tudi po nemških občinah snovati Češke šole, če je dovolj češke dece, da se ta ne ponemči. Predlog deželnega odbora se ozira na obe narodnosti jednako, a vender tak hrup, ker se hoče postaviti nekak jez raznarodovanju. Dokler bodo pa Nemci tako postopali, kakor sedaj, je pa dolžnost vseh slovanskih rodoljubov, da bi je jo boj proti nemščini na vBeh črtah. Da smo za to opravičeni, uara so porok besede ogerskega naučnega ministra. Mi le obžalujemo, da se naši poslanci pri posvetovanji o novem vojaškem zakonu in pri druzih prilikah bolj neso upirali pred pravicam nemščine. Pa tudi druzih narodnih za-stopov in posamičnih rodoljubov je sveta dolžnost, da se bore proti usiljevanju nemščine. V tem oziru smo vsi še nekako prijenljivi. Manjka nam še potrebne, trdne volje, da bi povsod zavrnili nemško besedo, naj se nam usiljuje v javnem ali pa v za-sobnem življenji. Tu moramo popustiti vsake ozire, če hočemo, da bode naš boj uspešon. Seveda bode stvar drugačna postala, Če se nam avstrijskim Slovanom zagotovi naša narodnost no le na popirji temveč tudi faktično. Potem ne bode več umesten tak upor proti nemščini, temveč bomo že gledali/ da se je bode naša inteligenca učila, koliko zahtevajo državne koristi in kulturne potrebe. Le poglejte v Galicijo. Poljakom je narodni obstoj zagotovljen in sedaj že sami premišljujejo, kako bi se tudi bolje učila nemščina. Če je Nemcem na tem, da zgine mej slovanskim prebivalstvom nekaka mržnja do nemščiue, odpro naj nam vrata do narodne jednakopravnosti, smatrajo naj nas za narodno jednakopravne, ne pa za inferiorno pleme. Gotovo bodemo Slovani potem toliko gojili nemščino, kakor Madjarji, da si tudi nam ni toliko potrebna v kulturnem oziru, kakor je Ar-padovcem. Madjari se morajo opirati v kulturnem oziru na Nemce, avstrijski Slovani se pa lahko na svoje slovanske brate Ruse, ki imajo že dovolj veliko literaturo. Kadar bodo naši Nemci opustili gaslo: „Nix bohmisch!" „Nix windisch", opustili bomo tudi mi gaslo: „Nix deutsch!" Leopoldovno, in princesa je kričala skozi vse carske sobane: — Ivanuška! moj sin, proglašeni car, kje si? Regentko odpeljali so z njenim možem vred na dom carevne in odtod v trdnjavo; carja pak, mladega Ivana, vzela je Lizaveta Petrovna k sebi v sani . . . Spremili smo carevno isto tako brez-hrupno v njeno palačo, kjer je bilo služabništvo puščeno v zaporu. In tu so se pokazali novi roilost-ii ki. Videl sem, kako so stari milostniki prihiteli ter se pred novimi v senatorskili opravah plazili po kolenih; ti pa bo se jim glasno smijali, ter rogajoč se jim dejali: — Sedaj si ponižana, nemška drhal! Vi izdajice! Po ulicah pa je bilo celo noč slišati govorjenje in krike „ura!", polki so prihajali ter se postavljali v vrsto, rezidenčni velikaši pripeljavali so se drug čez druzega v saneh, narod Re je valil po ulicah in plamenice so gorele od dvorca tja do Nevske perspektive . . . Lizaveta Petrovna je znova stopila ven mej generale, v svileni sivi opravi, veliki krinolini, proglasila se za carevno ter dejala: Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. januvarja. Vlada je že izdelala nov šolski zakon, pa je vender še dvomljivo, da bi ga predložila državnemu zboru. MinisterBtvo se boji, da s svojo predlogo ne bode nikomur ustreglo. Klerikalci ne bodo zadovoljni, ker bi se oblast cerkve v šoli po vladni predlogi dosti ne razširila, učiteljsko bi pa vlada s svojo predlogo jako vznemerila, kajti nekatere določbe so za učitelje jako neugodne. Vlada bode, kolikor časa bode mogla, odlašala vsako pre-U8trojenje šolstva. Zasedanja cefikega deželnega zbora zaključilo se bode v soboto. Deželni zbor bode rešil le pravila deželne banke Lex Kvičale ne pride več v tem zasedanji na vrsto. V ogcrsSiem učnem ministerstvu bilo je posvetovanje, kake olajšave bi se dovolile dijakom jednoletnim prostovoljcem. Tega posvetovanja udeležili so se naučni minister grof Csaky, državni tajnik Berzeviczv, ministerski svetnik Markusovsky, &ekcijski svetnik Leovev, od brambenega minister-stva državni tajnik Gromon, vseučiliščni rektor Štefan Klinger in dekani Foder, Havnik, Heinrich, rektor Kološkega vseučilišča Fabinvi, rektor politehnike Lipthanv, od profesorjev izpraševalne komisije Sztoczek. Enketa ni ničesar sklenila, temveč se je le izjavila o mnenjih, ki so došla od profesorjev razuih šol. Sploh se je naglašalo, da naj se dovolijo vse one olajšave, ki ne škodujejo uspešnemu pouku. Juristom