V; Natisov 15.000, BŠtajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/i strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za >/„ strani K 2'50 za >/e« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 22. V Ptuju v nedeljo dne 30. maja 1915. XTI. letnik. Svetovna E23 Italija napovedla Avstro-Ogrski vojno. — Cesar svojim narodom. — Naši bojni parniki bombardirali italijansko obrežje. — Nemčija zvesta z nami.—V Galiciji zopet velika zmaga nad Rusi: čez 25.000 vjetih. — Uspehi Nemcev proti Francozom in Angležem. — Turška se uspešno brani. L' Italia infame I... V bodočnosti bode ime Italije sramotni madež kakor ime Jadeža Iskar-jota ali Efijalta... Po več kot 30 letni zvezi, od katere je imela ta dežela edino koristi, napovedala nam je, podplačana od angleško-fran-coskega zlata, vojno. Tisti „piccolo", ki sedi danes na italijanskem prestola in igra vlogo najžalostnejše marijonete v rokah garibaldinske in republikanske svojati, prelomil je svojo kraljevsko besedo, kakor je prelomila in raztrgala njegova brigantovska vlada trozvezno pogodbo. In zdaj, ko se naša monarhija z naravnost božanskim junaštvom združena z jekleno Nemčijo brani proti celemn svetn sovražnikov, skoči nam italijanski Bcavaliere", ki stoji na etičnem in moraličnem stališča svoje „maffie", v tilnik .. . Pa kaj bi psovali, — izdajalca se ne sovraži, marveč zaničuje! Zdaj torej v Evropi ni nobene velevlasti več, ki bi nam ne bila vojno napovedala. Strahopetna srca bi krvevala v bojazni. Nas Avstrijce pa prešinja abenem s požrtvovalnim pognmom domovinski ponos. V plamenih in krvi se mora razrušiti ves svet, predno bode moč Avstro-Ogrske in Nemčije zdrobljena. Že stojijo neštete ruske armade pred prepadom svojega uničenja, že bo se naši bajoneti zopet okoli Przemysla zasveteli in se bližajo Lvovu. Srbija, ki je z Avstrijo vred od Italije izdana, nima nobene ofenzivne moči več. Anglija trepeče pred nemškimi podmorskimi čolni, ki švigajo slave lačni po vseh oceanih. V francoskem srcu sedi nemški meč, Belgija pa je izginila iz zemljevida. In Italija je 12 ur po svoji zločinsko napovedani vojni začula gromenje avstrijskih topov ... Zmagujemo! In čimveč sovražnikov bode, tem lepša mora biti naša zmaga! Cesar svojim narodom. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagovolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest: Ljubi grof StUrgh! Naročam Vam, da v obče razglasite priloženi oklic »Mojim narodom". Na Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef, s. r. S t ti r g k h, s. r. Mojim narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma kakor zgodovina ne pozna Več nego trideset let je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorijalno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, tedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče. Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimo zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje armade zmagoslavno upirale v desetmesečni gigantični borbi in v najzvestejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika. Novi za vratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Ra-deckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še živi v moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili meje monarhije. Pozdravljam Moje v boju izkušene zmago-nosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem ! Zaupam Svojim narodom, kojih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsegamogočuega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. Na Dunaju, dne 23. maja 1915. Franz Jožef s. r. S t u r g k h s. r. Zopet lepe zmage v Galiciji. — Nad 21.000 novih vjetih. (Avstrijsko uradno poročilo od torka.) K.-13. Dunaj, 25. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: V Srednji Galiciji napadajo združene armade ob veliki fronti od S i e n i a w e do zgornjega Dnjestra močne ruske čete. Armade generalnega obersta pl. M a c k e n-s e n, v katere zvezi se bori tudi avstro-ogrski 6. kor, zavzela je Radymno in je vzhodno ter južno-vzhodno tega mesta proti S a n u prodrla. Sovražnik, ki je hotel s številnimi protinapadi izgubljeni teren nazaj pridobiti, bilje povsod vržen; v j e 1 i s m o 21.000 Rusov, zaplenili 39 kanonov in 40 strojnih pušk. Armade B u c h a 11 o in B 6 h m-E r m o 11 i, Straschlll'ova grenčloa is xelenjare povzro« moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. ?.ato jo je priporočati zlasti » turiste, lovce, vojake, ===== romarja itd =====: Ui ki napredujejo južno-vzhodno Przemysla, so pod hndimi boji na prostora pridobile in nasprotnika čez dolino 61 o n i a nazaj vrgle. Ostali položaj na severno-vzhodnem bojišču se ni spremenil. Na jažnem z a p a d u bo na tirolski in koroški meji manjši sovražnikovi oddelki mejo prestopili. Kjer so dospeli do naših postojank in smo jih pričeli obstreljevati, so se v r-xi i li n a z a j. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Naše gaiiške zmage. K.B. Dunaj, 21. maja. Uradno se razglaša : Boji na fronti v Srednji Galiciji trajajo. Kuske oddelke ob SaDU, ki eo se še držali od Sieniawe navzdol, smo vrgli preko reke. Vzhodno od Jaroslava so zavezniške čete krvavo zavrnile posamezne snnka močnih sovražnih čet. Število vjetnikov nadalje narašča. V hodih po-nočnih bojih so naše čete zavzele v naskoku vzhodno od Drohobycza rusko pozicijo, zavzele kraj Neudorf ter napravile pri tem 1800 vjetnikov. Ruska protiofenziva preko Dnjestra v Vzhodni Galiciji se je ustavila ob črti na Prutn. Sovružui p03kusi prebiti našo fronto pri Koloniji »o se ponesrečili. Vso napade na to mostno uudbo smo odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. V bojih v gorati pokrajini pri Kiel-cih, ki ponekod še trajajo, smo doslej vjeli čez 4000 mož. Od 16. maja je skupno število vje-tih naraslo na nadaljnih 20 000 mož; njih število znaša od 2. maja 194.000 mož. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Holer, flm. Avstrijsko poročilo od srede. K.B. Dunaj, 26. maja. Uradno se danes opoldne razglaša : Severno-vzhodno bojišče. Bitka pri Przemyslu traja naprej. Armada generalobersta pl. Mackensen napreduje uspešno v napadu na obeh straneh Sana v južno-vzhodni smeri. Priborili smo prehod čez S a n vzhodno R a d y m n e. Avstro-ogrski 6. kor vzel je most Z a g r o d y vzhodno tega mosta. Južno in južno-vzhodno Przemysla so naše armade proti močnim, deloma betoniranim postojankam Rusov v počasi napredujočem napadu. Število v zadnjih dveh bojnih dneh vjetih Rusov naraslo je na 25.000. Na vojnem materijalu se je do včeraj zaplenilo : 54 lahkih, lOtežkihkanonov, 64 strojnih pušk in 14municijskih vozov. Južno Dnjestra in na R u s k o - P o 1 j-8 k e m je položaj v splošnem nespremenjen. Pri neki bitki severno V i s 1 e vjeli smo 998 Rusov. Južno-zapadno bojišče. Na Tirolskem prekoračil je neki sovražni oddelek C o n d i n o (Judikarija) mejo. Na prelazu P a-d o n severno-vzhodno Marmolata zbežali so Italijani pri prvih strelih. Na koroški meji zavrnili so naši vojaki več napadov pod velikimi izgubami Italijane. Zapadno P 1 6 c k e n a zbežal je sovražnik in pustil svoje orožje. V primorski obmejni pokrajini se doslej še niso nobeni boji razvili. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Prvi udarec Italiji. Italija, dežela najpodlejših izdajalcev, dobila je že prvi udarec v obraz. Od podplačanih hujskačev razburjena, prodala je Italija svojo čast; mislila je pač, da se bodemo pustili kar meni nič tebi nič od zahrbtnih morilcev zadaviti. Ali 12 ur po proglašeni vojni so že zagro-meli kanoni avstro ogrskih bojnih ladij ob italijanski obali. „Venezia benedetta", slavna „regi-na del mare" je začula bojno pesen avstrijske mornarice ... O teh prvih zmagovitih bojih se je izdalo sledeče uradno poročilo : K.-B. Dunaj, 25. maja. Telefonično uradno poročilo o mornariški akciji v jutru dne 24. maja se glasi takc-le: Danes pred solnčnim vzhodom, torej natančno 12 ur po vojni napovedi Italije, izvršila je c. in kr. flotilja obenem celo vrsto uspešnih akcij ob vzhodnem obrežju Italije od Benetk pa do B a r 1 e 11 e. V Benetkah vrgel je neki mornariški letalec 14 bomb; napravil je v arzenalu požar, poškodoval težko nekega razruševalca, kolodor, shrambe olja in hangarje na otoku Lido. V jako ozkem kanalu Porto Corsini vsilil je naš razruševalec „Scharf^chutze"; na-krat bil je skoraj neposredno pred polno zasedenim strelskim jarkom. Od popolnoma presenečenega moštva bil je velik del postreljen. Potem so pričele še 3 zakrite obrežne baterije hudi ogenj iz 12-centimeterskih topov na pred kanalom ležečo križarko „N o v a r a" in na torpedni čoln 80; zadnji bil je zadet ; 1 mož bil je težko ranjen, čoln pa poškodovan. „Novara" streljala je naprej, da bi raz-ruševalcu in torpednemu čolnu pomagala; enfi-lirala je strelski jarek, razrušila eno kasarno, bila pa tndi polno zadeta. Lajtnant P e r s i c h in 4 možje so mrtvi, 4 možje težko, več pa lahko ranjenih. Izgube sovražnika pa so morda 10 do 20-krat večje. ^Scharfachut^e" odšel je popolnoma nepoškodovan, torpedni čoln 80 pa se je odpeljal poškodovan v Polo. V mestu Rimini je naš pancerski par-nik „St. Georg" kolodvor in most obstreljeval. V Senigaglia je naš parnik „Zrinyi" železniški most, vodni stolp, pristan, postajo in neki vlak razrušil ter več poslopij sežgal. V A n c o n i je večina naše mornarice obstreljevala stare trdnjave, artiljerijski in kava-ljeriJBki tabor, pristane, električno centralo, kolodvor, gasometer, zaloge, petroleja, semaforje in radijsko postajo; posamezne kroglje so napravile požare in povzročile velikansko škodo. V pristanu smo dva parnika potopili; neka novo zgrajena ladja bila je demolirana. Branila se je le neka lahka baterija in par strojnih pušk zoper dva razruševalca. V edinem modernem foru Alfredo Savio stalo je sicer ob začetku obstreljevanja moštvo ob kanonih, ali dva naša v pravem času došla letalcasta moštvo s streljanjem iz strojnih pušk tako temeljito pregnala, da se ni več vrnilo. Ta dva letalna stroja vrgla sta tudi na balonsko poslopje v C h i a r a v a 11 e ter na več vojaških objektov čez 30 bomb. Letalni stroj „Citta diFerrara* vrgel je več bomb brezuspešno na naš parnik „Zriny"; poskusil je tudi odhajajočo flotiljo napasti; pobegnil pa je hitro, ko sta dva naša letalca