bi se lahko odpustil jeden semester studij, jeden semester pa prakse, srednješolske učiteljske kandidate naj bi pol leta poprej spustili k izpitom, medicincem naj bi se zaračunil v studije tudi poslednji semester, katerega so pri vojakih, ravno tako naj bi se uračunila polletna praksa v bolnicah pri vojakih. Izrekli so se tudi, da naj bi jednohtni prostovoljci, kateri so poprej dobivali stipendije, so nadalje dobivali tudi prvo leto vojaške službe in da bi se pri vseh imenovanjih, katere so zavisne od države vedno posebno oziralo na uradnike, kateri so bili jednoletni prostovoljci. Viian.je države. Kralj srbski se je ob novem letu Jovanu Ristieu, Nikoli Krist ču, generalu Savi Grujićii in metropolitu Mraoviću z lastnoročnimi pismi zahvalil na njihovem sodelovanji pri reviziji ustave. Dr. Rističu podelil je kralj red sv. Save, pravo-sodnjemu ministru Panteliču, komunikacijskemu ministru Bogičevieu in generalu Grujieu pa Takovski red prve vrste, metropolit je dobil red belega orla. Bilo je z redi odlikovanih več drugih državnikov, dostojanstvenikov, uradnikov in umetnikov. Mej odlikovanimi so: Stojan Bosković, Avakumovie, Alimpje Vasiljevič, Gerčič, Štefan Popovič, Stojan Protić, Stojan Riborac. — Deputacija Židov prišla se je kralju zahvalit, da so se z novo ustavo dale Židom jednake pravice z druzimi državljani Ilolgut'Hkit duhovščina neče priznati kneza, ker je katolik. Vlada sodi, da je eksarh dal biskupom take instrukcije, da naj nasprotujejo vladi. Stambulov sedaj premišljuje, kako da bi premagal opozicijo duhovščine. Nekateri mu svetujejo, da naj posnema Srbe ter proglasi bolgarsko cerkev povse nezavisno od Carigrada in prežene uporne biskupe, kakor so v Srbiji metropolita Mihajla. To bi bil malo nevaren postopek, a vender se zna posrečiti Stambulovu. Kakor se v Srbiji ni uprl narod, ko je začela vlada preganjati duhovnike, ravno tako se morda tudi v Bolgariji ne bode. Kmetsko prebivalstvo s pravo vztočno ravnodušnostjo smotri vse dogodke in mirno čaka, kaj bode prišlo. — Knez je ob novem letu imenoval trideset stotnikov za majorje. Mej onimi, ki so avanzovali je tudi princ Fran Josip Battenber ški, brat bivšega kneza, ki se še vedno nahaja v seznamu častnikov 1. polka ter se zmatra, da je za nedoločen čas no dopustu. Tudi princ Aleksander je še vedno upisan v seznamu bolgarske vojske kot general pebote. Prvi svetnik ruskega veleposlaništva na Du naji, Cautacuzene, pojde za poslanika v Washington. Cantacuzene je po svojem mišljenji nekda slovanofil in nemški listi zmatrajo to za znamenje dobrih odnošajev mej Rusijo in Avstrijo, da ga premeste z Dunaja. General Boulanger je že odložil svoj ma ndat za Nordski departement, ker kandiduje v Parizu. Najbrž bode pa bivši Irim con ki vojni minister kan-didoval v obeh okrajih in morda tudi v obeh zmagal. Repuhličani se nadejajo, da bodo jim zunanje občine Seinskega departementa pripomogle k zmagi, kajti okrog Pariza prebivalstvo ne mara za Boulangerja. » /hodni Afričani nič kaj ne marajo za evropsko kulturo. V Ungnadi je vladar bil še dokaj prijazen Evropcem, a se je zaradi tega jako hudo zameril domačinom. Njegova telesna straža ga je odstavila in kraljem proglasila njegovega brata. Poslednji je pa takoj proglasil mohamedansko vero-izpovedanje za državno vero in sklenil preganjati Evropce zaradi njihovih naredb proti trgovini z robi. Misijonarji so srečno pobegnili iz dežele. Dopisi. Iz Druge 9. januvarja. [Izv. dop.] Res lepo napreduje naš slovenski narod, ali žalibog zmirom se še znajde kak gospod „bren<'ur", kateremu prosti Kranjec, nemščine nezmožen ni po volji. Danes imel sem čast necega gospoda, ne vem, je li je kak agent, ali še kaj večjega, v naši slovenski hiši poslušati, kako mu prav gladko navadne nemčur-Bke psovke iz ust teko. Predno pa kaj več o tej veliki osobi govorim, povem naj še, da je naša družba obstajala iz jednega užitninskega, jednega od deželuega odbora nastavljenega agenta, jednega gospoda Kočevske sodnije, rečenega gospod nem-čurja in jedne dame. Mirno je minol čas našega oheda, po katerem smo vsak svojo kupico vina pili. Ko je gosp. žga-njarski agent svojo kapljico popil, se je lepo po slovil ter šel k počitku. Ali komaj so se vrata zaprla, že je nemčurski gospod vprašal, kdo je ta osoba, katera se je tako kislo za mizo držala. Užitniuski dacar, dober nemčur, dasiravno rojen Gorenjec, povedal mu je radostno, da je od deželnega odbora tu nastavljeni agent za žganje in da ni nemščine kar nič zmožen. Nato odgovorim jaz, da je za svojo službo tudi ne potrebuje? Ali veliki nemčurski gospod ni mogel jezika za zobmi držati, zinil je tako, da bi me bil skoro spravil ob mojo hladnokrvnost. Rekel je : „Danu ist er ein Trottel! Er soli nach Buxtehude gehen!" Kaj pravite, dragi mi čitatelji, na to? Jaz pravim, da bi bilo najboljše, da bi vsi taki jeziki prišli v „Brusove" roke, da bi jih nekoliko odbrusili Pa kaj pravite, kdo zamore li to biti? Ta gospod so neki Ko j iz Travnika v Kočevskem okraji, rodom Poljak. Čudno ae mi pač vidi, da more slovenska hiša v Travniku, kjer ta gospod za komija službuje tako osobo pod streho imeti. Iz Kamnika 14. januvarja. (Veselica na korist g. G r. Sla bajne.) Kako priljubljen je K- Slabajna, starosta naših igralcev, pokazalo je včeraj Kamniško občinstvo, ki se je v nenavadno velikem številu zbralo v Čitalniski dvorani ter koj o prvem njegovem nastopu z veselim ploskanjem pozdravilo priljubljenega komika. — Prva točka programa: iz nemškega poslovenjena burka „Damo-klejev meč" ni čisto prikladna za naše odre: večini občinstva, kateri ni znana pravljica o Damokleji, ostane nekoliko neumljiva ter zaradi tega ne naredi pravega utiša. Vender se je občinstvo dobro zabavalo, ter mnogo smejalo. Izmej igralcev se je najbolj odlikoval g. Slabajna kot Florijan Prilepek. V maski in igranji je dobro pogodil učenjaškega bukvo-veza, ubogljivega moža, ki vzroji komaj jedeukrat na leto, ali takrat ustrahuje celo svojo hudo ženo Lucijo, pred katero se sicer trese vsa družina. Gč. J. Medvedova jo je igrala prav lepo, samo da bi bila lebko še nekoliko bolj energična. Prav prijetno nas je iznenadil s svojim igranjem gosp Pirnat kot učenec Gregec. Mladi igralec ima za to stvar mnogo veselja in nadarjenosti, ter je glede govorjenja in mimike v kratkem času svojega igranja zelo napredoval, ako se le še nekoliko bolj umljivemu govorjenju privadi, postane kmalu res izvrstna moč. Pohvalno moram omeniti tudi Serafinico (gč. M. Če-bulovo) in učitelja Peresnika (g. S. Stadlerja) obe ulogi bili sta v prav dobrih rokah. — Še skoro več smeha nego prva, prouzročila je druga igra: „Čitalnica pri branjevki", in vender ž njo ne moremo biti toliko zadovoljni. Igra ni popolnoma slaba, dejanja sicer nima nič, vender nam prav smešno in satirično riše značaje veliko-mestnega življenja, a za naše kraje in za naše ljudstvo vender ni, in sicer ne samo zato, ker cel položaj in mnogi posamezni dovtipi niso umljivi onemu, komur je neznano velikomestno življenje; glavni uzrok, da nam ne ugaja ta igra, je oni duh moralne izpiljenosti, ki veje po njej. Igrala Be je jako dobro, in vender moramo zopet izreči nekatere pomislike. Glavne ženske uloge: gospo Kar-fulo, gospo Kosmačico in gospico Charlotto igrali so moški: gg. Slabajna, Adamič in J. Štele. Vsi trije igrali so jako dobro, posebno g. Slabajna, ki je z vsako besedo in z vsem kretanjem vzbudil velik smeh. A vprašati se moramo se li komiku te vrste strinja z namenom gledaliških predstav, katere morajo ljudem blažiti srce in okus ter ne smejo uplivati samo na naše čutnice. — Bolj neznatni in nehvaležni ulogi Karfuline hčerke Kres-cencije (gč. B. Medvedove) in slikarja Ostrovrharja (g. Ravnikarja), igrali ste se dobro. — Da se je po končanih igrah pričel vesel ples, da bo se pridno vrtili neutrudni pari do ranega jutra, tega mi še poročati ni treba, sedaj o pred-pustnein času razume se to že samo ob sebi. —č. Iz Žužemberka 9. jami var ju.*) [Izv. dop.] V „Slovenci" z dne 7. t. m. opisuje nekdo slabe ceste in poštne zveze Krške doline. Imenovani dopis je z večine na mestu ter res je že skrajni čas, da se nam urede Daše cestne zadeve, kajti mi mislimo, da dolenjske železnice ne bodeta učakali ne Krka, ne Temeniška moka. Tudi poštne zveze bi se dale zboljšati in primerneje skleniti z Ljubljano, pred * Slučajno zakasnjetio. Uredn. — Bog je z nami! Starim bom pozabila stare reči; samo verno služite novemu vladarju! Drugo jutro odposlani so bili kurirji na vse strani, stolica je prisegla in izšel je manifest. Popom ni bilo ukazano, prosti narod pozvati k priseganju. Vse se je radovalo. A sedaj vam moram povedati še nekaj o naših bratih grenadirjih. — Nu, dragi sosed, seže mu v besedo Jakob Jevstafič, odpustite, slišal sem, da se vaša tolpa ni baš ponašala s posebno poslušnostjo . . . — To je res, milostivi patron