prihitela, katera sicer nobenih bomb več nista imela. lati ali neki drugi letalni stroj opazili smo že pol ure po polnoči na polovici pota P o 1 a-A n c o n a; bil je brez dvoma na poti v Polo. Ko ste pa dve ga spremljajoči ladji pred našim streljanjem zbežali, obrnil je tudi letalni .stroj takoj, brez da bi našo flotiljo videl. Naš parnik „Radetzky" obstreljeval in poškodoval je železniški most čez reko P o t e n z a. Naš parnik „A d m i r a 1 S p a u n" b4 raz-ruševalci obstreljeval je Železniški most čez reko S i n a r c a, železniško postajo, lokomotive itd. v Oampo Marino; razrušil je nadalje sema- for v T r e m i t i in poškodoval onega v Torn d i Mi 1 e to. Naš parnik „Helgoland" s 3 razruše-valci obstreljeval je Viesto in Manfredi n i o; pri Barletti zadel je ob dva sovražnikova razruševalca, ki ju je takoj pod ogenj vzel in zasledoval. Eden je pobegnil, druzega „Tur-b i na" pa sta naša razruševalca ^Csepel" in »Tatra" proti Pelagosi preprala. Z enim granatnim strelom bila sta zadeta ena mašina in en kotelj; razruševalec obležal je goreč in se potapljajoč ; u d_a 1 seje. Naši čolni so rešili 35 mož, med njimi komandanta, prvega officirja in zapovednika mašin ter so jih v j e I i. V nadalj-nem boju bil je „Csepel" nepomembno zadet, 1 mož težko, 1 lahko ranjen. Na streljanje so nspešno odgovarjali „H"lgoland" in razruševalec. Najbližja distanca 8000 metrov. V kratkem času bili so naši parniki iz strelne distance. Razveu omenjenih ni imela c. in kr. flotilja nobeni izgub. Naša mornarica na delu. K.-B. Dunaj, 24. maja. Uradno se raz- Naša mornarica je v na vojno napoved sledeči noči napravila akcijo zoper italijansko vzhodno obrežje med Be- j netkami in Barletto ter je pri tem na | mnogih krajih vojaško važne objekte z uspehom obstreljevala. Obenem so naši pomorski letalni stroji metali bombe na palonsko poslopje v C h i a,r a -v a 11 e, nadalje na vojaške naprave v A n c o -n i in na arzenal v Benetkah; povzročili so s tem vidno škodo in požare. ~ Italija razbije italijansko čast. Italijanski poslanec dr. B u g a 11 o objavil je ped naslovom „ltalija razbije italijansko čast" v listu „Ecco del Litorale" zanimiv članek, kateremu naj posnemamo sledeče točke ~ "~ „Danes še le vemo, danes so dejstva našo narodno zavest zlomila. Oni del italijanskega naroda, ki je združen v nacijonalni državi in ki ima ravno zato dolžnost, da z vso močjo dobro ime italijanskega naroda varuje, pokril j e t o ime z neizbrisljivo sramoto. Orožje Italije je dvignjeno proti Avstriji, prijatelju in zavezniku, to pa v trenutku, ko ta prijatelj in zaveznik niti ne zahteva sklenjene pomoči, marveč le pravico, da se sam in nemoteno brani, v trenutku, v katerem Avstrija Italiji dobičke nudi, ki bi jih mogla le izredna zmaga doseči, v trenutku, ko Avstrija, da prepreči uničenje lastnih italijanskih pokrajin, Italijo prosi, da naj ti svoji nacijonalni državi pridruži. Zaslepljena in blazna vzame Italija raje nase zločin preloma zvestobe, nevarnost uničujoče vojne, uničenje italijanskih državljanov, italijanskih dežel. Mi Italijani na meji, ki smo prve žrtve te neodpustljive napake, ki smo se izven Italije toliko borili za čast našega naroda, smo napadeni, poniževani, uničeni od onih jezikovnih so-drugov, ki so v imenu naše osvoboditve bodalo potegnili. Nikdar ni naša narodna zavest tak udarec občutila. V naši moči ne leži, da bi ta ostudni zločin zadržali. Ali Italija in svet naj vedo, d a avstrijski Italijani postopanje Italije obžalujejo, zaničujejo in proklinjajo. Mnogo več nego Italija nam je naša narodna zavest; svojo vero v narodnost smo pokazali in branili do najskrajnejše svoje meje in še le s smrtjo bodemo ponehali biti Italijani. Ali najbolj sramoten in neusmiljeni sunekproti italijanst-vu napravila je kraljevinaltalija. Danes, majnika, leta 1915, pred sodnijskim stolom zgodovine, hočemo biti prvi, najhujši obtožitelji. Sodba je že padla. Kazen je v roki božji. Kdo ve, ali nam pride kedaj oproščenje. Italijani v Avstriji! Skrijmo svoj obraz od sramote pred veliko krivdo, ki ni naša krivda. Ali bolest, ki nas obdaja, naj nas ne pripogne. Naša vest je čista in našo sramoto, našo bolest čutijo vsi Italijani, ki so proti verig framasovstva v Italiji! Vojna napoved. K.-B. D ona j, 28. maja. Tekst vojne napovedi, ki jo je izročil kraljevi italijanski poslanik c. kr. ministru c. in kr. hiše in zanaDJih zadev, ima sledeče besedilo: Dnnaj, 23. maja. Ustrezajoč ukazom Nj. Veličanstva kralja, Svojega vzvišenega vladarja, si dovoljuje kraljevi italijanski veleposlanik iz- i ročati Vaši ekselenci gospoda avstro-ogrskemu ministru zunanjih zadev sledeče sporočilo: Dne 4. maja so se sporočili c. in kr. vladi : važni razlogi, iz katerih proglaša Italija, zaupajoč v svoje dobro pravo, da je njena zavezniška pogodba z Avstro Ogrsko, ki jo je c. ia kr. vlada prekršila, ničeva in odslej naprej brez učinka Iter da je v tem pogledu zopet dosegla prostost svojega delovanja. Trdno odločena skrbeti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, za varstvo italijanskih pravic in interesov, se ne more odtegniti kraljeva vlada svoji dolžnosti, storiti proti