moj; iz početka so bili naši vojaki malo burni. Razkropili so se po krčmah. Tudi ni bilo brez prepira, tepeža in neposlušnosti škadronskim predstojnikom. Tudi temu in onemu izmej imenitnejših potipali so rebra. To noč so do cela napiti po ulicah izgubili ne malo šapek, kartuš in Btreliva, nekateri celo orožje. A kako bi tudi človek ne znorel! Sami odlični bojarje bo se nam do pasu klanjali ... Da vam pojasnim, kako milosrčno in milo je bilo njeno veličanstvo, povem vam še to . . . Ona je še kot carevna proslula s svojo dobroto; v svoji prostosti je bila kumica ne samo otrokom gurdskih dostojnikov, marveč i navadnih vojakov ter je o praznikih pohajala njih Žene. Ob obletnici teh dogodkov izkazala nam je Lizaveta Petrovna mnogo dobrot. Imenovala nas | je za svojo telesno stražo: poročnike za general-lajtnante, praporščike za polkovnike, bobnarje za seržante in VHeh dve sto in oseminpetdeset mož, kolikor nas je bilo, dobilo je dedno plemstvo ... A zastran načelnika ti četi izrekla se je: — To mesto izvolim si sama obdržati ter bodem načelovala četi! — Nato je naB vojake matuška - carica obdarila s posestvi v Pošehonskem okraji , katera je bila vzela pregnanemu knezu Menčikovu, vsak nižji vojak je dobil devetindvajset duš; ukazala nas je vse zapisati v plemenitaško knjigo ter sama našla in potrdila vsakemu grb, z granatimi in plem-sko čelado in na vrhu s čapko telesne straže. Glejte, tu visi na steni ... A tudi drugi služabniki carevne bili so obdarovani, ne samo velmoži: lakaja Skvor-cov in Ljalin dobila sta posestva in pleinBtvo, a meterdotel Fux imenovan je bil brigadnikom. Tako bo nastali v Rusiji na večen spomin plemenitniki: Uvakini, Kokorjukini, Muhlinini, Peršutkimi, Klju-jevi in drugi. In nikdo nam obdarovanim nema zapovedovati ! — A kako ste, Kalina Savič, piišli sem iz Pošebonja v Ukrajino, na Lozovo? sćgel je zopet Jakob Jevstafič Uvakinu v besedo. — Da vam »ovem resnico, zvabil me je sem general Stoffeln, od katerega ste i vi kupili zemljišča. Ko je bil nekoč pri nas, razgovarjala sva se o tem pri kartah; na njegov svet sem si s pomočjo Peterburških milostnikov izprosil zamenjavo posestev ter sena prepeljal sem svoje podložnike. — Ah je že dolgo tega?t — Temu je že dvajset let. A. kaj! Tukajšnji kraji so lepi; vender tu na stepi ni prijetno živeti, dasiravno so trdili šaljivci, da so tukaj bregovi kaša in da v rekah teče med . . . — A zakaj se na stepi ne živi prijetno? — Sedaj neso več taki ljudje in Časi kakor prej. Državna znanost je sedaj premagala in na vojaško so pozabili. Novotarji so prišli na površje in tisti, ki so bili prej prvi, so sedaj pozabljeni. Celo v Peterburgu se mi, znameniti plemenitniki, skoro ne smemo pokazati. Vse se tam, dragi moj, rešuje ne po zakonu, marveč po strankarskih stra-stih. Da vam povem vzgled . . • uložil sem na primer, tam po nekem dobrotniku važno pismo, tikajoče se neke zadeve. In kaj pravite? Do daneB neBem dobil Se nobenega odloka . - . (Dalje prih.) vsem za osobno vožnjo. Mislimo, da bi v obeh ob-zirih lahko mnogo storili cestni in občinski odbori. Ravno v našem okraji se je občinski odbor nekoliko preoovil. Pri dotičnih volitvah skazovala sta se posebno požrtvovalno in trudapolno Žužemberška gospoda duhovnika. Dne 15. t. m bode volitev župana, upamo, da bode takrat rečeniira gospodoma delo olajšano. Dosedanji župan g. Jakob Dereani je obče priljubljen tn spoštovan; on je v marsikaterem obziru zavožen in zarujaveli občinski voz spravil zopet v pravi tir, po katerem se bode v prihodnje lahko pomikal gotoveje in hitreje. Upamo, da se bode g. Dereani udal občni želji in da bode zopet prevzel županstvo v svoje spretne roke sebi v čast, okraju v korist! Volilnim možem pa kličemo v spomin dvomljive dobrote prejšnjih županstev ter svetujemo samo, naj izbero zavednega pravega moža! Dne 26. decembra pr. 1. napravili so naši marljivi ognjegasci loterijo ter se vesele, da si bodejo iz dobička napravili zopet nekaj potrebnega orodja. Darovalci dobitkov in kupci srečk zaslužijo občno pohvalo. Naše „Bralno društvo" nekako miruje ter želeti je, da bi nas malo glasneje budilo iz družbenega dremanja. Pomozi Bog! Domače stvari. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) ima prečudno usodo. Poldrugo leto že stoje prostori za njo namenjeni prazni, mesto storilo je vse, kar koli se je zahtevalo, založilo že davno varščino v znesku 20 000 gld., priredilo knjige in vse druge potrebščine, toda hranilnice vedno še ni, kajti vedno pojavljajo se nove, nepričakovane ovire. Meseca decembra potrdila je vlada „tandem aliquando" pravila, našla pa v izvrševalnih določbah novih zaprek. Premeniti je neznatno par paragrafov, v jednem paragrafu pa ima izostati neko nadpičje (strich-punct), — katerega je menda sam vrag vmes zasejal. — (Gospod Adolf B ackes) konstatuje v „Tagespošti", da ne pripada slovenski, ampak nemški stranki in da ne bode kandidoval na svojo pest. Poslednje mu prav radi verujemo, konstatovanje, h kateri stranki da spada, je pa bilo popolnoma nepotrebno, ker v tej zadevi ni bilo nikake dvombe. — (Gospoda Josipa Gorupa,) veletržca na Reki, imenovala je nadalje občina Stari trg pri Rakeku svojim častnim občanom. — (Iz Gornje Šiške) se nam piše dne 13. januvarja: Pri današnji seji občinskega odbora bila sta g. Ivan M ah ko t, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani, in g. Josip Goru p z Reke] jednoglasno častnima članoma izvoljena. — (Osno valni shod p o močnih n r a d • nikov Ljubljanskih) bode v četrtek dne 17. januvarja t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih Strukljeve gostilne (Kolodvorske ulice,) z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor. 2. Branje društvenih pravil. 3. Upisanje udov k pristopu društva. 4. Volitev odbora. K obilni udeležbi tega shoda vabijo se uljudno vsi gospodje pomočni uradniki Ljubljanski. Načelništvo začasnega odbora. — (Slovensko učiteljsko društvo) ima jutri dne 16. januvarja ob 8. uri v malem salonu pri Malici svoj tretji večer, h kateremu odbor vse častite društvenike uljudno vabi. — (Klub slovenskih biciklistov) sklenil je v včerajšnjej seji definitivno prirediti društveni ples v 23. dan februvarja t. 1. v dvorani narodne čitalnice Ljubljanske in sicer na korist mestnim ubogim. — Ker je namen plemenit, zanimanje za prvi bicikliški ples vsestransko, nadejati se je v vsakem oziru povoljnega uspeha. — Plesni odbor se je konstituiral in razdelil v odseke, kateri imajo polne roke posla, — (Vabilo kred u emu občnemu zboru,) katerega ima slovensko delavsko pevsko društvu „Slavec" v nedeljo dne 20. t. m. ob 2. uri popo-ludne v gostilni .pri Zvezdi" (Ferlinc). Dnevni red: 1. Nagovor predsedništva. 2. Poročilu tajnikove. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Imenovanje častnega Člana. 6. Volitev novega odbora. 7. Razui nasveti in interpelacije. K mnogobrojni udeležbi vabi uajuljudneje odbor. — (»Popotnik") ima v svoji prvi letošnji številki nastopno vsebino : Našim bralcem. — Botanični listi. — Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. (ProfeBor Fr. Breznik.) — Ruše. (Krajepisna etnografična črtica.) — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo Blovensko stalno učilsko razstavo" Pedagogi-škega društva na Krškem. — Ocene. — Slovniški pogovori. Piše prof. J. P—a v Ljubljani. — O zadevi „zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — (Petindvajsetletnica.) Slovanska čitalnica na Ptuji praznovala bode letos slovesno pet-indvajsetletnico svojega obstanka in delovanja. — (Vreme.) Preteklo noč dobili smo zopet nekoliko snega in za sani je precej dober tir. — (V Trzu, v okraji Gradiščanskom) se je preteklo nedeljo slovesno otvorila prva ob državnih stroških postavi|ena ekonomična peč (forno rurale) ter po cerkvenem blagoslovljenji izročila v upravo dotičnega kraj nega odbora. Ta peč ima služiti proti bolezni „pellagra", ki je v imenovanih krajih zelo razširjena. — (Bogastvo morja.) Po uradnih podatkih nalovilo se je v pol leta od 23. aprila do 23. oktobra 1. 1. v pristaniškem poglavarstvu ZaderBkem 1,043.155 kilogramov rib. Od teh nalovili so domači ribiči 834.855 ki, italijanski 208.300 ki. Za te ribe skupili so domači ribiči 225.646 gld., Italijani 38.741 gld. — (V odbor Metliške Čitalnice) voljen je predsednikom g. F. Gusti n; tajnikom gospod F. Gregorač; blagajnikom g. F. VVacha; odborniki so gospodje: A. Burger, A. Navratil J. Pavlic in F. Staj er. — (V odbor čitalnice, oziroma »Narodnega doma" na Ptuji) so bili pri obenem zboru v nedeljo dne 6. januvarja t. 1. naslednji gospodje izvoljeni: Dr. Fran J u r t o l a, predsednikom ; o. B. Hrtiš, predsednikovim namestuikom; Ivan Kaukler, tajnikom; Anton Spindler, blagajnikom. Odborniki so gospodje: dr. Jakob Ploi; dr. Josip Cucek; dr. Jus. Fraidl; Ferdo Ra is p; Simon Ožgan; Anton Gregorič in Miha Lesni k. V letošnjem predpustu priredi čitalnica v prostorih „Narodnega doma" dva plesa in sicer navaden ples in pleB v kostumih, razen tega bode z ozirom na dolgi predpust marljivim in vztrajnim pevkam v povračilo in spodbujevalno pohvalo vsako nedeljo zvečer po pevski vaji tudi plesna vaja, pri katerej se bodo učili mični „Kolo" in drugi slovan ski plesi. — (Vrhniška čitalnica) razpošilja vabila na ples, ki bode dne 20. t m. v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi svojim udom leta 1889. te-le pred-puBtne veselice: 19. januvarja: plesna veselica. 