vsakemu sedanjemu ali bodočemu ogrožanju v svrbo izpolnitve narodnih aspiracij one korake, ki jih zahtevajo dogodki. Njegovo Veličanstvo krajj isjavlja, da se smatra od jutri naprej v vojnem stanju z Avstro Ogrsko. Podpisani ima čast, Njegovi ekscelenci gospoda zunanjemu ministru obenem sporočiti, da se bodo še danes c. in kr. veleposlaniku v Rima dale na razpolago potne listine in da bi bil Njegovi ekscelenci hvaležen, če. bi se njemu dostavile njegove listine. Podpisan : A v a r n a. Propali hujskač d'Annunzio in plačilo. Kot glavnega hujskača zoper Avstrijo najeli so si naši sovražniki italijanskega pesnika d'Annunzio. Možakar je frazarski hariekin, pravi italijanski „bajazzo", katerega poezija je od resnične umetnosti tako močno oddaljena, k kakor napoletanski makaroni od fino dunajske torte. Ta od ničvrednih žensk izmozgani d' An-[ nnnzio se hlini za največjega „patrijota." V res-I niči pa ima dolga čez glavo in vse njegovo „ navdušenje" za vojno je poplačano z rumenim t zlatom. Tako poroča n. pr. ,Vossische Zeitung" I iz Italije: Iz Pariza so poslali za vojskine de-I monstracije dne 16. maja 70 milijonov. D' An-Y nunziu so že dali pol miljona; isto svoto pa I še dobi, če s svojo bujskarijo dovede do vojske. — In v istini se je posrečilo temu pustolovcu I s pomočjo drugih, istotako podplačanih kreatur, dovesti Italijo v prelom svoje besede in v kr-| vavo vojno, iz katere bode izdajalka Italija po-I polnoma potrta, ter pobita prešla. Pogodba Italije z našimi sovražniki. K.-B. Rim, 22. maja. ,Idea Nazionale" izvaja glede na pogodbo Italije s trojnim spora-znmom, da se je dne 23. aprila sklenila. Italija pristopila je k londonskemu dogovoru, po kate-| rem ne sme noben zaveznik skleniti posebnega ! miru. Italiji so obljubili: 1. Južno Tirolsko do I Brennerja. — 2. Svobodno postopanje v Jad-j ranskem morju. — 3. Trst, Istrijo in Dalmacijo j do Neretve. — 4. Priznanje posesti Valone in I pravice v južni Albaniji. — 5. Udeležba pri pridobitvah v Turčiji v toliki meri, kakor drage velesile trojnega sporazuma. — 6. Izpremembe meje na vzhodu in na zahodu Libije. — 7. Gospodarske ugodnosti med vojsko. — Iz previdnosti zamolčuje ,ldea Nazionale," da se umeva pod gospodarskimi ugodnostmi nakazovanje denarja od strani Anglije, ki zato prevzame nadzorstvo italijanske carine. (Op. uredništva : Iz tega poročila je razvid-i na pač vsa zločinska požrešnost Italije, ki se je na milost in nemilost prodala sovražnikom Avstrije !) Naša armada in Italija. Vojni sotrudnik dunajskega lista „Zeit" poroča z dne 21. t. m.: Na bojni črti naše armade v Galiciji sem večkrat govoril z oficirji o grozeči italijanski nevarnosti. O tej novi nevarnosti se govori povsod zelo resno, ali z ž e 1 e z- 3 — nim zaupanjem in seveda tudi s pravično jezo. Naši oficirji cenijo zelo visoko izkušnje armade v dolgi vojni, zlasti v gorah. Noben tuji opazovalec si ni mogel pridobiti teh koristi. Ce kdo v Italiji sodi, da po novi nevarnosti izgubi naša armada zaupanje, se moti. V trenutku vojne napovedi pokaže v dolgem časn preizkušena armada, da prestoji tudi te težave. Plam-tečih oči so mi to izjavljali tako generali kakor navadni vojaki. Italija se izkrvavi. Švedski ugledni list za trgovino in ladje-plovstvo piše o Italiji: Moč Italije mora izkrvaveti med krvavim in brezuspešnim naskokom na utrjene postojanke na gorah. Približno 30 let je obstojala zveza. Italija se ji mora zahvaliti za njeno varnost in ker se je po njej razvila v velevlast ter je tudi postala ko-lonijalna država. Čimveč sovražnikov se zbira, da uničijo zvezni državi, Avstro-Ogrsko ter Nemčijo, tem večje napore delajo sovražniki, da se njih načrt posreči, tim večja je nevarnost za-nje. Avstrijski Italijani proti Italiji. K.-B. Gorica, 22. maja : „L' Ecco del Li-torale" piše glede postopanja Italije sledeče: Grof Andrassy je nedavno v Ogrski poslaniški zbornici izrekel pomembne besede: če bi bila vojna neizogibna, bomo znali storiti svojo dolžnost. To pravimo tudi mi v popolni zavesti, da je monarhija storila vse mogoče, da bi si ohranila zavezniško prijateljstvo Italije. — Mi smo celo mnenja, da je šla monarhija pri dovoljenju koncesij predaleč, kajti plebiscit avstrijskih Italijanov bi nikoli ne pritrdil odstopu ozemlja, ki ga je monarhija prostovoljnoponudila. Vojna med Italijo in Nemčijo prične brez vojne napovedi. K.-B. Berlin, 25. maja. Od merodajnega mesta se poroča, da se smatra Nemčijo istotako v vojnem razmerju z Italijo, čeprav ji Italija formelno še ni vojne napovedala. (Italija namreč doslej še ni ne Nemčiji ne Turčiji vojne napovedala. Ta strahopetna hinav-ščina pa ji ne bode prav nič pomagala. Kdor je sovražnik Avstro-Ogrske, ta je tudi sovražnik Nemčije. Op. uredništva.) Italijanske želje. Zahrbtni besedolomci v Italiji so poleg tega tako prevzetni, da se zdijo njih želje celo trez- Sie ftfr/rscfe J/a/Jens-. nim Italijanom za smešne. Prinašamo sliko, na kateri so oni deli naše države črno označeni, katere bi Italija rada pogoltnila. Italijanski strah za Libijo. KB Lugano, 'ih. maja. »Messaggero" poroča, da so nemški in turški oficirji odpotovali v Libijo, da povzročijo tam ljudsko vstajo. , Istotako namerava baje avstro-ogrska mornarica, odposlati podmorske čolne in torpedne čolne v Libijo (v Afriki), da uniči italijanske stražne parnike. Italijanski kralj svojo besedo prelomil. Vlada izdala je t. z v. „ Rdečo knjigo". V njej najdemo tudi Bledeče dokaze grde italijanske zahrbtnosti: Lansko leto brzojavil je naš presvitli cesar italijanskemu kralju, da je moral v sled konflikta s Srbijo in mobilizacijo ruskih armadnih moči splošno mobilizacijo odrediti; naš cesar je obenem izrazil svoje zadovoljenje, da sene na podporo svojih zaveznikov računati. Italijanski kralj odgovoril je potem istotako brzojavno dne 2. avgusta 1914 tako le: »Sprejel sem telegram Vašega Veličanstva. Ni mi treba Vašemu Veličanstvu zagotoviti, da bode Italija, ki je storila vse mogoče, da bi ohranila mir, in ki bode vse mogoče storila, da čim preje zopet mir uresniči, napram svojemu zavezniku ohranila prisrčno prijatelsko razmerje, ki odgovarja trozvezni pogodbi, njenimi odkritimi čustvi ter velikim interesom, katere moro varovati." Ta zahrbtno hinavski brzojav bode pač še poznejšim časom služil kot dokaz, da se ni še nikdar tako grdo prelomilo kraljevsko besedo. Zdaj je pač razumljivo, zakaj pričenja manifest našega cesarja z besedami : „ Kralj italijanski Mi je napovedal vojno ..." Nemčija z nami 1 K.-B. Berlin, 23. maja. Wolffov urad poroča; Italijanska vlada pustila je danes po svojem poslaniku vojvodi A v a r n a avstro-ogr-ski vladi izjaviti, da se nahaja Italija od polnoči naprej v bojnem etanju z Avstro-Ogrsko. Italijanska vlada je s tem iz trte izvitim napadom na donavsko monarhijo t a d i z Nemčijo brez pravice in vzroka raztrgala. Z bratstvom orožja še tesneje skovano p o-godbeno razmerje zvestobe med Avstro-Ogrsko in Nemčijo je vsled odstopa tretjega zveznega sodruga in njegovega prehoda v tabor sovražnikov nedotaknjeno ostalo. Nemški poslanik knez B u 1 o w dobil je vsled tega naročilo, da zapusti Rim skupno z avstro-ogrskim poslanikom plem. Mačehi o. Cesarjevo zaupanje v zmago. V dunajskih diplomatskih krogih vlada velika zaupljivost glede vojaških akcij zvezancev zoper Italijo. Od me-rodajne strani se trdi, da je naš cesar pri sprejemih v zadnjih dneh veliko zaupanje v našo zmago pokazal. Boj za Dardanele. K.-B. Konstantinopel, 22. maja. Po gotovih informacijah se je število v Darda-nelih izkrcanih angleško-francoskih vojakov, ki se je začetkoma na 60.000 cenilo, zvišalo na 90.000 mož. Ali vsled izgub na padlih, ranjenih, vjetih in bolanih se je to število zopet na komaj 40.000 mož znižalo. Angleški parnik potopljen. K.-B. Konstantinopel, 25. maja (Agence Telegrafique Milli). Glavni stan poroča: Danes popoldne bil je angleški pancerski parnik 8Triumph" pred Ari Burnu torpediran in potopljen. V ostalem se ni zgodilo ob Dardanelski fronti ničesar pomembnega. Turške zmage pri Dardanelih. K.-B. Konstantinopel, 23. maja. — Glavni tabor poroča: Ob Dardanelski fronti napadel je sovražnik včeraj z vsemi svojimi močmi pod varstvom svojih baterij iz svojega brodovja. Vkljub velikemu ojačenju, ki ga je dobil sovražnik, so naši vojaki s protinapadi napad sovražnika popolnoma odbili; sovražnik se je le s težavo na obrežja držal. Več kot 2.000 mrtvih pustil je sovražnikna bojišču. Zaplenili smo eno strojno puško. Med bojem padel je neki od našega ognja poškodovani sovražnikov letalni stroj v morje. B o j j e t r a j a 1 9 u r. Mi imamo le 420 ranjenih in 43 mrtvih. Naše obrežne baterije ob Dardanelih napravile so sovražnim baterijam pri Seddil-Bahru, ki so se udeležile boja, težko škodo. Ena naših anatolskih baterij zadela je štirikrat neki pancerski parnik tipa »Majestic", tako da je moral svoje atojališče ob vhodu v morsko ožino zapustiti. Neki pancerski parnik tipa „Vengrance". ki ga je nadomestil, zadeli ste dve kroglji. Šest mož od te baterije je ranjenih. V oddelku Ari-Burnu se včeraj ni zgodila nobena sprememba. Kanonski čoln „Peluki Doria," ki stoji že 25 let v službi, bil je danes zjutraj od nekega sovražnega pomorskega čolna potopljen. Streljal je do zadnjega trenutka na podmorski čoln. O usodi zadnjega ni ničesar znano. Moštvo kanonskega čolna je vso rešeno ; le dva moža sta bila ubita. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo ničesar pomembnega. LjjfJ Wjfci ' S a n ^° r 'J {■^jgg^mBP^- .Hotoc*al83C!,jŽbjers'mo. Resnica in neutraliteta v odstotkih. „Ta.g-iche Bundscbau" piše, da je neki newyorski st dal dvema „ strokovnjakoma oceniti v od-naše toikih resnico in neutraliteto glede vojnih po-n se ofiil raznih strank. Najprvo resnica: Nemška naše radna poročila 100% ; poročevalec v Stockhol-emo m 75'/.; poročevalec v Rotterdamn 50% ; poročilo francoskega generalnega štaba 45% ; po- l nisli očilo ruskega generalnega štaba 20%; posebni abol „Matina" 10% ; poročilo »Matina" 8% ; i i se Čividec v Belgiji 5% ; iz Niša po poroča 4% ; egn, b neke občine na fronti 3% : žena nekega ame-do- ikanskega trgovca s čevlji 2% ; francoski agent z Sirije 1%; Havasova poročila V»% ; Reuter-nes- eva poročila 0%. — Kar se t'če neutralitete ara- ojnib poročil, ceni strokovnjak : Švico na 100%; limi vedsko na 95% ; Bolgarsko na 90% ; Grško dvo- a 807',; Norveško na 70% ; Špansko na 70%; i in aneko na 51% ; Čilsko na 50% ; Italijo na skr- 9%; Romunsko na 48% ; Holandsko na 1% ; demameriko na 0% ; Belgijo na — 100%. ko- Število vojnih napovedi. Nemčiji in Avstro-yne Igrski so doslej sledeče države vojno napove-; in ale: 1. Rusija, 2. Francoska, 3. Anglija, 4. aponska, 5. Belgija. 