2. februvarja : Vodnikova svečanost skupno z Dolenjskim pevskim društvom. S posebnim programom. 16. februvarja: plesna veselica. 5. marcija: maškerada s sodelovanjem „Dolenjskega Sokola". Pri Vodnikovi svečanosti in pri maskeradi svira oddelek mestne godbe. Pri maskeradi imajo maske brezplačen ustop; nemaskirani plačajo pri natopil 30 kr. globe in prejmejo neko šaljivo stvar. Začetek vsakikrat ob 8. uri. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. januvarja. Cesar obiskal opoludne tukaj v „Grand Hotel Continental" bivajoči črnogorski princesinji, Milico in Stano. Obiskal je tudi princesinj spremljevalca, senat-skega predsednika Božo Petroviča, ki je bil povabljen k cesarju na obed. Tudi Kalnokv obiskal je Petroviča. Levov 14. januvarja. Danes pričela je senzačna pravda proti staropoljskemu plemeni-tašu, grašČaku Aleksandru vitezu Sterleckemu in proti njegovi materi Mariji pl. Sterlecki, sestri člana gospodske zbornice, Polanovskega. Obtožena sta poskušenega roparskega umora na 85 letnega župnika Tcliorznickega. Obravnava trajala bode štirinajst dnij. K obravnavi poklicanih je šestdeset prič, plemenitaši, duhovniki, nune, kmetje itd. Pariz 14. januvarja. Zaradi Članka v listu „Bataille" bil je danes popoludne mej Rochefortom in Sissagarayom dvoboj. Oba lahko ranjena. Pariz 14. januvarja. Na zborniškem hodniku ustavil je Floquet poslanca Laura zaradi članka ob uporabi tajnih fondov. Imenoval je njegove trditve infamno obrekovanje, zahtevajoč, da svoje trditve na tribuni opraviči. Laur je odgovoril, da bode svoje trditve pred- ložil poslaniškemu razsodišču, potem pa je zahteval, da Floquet prekliče izraz „infamno obrekovanje, sicer ga bode na dvoboj pozval. Floquet odvrnil, da ničesar ne prekliče, odklonil je vsprejem Laurovih prič in zahteval še jedenkrat, naj Laur svoje očitanje ponovi na tribuni. Karlovec 15. januvarja. „Pokupski Sokol" v Karlovcu Imenoval je jednoglasno v svojem rednem občnem zboru gospoda Gorupa v priznanje zaslug, katere si je pridobil kot pospešitelj sokolske ideje in kulturnega napredka svojim prvim častnim članom. Pariz 15. januvarja. Floquet vsprejel zvečer Laisanta in Leherissea, priči Laurovi. Izraza „infamno obrekovanje" ni umaknil kakor tudi svoje zahteve ne, da naj Laur trditve svoje na tribuni ponovi. Haag 15. januvarja. Kralj imel je mirno noč. Z ozirom na razmero čuti se dosti dobro. Novi York 15. januvarja. Več ladij odposlalo se je v Panamo, ker se je ondu bati izgredov. Razne vesti. * (V Mi lanu) bil je te dni shod, ali bolje rečeno, mirovni kongres raznih radikalcev, Bocija-listov, anarhistov, republičanov in irredentovcev. S Francoskega došlo je 8 odposlancev, mej njimi Clu-seret, boulsingist Susini in štirje mestni odborniki. Ko se je predstavljal Susini, čudil se je radikalec Bonacina, da je Korzičan pristaš Boulangerov. Susini je odvrnil: rJaz zrnatiam Boulangera za poštenega. Ako nas bode varal, bodem ga zabodel." Opoludne sestavil se je sprevod v gledališče „dal Verme." Deset godb sviralo je zapored Marseilezo in Garibaldijevo pesem, klicalo se je: „Živela anarhija !" Crna zastava Oberdankova pozdravljala se je z izrazi, ki jih ni smeti ponatisniti. V gledališči zbralo se je najodličneje občinstvo Milansko, mej njim nad 5O0 dam. Govorilo se je jako veliko, naposled vsprejel se je dnevni red: da je tripelalijanca vedna nevarnost za mir, da treba ustanoviti razsodišče in mejnarodni odbor, ki bo nadzoroval vlade. Zvečer bil je banket, pri katerem se je napivalo še nerešenim italijanskim in francoskim bratom. Z Nemčije bil je na shodu Liebkneebt in neka gospa Schiff, k; je govorila v imenu francoskega, nemškega, španjskega in skandinavskega ženstva. * (f S erge j Andrej evič J ur j e v,) bivši urednik in izdajatelj lista „ Beseda", urednik lista „Russkaja Misij" in bivši predsednik društva ljubiteljev ruskega slovstva, umrl je 26. decembra po pravoslavnem koledarji. Pokojnik se j« rodil leta 1821 v Kaljazinskem ujezdu Tvrske gubernije. Prvo izobražen je dobil je v Moskovskem zavodu za plemenitaške sinove ter je 1845 leta končal učenje na matematični fakulteti Moskovskega vseučilišča Potem je pa nekaj časa opravljal službo ogledovalca (nabljudatelja) pri Moskovskem vseučilišči a le zaradi bolezni na očeh moral v kratkem popustili tO službo. Ne glede na to se je mnogo pečal z matematičnimi znanostmi. Po prizadevanji njegovem se je na Moskovskem vseučilišči osnovalo matematično društvo. Posebno se je pečal s solnčno sistemo. Njegova dela objuvljena v listu matematičnega društva bo vzbujala celo pozornost Pariche akademije ter so se mnoga prevela in objavila v časopisu „Cerele Seientifigne" in so jih prvi francoski učenjaki jako hvalili. Po svojej naravi je pa imel veliko veselje do filozofije, estetike in umetnosti, zlasti dramatiške. Pisal je mnogo o literaturi in umetnosti, visoko je cenil gledališče ter je bil dober poznavalec dram. Na posestvu svojem je bil napravil gledališče, v katerem je igral s svojimi kmeti. Prevel je več dram z druzih jezikov, zlasti je znan kot najboljši prevajatelj Shakspearja. Zaradi njegovih velicih zaslug t«o ga izbrali predsednikom društva dramatičnih pisateljev. Leta 1871 je bil začel izdajati politično-uuučno literarni mesečnik „Beseda". Za ta list sam ni mnogo pisal, a znal si je pridobiti za svoj list najboljše mlade pisateljske sile. Čez dve leti je moral ta list prenehati zaradi nekih ovir. Od 1873 — 1879 se je pa bavil največ z odgojstvom. V svojem selu jo osnoval ljudsko šolo, imel javna predavanja o dramatiškej umetnostij, na viših ženskih kuizih je predobril o nemškej slovesnosti in zgodovini dramatike. Leta 1879. začel je izdajati časopis „Russkuju misij". Ta list je uredoval do 1885. leta. Za njegovega uredovanja bil je ta list jedeu najboljših, pri njem sodelovali so najboljši pisatelji ruski. Ta list je iako obširen, da v celej nemškej literaturi ni podobnega. Omeniti moramo, da imajo Rusi jako mnogo mesečnikov, ki izhajajo v zvezkih po 15—30 tiskanih pol. S takimi liRti se ne morejo ponašati nemški kulturonosci. Poleg svojo literarne delavnosti je pokojnik mnogo koristil s svetom svojim. Njegova beseda v slovstvenih zadevah je mnogo veljala. Spodbujal je mlade pisatelje k delovanju. Vsa Rusija zlasti pa Moskva se irna pokojniku jako mnogo zahvaliti. Po svojem političnem prepričanji je bil Blovanoljub in je gojil iBte ideje, kakor pokojni Homjakov, zato je njegova izguba izguba za ves slovanski svet. * (Po ne v e r j en j e.) Iz Budimpešta se brzojav (ja: Blagajnika pri osrednji menjalnici Aleksandra Auerja prijeli so v trenutku, ko je ravno po južni železnici hotel pobegniti Prejšnji dan po-neveril je 3500 mark in ponaredil knjigo Ko blagajnik zve, da se je prišlo na sled njegovi slepariji, urno vzame iz ročne blagajnice še 18.000 gld. za popotnico t«r izgine. Ravnateljstvo obvestilo je pa po telefonu policiji, da je Auer nagloma izginil, in tako omogočilo, da so takoj ujeli ubežnega blagajnika in dobili pri njem še vseh 18.000 gld. * (O velikem viharji v Pennsilva-niji) smo že jedenkrat poročali. Ta vihar je paše mnogo več škode napravil, nego se se s prva mislilo. Koliko je bilo ljudij ubitih, se še ne ve. V Readingu podrlo je velik mlin. Izpod razvalin izvlekli so dosedaj 5 mrtvih in 34 ranjenih. Sodi se, da je še 97 osob pod razvalinami. V Pittsburgu se je podrla 80 čevljev visoka hiša. Dosedaj so iz razvalin izvlekli 14 mrtvih in 45 ranjenih. Podrlo je tudi železni most, samo stolpi so še ostali, na katerih je brzojavna žica. MtOjl za vse leto gld. 4.60; za pol leta l gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Sftf^,-tffr+jBssgagJfi--""^ ežt^tta--•fe*JTT Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro v i Nebo Mole rina v nun. i 7. zjutraj 734 9 mm. —2 6" C m. vzh. obl. 8 00 mm. '—> 2. popol. l'6iy'2 mm. —1«6»0 al. vzh. o bi. i—i 9. zvečer 736'7 ram. —a-«« c al. vzh. obl. snega. Srednja temperatura — 2't>°, za 0*1" nad r mulom. ZDio.za.sJslzsL boiza dne 15 januvarja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 83*86 — gld. Srebrna renta.....„ 8310 Zlata renta......, 111-65 6°/0 marčna renta .... , 97"95 Akcije narodne banke. . . „ 882*— Kreditne »kcije..... , 31110 London........„ 1'20-95 — „ Srebro........