6. Srbija, 7. Črnagora. . ? .ot osma pride zdaj Italija. Število prebivalstva ažejo sledeči podatki: Rusija ima 170 milijo-peli cv prebivalcev, Francoska (s kolonijami) 85, vet- ngležka (istotako s kolonijami) 420 milijonov, t. aponska okroglo 72 milijonov, Belgija 7 in pol lam jilijonov, Srbija 4 milijone, Črnagora pol milima, Italija (brez kolonij) 35 milijonov. Naspro-c. tem ima Avstro Ogrska 53, Nemčija okoli 70 -----pilijonov prebivalcev. Jubilej poštnih znamk. Pred 75. leti so vedli prve poštne znamke, in sicer v Angliji. rideDne 6. maja 1840 so pričeli v Angliji prileplja-voj- i na pisma prve barvaste koščke papirja z oz-?jen ačbo višine poštnine, brez katerih ei sedaj nje- ploh ne moremb več predstavljati dopisovanja. sto-jtogliji je kmalu sledila Švica, potem pa vse pra- vropske države in države OBtalih delov sveta. n tako imamo danes, po 75 letih, okoli 40.000 raz- aznih vrst znamk. Nihče ni dovolj bogat, da z o- i si mogel nabaviti popolno zbirko znamk, ker ani«) nekatere zelo drage. ski. Naše dežele pod vojaško oblastjo. Uradna Bki Wiener Zeitnng" prinaša cesarsko odredbo, ki žno ravi: Najvišjemu poveljniku onih za vojne ope-ji z acije zoper Italijo določenih delov oborožene moči se daje dovoljenje, da izdaja odredbe na jkoJirolakem, v Vorarlbergn, Sol no-ebu?raškem, na Štajerske m, Koroškem III,n Kranjskem, v Gorici inGradiški, jpo-r Istriji ter v Trstu v varstvo vojaških tuj, nteresov v področju politične uprave političnim j izBeželnim šefom pristoječega uradnega delokroga, dan la izdaja nadalje ukaze in jih pusti tudi proti ku- avezanoem izsiliti. — Po domaČem povedano : egav 6lučaju potrebe prevzelo bode vojaško povelj-'amništvo vso javno silo ter izdajalo vse odredbe, čneki jih je imela doslej politična oblast. no- Nepošteno postopanje pri prodajah kmeč-.ve.kih posestev. Namestništvo je zvedelo, daseiz-ojo visijo v mnogih primerih prodaje kmečkih posestev 15, pomočjo takozvanih „kupcev s pooblastilom" na ta nučiD, da kupi kupec s pooblastilom od last-se >ika posestvo, kakor leži in stoji, za gotovo itihceuo pod pogojem, da sklene zemljiški posest-dvenik kupčijo sodnijeko oziroma zemljiško knjižno aše« dotiČDim zemljiško posest. Ti kupci s poobla-rotiBtilom eo si sicer kupoma pridobili gospodarst- — ro, pa se odteguejo vsled omenjenega kupnega — pogoja plačilu kupnih pristojbin, ki na ta na-:o). Čin obremenijo le zemljiškega posestnika in tretjo jicepsebo, kateri je kupec s pooblastilom prodal Dne a8tnino. Razventega pa je s takim postopanjem kot oškodovan erar, ker kupec s pooblastilom med iz em časom v večini primerov proda pod roko - - živino, piemičnioo, les oziroma gozdove itd. proč in tako učini, da se računajo posestva, ki bo imela prvotno veliko vrednost, pri plačilu pristojbin za mnogo manj vredna. Ker pa vsled te manipulacije ni oškodovana le država in vsled razkosanja posestev celoskupnost, temveč večinoma in sicer občutno tudi posamezni zemljiški posestniki vsled tega, ker kupci s pooblastilom, kakor že omenjeno, med tem časom prodajo živino, premičnino, les oziroma gozdove in druge ipri izvrševanju kmečkega obrata neobhodno potrebne potrebščine in jih tako odtegnejo posestvu, no da bi imel pri tem zemljiški posestnik kak dobiček, ter se na ta način lahko zgodi, da zabrede mnogo posestev v dolgove, se izda nalog, obračati vso pozornost takemu postopanju in varovati zemljiške posestnike pred takim oškodovanjem s poukom in jim priporočati, naj se obrnejo do »Poizvedovalnega mesta za kmečke prodaje posestev pri c. kr. namest-ništvu v Gradcu". (Auskanft3stelle fiir b&uerli-che Gutsverkiiufe bei der k. k. steiermiirkischen Statthalterei in Graz.) Zgubil se je v soboto zvečer pri preselitvi na cesti Ptuj Sv. Urban nov ženski klobuk, bele barve. Kdor ga je našel, je uljudno prošen, ga proti darilu oddali pri gosp. Elviri Irgl, Sv. Urban pri Ptuju, ali pa v uredništvu lista. Železniška nesreča na Angleškem. V Carlisle na Angleškem se je zgodila velika železniška nesreča, sploh ena največjih, kar jih je bilo ke-daj v tej deželi. Reuterjev urad poroča v tej nezgcrdi. Železniška nesreča v Carlisle bila je ena največjih, kar se jih je kedaj v Veliki Britaniji pripetilo. Delalo se je ravno na tem, da Be spravi neki lokalni vlak s 490 oficirji in moštvom. Oba vlaka sta trčila skupaj. Vojaški vlak bil je skupaj stisjen. Potem se je zaletel še ekspresni vlak Glasgow London v ponesrečeni vlak, iz katerega bo takoj plamena švignila. Nesreča se je zgodila ob 7. uri zjutraj. Vršili so se grozoviti prizori. Nesreča se je še s tem povečala, da bo med vojaki, ki so v plamenih poginili, eksplodirale patrone. Ko seje ogenj razširil, nastala je nevarnost, da zlete v zadnjem delo vlaka shranjene municijske kište v zrak. Doslej se je spravilo 73 mrliče