„ — •— — , Napol......... , 956 — t C. kr. cekini .... „ 5'o9 — , Nemške marke...... 59-25 — , 40/o državno sre*ke iz 1. 1854 260 gld. 186 «ld. Državne srečke iz 1. 1*64 100 „ 174 ., Ogeruka zlata renta 4°/fl ...... 101 „ Ogerska papirna renta 5°/n . ... 93 „ 6°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 101 „ Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 139 „ Žemlj. obč. avstr. 4t/«°/0 zlati zast. listi . 122 „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ Rudoliovi> srečke..... 10 ., Šl n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 123 „ Tramraway-društ. velj. 170 gld. a v. . 22 6 „ danes 82-35 8305 111 65 97*96 881- — 31230 120-70 9-54 5-6.S 5» 12 V, — ar. 25 60 BO 75 50 25 75 60 75 SLIMBSKI S¥ET izliaja lm!! leta iss4, „Zadruga na HrvaŠkem", „Slovanska ornamentika* itd., itd. Leta 1889. pridejo na vrsto važne razprave o raznih slovanskih kulturnih vprašanjih, u. pr.: „0 ,zadrugi', ruskem ,rairu' in ,arteljul<, „0 slovannki terminologiji za raznotere stroke", „0 slovanskem pravu", „(.) slovanskih običajih in umetnostih" itd., itd. Pretresale ae bodo tudi specifiški slovanske zadeve, dopisi in novice pa bodo zabeluževali važne slovanske dogodke. „SLOVANSKI SVET" je v prvi vrsti namenjen zrel-šemu slovenskemu občinstvu; temu se priporoča, da ga podpira gmotno še bolj, nego duševno. Fran Podgornik, izdajatelj „SLOVANSKEGA SVETA" (1U—3) _ v C*oriei. _ V , NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Ruski spisal J, S. Turgeiiev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8U, 357 stranij. Oeua 50 kr., po pošti 55 kr. Št. 273. (21-3) Maziflas. Pobiranje pasjega davka za leto 1889. pričelo se je s I. januvarjem in je plačati ta davek v okrožji Ljubljanskega mesta od vsa-cega psa, izvzemši one pse, kateri so za varstvo na samoti ležečih posestev neobhodno potrebu i. Lastniki psov naj si saj do I. februvarja letos preskrbe letošnje marke, katere se dobe pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. a. V. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka, se vsi lastniki psov opozorijo, naj o pravem času uplačajo takso, ker bode konjaČ od 1. februvarja letos začenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, v 5. dan januvarja 1889. Akcijsko društvo ki je že dolgo na dobrem glasu, ki se bavi z zavarovanjem proti ognju, za življenje, proti toči, prevažanju in nezgodam, išče dobrih okrajnih agentov za Gorenjsko in Dolenjsko. (29—2) Ponudbe pod „Akcijsko društvo" pošiljajo naj se upravništvu BSlovenskega Naroda". Posestvo v bližini mesta proda se iz proste roke. Več se izve v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 52. (24—3) Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vatereni ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoč« sredstvu) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri jSij* plešah. ir.pM.lili in o»lyclili lattek. Uspeh po večkratnem močnem utrenji ^.f^i: ;vv.$§?V zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld, - 60 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld, J. CiJ-rolioli v Urnn. V fiju¥*lfnni se dobiva pri g. MttMvardv U«Ai'.n .• v Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lokar C. Cristof-foletti; v Iteki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. Ptlli; v Mariboru J. Martinz; v Gradei: Kasp. Jioth, Murpl.it/, 1. Tam se tudi dobi: L1,,.. |lp Uph«* orijontalako lepotilno sredstvo, ki 1-iriU U" JltfIJtfj nar-ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstrauuje pege in laso — cena 85 kr. VI slepar Ha! («51—7) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim oč>som, žuljem, tako imenovani trilej koži na podplatih in petah 'roti bradavicam in vsem drugiui trdim izraskoin kože. — Uspeh zajamčen. — Cena skutljici 60 kr. a. v. Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meiriliii£ii pri Dunaj i. Pristnega Imajo v i.juiii|aul J. 8wo« |>oda, ti P.l< Trnkoc/.y; v Kui(»H!ldm;tmi, Koss, Thei-mer, Rrandl In (iottlieb /. Dunaja. — Fer-jančič iz Celovca. — Ulbuann iz Monako-vega. — Treo iz RudolfoVega. — Ernitb iz Mokronoga. — Vogoler iz Pulja. — bu-bic iz Pariza. Pri sloni Gano iz Lovosic. — Bla-Žek iz Gradca. — Aljaš iz Dobrave — Bernot iz V. ■— Hauk z Dunaja. — Llertle z Dunaja. — vVeisss z Dunaja. Umrli so v IJiig>Ij<*iii: V deželne j bolnici: 13. januvarja: Janez Reguš, ^delavec 68 let, zii paunom. — Marijana Šubic, delavka, - I let, za jetiko. [oi'i^j-kJrt^L---_- . icy);>i__i