v. Darilo. Gospod Andrej D r o f e n i g, pro-viantni mojster v c. kr. prostovoljnem regimentu strelcev št. IV (Rogatec) izročil je »Rdečemu križu" 1000 kron v avstrijskem vojnem posojilu od novembra 1914 Štajerski deželni poslanec Kari pl. vitez Zahony oglasil se je ob priliki vojne napovedi Italije prostovoljno k vojni službi in je že na fronto odpotoval, Srebrna poroka v cesarski hiši. Dne 3L. julija t. 1. bode 25 let, odkar sta bila v Ischlu nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator poročena. Ranjen je bil na severnem bojišču celjski trgovec gospod Robert Z a n g g e r, ki se je v bojih kot poveljnik oddelka strojnih pušk ope- tovano odlikoval. Težko ranjenega prepeljali so v Celje. Nevihta in povodenj. V zadnji številki smo poročali o velikih nevihtah v ptujskem okraju. Dne 20. t. m. pa se je nad Ptujem in okolico odtrgal oblak. Divjala je nevihta, kakor jo že dolgo ni bilo. Drugače tako majhni in ponižni potok Grajena narastel je hipoma v divjo reko in je s svojimi valovi vse preplovil. Najstarejši ljudje se ne vedo spominjati, da bi bila Grajena kedaj preje tako velika. Voda se je vlila v mesto čez Schillerplatz, nadalje po Fiirbergasee do novega rotovža. Na nekaterih krajih je bila do 1 meter visoka. Vlila se je v kleti in v posamezna globokeje ležeča stanovanja. Nekateri prebivalci so komaj življenje rešili. Prišel je oddelek pijonirskega bataljona, ki je v pridnem delu mnogo koristnega storil. Mnogo škode je voda pri „Villa Karl" na prostoru stavbenega mojstra g. W r e s s n i g storila. Pa tudi zunaj mesta je napravila Grajena neizmerno škodo. V nekem gospodarskem poslopju zadušila je voda čez 100 kokoši. Vrtove in travnike je pokvarila in razdrla. Bog nas obvari nadaljnih takih nesreč. Samomor. Na pokopališču Sv. Rupreta v Celovcu ustrelil se je iz Italije došli mlinski direktor Matija K r e n g e r. Bržkone se je nesrečnežu um omračil. Strela Udarila je v hišo posestnika W e i B v Spodnjem Ljublju. Hiša kakor tudi gofcpodarso poslopje sta zgorela. Ptujski 8ejmi. Na konjski in živinski sejem dne 18 maja 1915 prignalo se je 92 konjev in 720 kosov govede. Na zadnji svinjski sejem se je prignalo 914 svinj. Prihodnji konski in goveji sejem v Ptuju se vzši 1. junija. Pred sodnikom. Nemški pisatelj štajerski, Peter Rosegger, objavlja iz svojega dnevnika pod naslovom: „Poslanci Večnega" naslednje stavke: To nož sem videl naslednjo sliko : Večni je sedel na sodnem stolu ter je pozval pred se velike može človeštva. — Mozesu je rekel sodnik : „Kaj si ti dal 870jemu ljudstvu?" »Po-stavo" ! — »Kaj je napravilo ljudstvo iz nje?" „Greh". — Potem vpraša sodnik Karla Velikega : »Kaj si ti dal svojemu ljudstvu ?" „01tar." »Kaj je ljudstvo napravilo iz njega?" »Grmado". — Potem je vprašal Napoleona: „Kaj si ti dal svojemu ljudstvu?" »Slavo." ,Kaj je ljudstvo napravilo iz nje?" »Sramoto." Tako jih je vprašal sodnik mnogo in vsak se je pritoževal, da je ljudstvo onečastilo njegov dar. — Slednjič vpraša Večni tudi svojega Edinorojenca : „Moj ljubi Sin, kaj si pa ti prinesel ljndem ?" •„Mir." „Ksj so ljudje storili z njim?" Kristus ni odgovoril. S svojimi prebodenimi rokami si je zakril lice — in se zjokal. Italijanska vojska. Iz knjige »Heere und Flotten aller Staaten 1914—1915" posnemamo sledeče podatke. Italija ima 37 milijonov prebivalcev. Vojaška dolžnost začenja z 20 letom in traja 19 let. Letni kontingent zaafiu 130.000 Poraba mesa v posameznih deželah. Deuhchldnd Engldnd S2,i ttg fro tfapTu.Jahr 47,6 Kg Oifer-Ungern 29.Qftg. Rualancf Jtel/en •o •— 1 a •« 2 a ■o S o <& a-.S 'O O 03 O t3 H >■ ■u S 3-9 60 ■5 « ■= ID "-60 Ft&sčsk.Tfci.&tJ1} i'n efen v&3cy.'£Jffl&) Lkxfcr/]. o- ■*3 60 60 J3 ■* Stole (Zimmersessel) j po 3"- LAW 5-—, 6"— kron se dobijo v zalogi omp ITSCH & HELLEF'C trgovina v Ptuju. 'ažniki ■ekora -)vraži bi bili doneski žetve med vojnim časom kolikor inoj|rJelki veliki. Tekom leta 1914 se je večkrat marsikaj opaž«— kar opravičuje strah, da bodo v letu 1915 pritisnile. in zatoraj je dolžnost vsakega poljedelca in vseh p^8* delskib korporacij, da to nevarnost kolikor mogoče iiPr.ie\ vrnejo in z vsemi razpoložnimi sredstvi zmanjšajo. j.a tud: Kakoršnakoli sredstva se bodo uporabljala a'psi se končavanje poljskih misij, nikoli se ne sme pozabiii'JU „ to, da je mogoče izdaten uspeh doseči samo s skupiuijj'ce smotrenim postopanjem kmečkega prebivalstva, in zaatljic i se naj vsak posameznik voljno in svesti si svoje doli&__ pridruži skupnim akcijam, ki se sklenejo in odredij Ra svrho pckončavanja polj-kih misij. a seda C. k. postaja za varstvo rastlin je vsikdar dsv taki! volje pripravljena s svetom pomagati poljedelstvu vncvar'" vprašanjih ter dajati primernih sudstev in pripomofi^ oz za zatiranje teh škodljivcev. vsebu; Posebno se že opozaria na to, da se naj posfi'« vb tamkaj, kjer se je že jeseni 1914 opazovalo mnogo nf"*.0 stori takoj po nastopu južnega vremena vse potrebvs' kadar pridejo miši iz svojih skrivališč, da se zatrejo,, je upanje na uspeh v zgodnji spomladi posebno veli«*' in ker more s tem akcija v tem letnem času mnogo f" ■ spevati, da se do3eže nameravani smoter, da se p°M/,hr čajo poljske miši. C. k. poljedelska bakterijologična in za ra#°^ei varstvena postaja na Dunaju, l\., TrunnerstrsBe 1. i Uravnava prodaje krme. (Poročilo c. k. nan ništva.) Na podlagi § 7 cesarskega ukaza z dne 20. apt 1854. drž. zak. 96, se zaukazuje : 1. Nakup krme pri pridelovalcih v sviho nabi in v namen nadaljne prodaje po osebah, ki nimajol nabiralni nakup posebne izkaznice politične oblasti, do nadalje prepovedan. 2. Pridelovalcem je prepovedano, oddajati kt kupcem, ki nimajo prej navedene izkaznice. 3. Ta prepoved se ne nanaša na nakup krm dotičnem kraju poznanih oseb v svrho pokritja kr -, ki so potrebna za živino v domačem kraju bivajoJ prebivalstva ali prebivalstva v sosednih občinah. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z globami 2 do 200 K oziroma z zaporom 6 ur do 14 dnij, e pač ta ali ona kazen okolščinam bolj primerna uspešneja. __ Ta ukaz stopi takoj z veljavo. Uravnava kupčije z jajci. Na podlagi § 7 TO[ sarskega ukaza z dne 20. apnla 1854, drž. zak. štf" je c. k namestništvo zaukazalo tako-le: — ^ tat 1. Nakup jajec pri producentih v svrho nabirafep. za nadaljno prodaio po osebah, ki imajo od politic• oblasti posebne izkaznice za take nabiralne nakupe, do nadalje prepovedan. eho 2. Producentom je prepovedano, oddajati jajca i kupovalcem, kateri nimajo izkaznice. 3. Ta ukaz se ne nanaša na nakup jajc po krajp— noznanih osebah v svrho pokritja potrebe v dotičnjjfejj kraju bivajočega prebivalstva in prebivalstva v sosedi občinah. Trj 4. Tujim, ne legitimovanim osebam se jajca spi , ne smejo oddajati. 5. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z redoi'alc kaznijo od 2 do 200 kron ali s šesturnim do 14 dnevnder zaporom, kakor je pač ta ali ona kazen razmeram pj.u,, mernejša ali uspešnejša. »f Ta ukaz stopi takoj v veljavo. mož. V mirnih časih je armada razdeljena na štiri glavna poveljstva, katero vsako šteje po tii kore. Poleg teh 12 armadnih korov s 25 divizijami ima Italija 3 divizije konjenikov. Vsega skopaj ima 108 pešpolkov, 8 polkov alpinov, 29 kavalerijskih polkov, 36 topničarskih polkov s 190 baterijami po 6 topov, 10 pijenirskih polkov, 1 polk jezdne artiljerije, 12 polkov težke artiljerije po 8 baterij, 6 ženijskih polkov (brzojavni, pontonski, železniški itd), 12 trens-kih in 12 sanitetnih polkov. 12 legij karabini-jerjev in 2 legiji letalcev. Vsak pešpolk ima oddelek strojnih pnšk. Ustanovitev 13. kora je bila pred nekaj časom odrejena. V dobi miru šteje stalna armada 250 000 mož, v vojni 1 milijon 200.000 mož aktivne armade in 2,200 000 mož črne vojske. Vodno brodovje šteje 12 linijskih ladij, med katerimi so 4 dreadnoughti, 10 oklopnih križark, 11 drugih križaik, 2 strelski ladji, 33 torpedolovcev, 69 iorpedovk za široko morje, 17 navadnih torpedovk, 20 podmorskih čolnov in 5 pomožnih križark. Kaj potrebuje dreadnought. Lectures pcur Tout" piše : Dreadnought vrste „Danton" požge vsako uro 2000 kg premoga, če vozi z brzino 11 vozlov, 19.000 kg če vozi z 20 vozli; v 115 ciah izprazni svoje zaloge. Angleški in nemžki dreadnoughti so oboroženi z 10 do 12 305 mm topovi ; vsak top izstreli lahko 150 strelov. Strelivo enega topa stane 450 tisoč frankov. Ci bi vsak top ustrelil vsako minuto, bi porabili strelivo v dveh urah in pol. V bojnih časih vezi angleški dreadnought z 900 mož močno posadko 30 ton svežega mesa, 60 ton krompirja, 6 zabojev namizne soli, 300 funtov fižola, 72 zabojev biskvitov, 225 fuDtov makaronov, 750 fantov sode, 124 steklenic popra, 76 zavojev graha, 300 funtov klobas, 500 sodov svinjske masti, 65 malih sodov margarina, 180 komadov slanine, 150 zabojev čokolade, 8 zabojev jabolk, 8 zabojev slanikov. 288 Bteklenic omake, 76 zavojev ananas, 148 zavojev hrušk, 288 zavojev breskev, 500 funtov korint, 300 fantov banan, 300 iantov tapioke, 300 fantov češpelj, 8 zabojev ledvic, 8 zabojev jezikov, 6 zabojev sardin, 30 hlebov sira, 36 kuhanih gnjati, 720 svežih jajc, 500 kg čebule, 1000 zavojev svalčic. Roparski umor. Doslej neznani roparji vlomili so 21. t. m. ponoči v hišo bogate posest-nice Primožič v Zgornji Loki pri Litiji. Po-sestnica leži že 7 let bolana v postelji. Roparji so jo ubili. Tadi Djeno hčerko so na tla pobili; ali ta je prišla zopet k zavesti in so jo smrt-Donevarno ranjeno v ljubljansko bolnišnico prepeljali. Roparji pokradli so ves denar, branil-nične knjižice, vrednostne predmete itd. Orožniki jih zasledujejo. Zastrupljanje vsled plina. V jutru dne 21. t. m. mašli ao v Ptuju 20-letno kuharico Marijo S k 1 o m b a v njeni spalnici poleg kuhinje kot mrliča. Nesrečnica je pustila petelina za plin odprtega in je tako svojo smrt našla. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sejmi brei zvezdice so letni in kramaraki sejmi; sejmi, zaznamo - vsni x zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi t dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinsko sejme). Dne 28. maja na Ptujski gori, okr. Ptoj ; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z zaklano živino.) Dne 29. majav Brežicah (svinjski sejem). Dne 30. maja v Troifaiachu, okr. Leoben. Dne 31. maja v Obdachu**; pri sv. Ož-baldu**, okraj Oberzeiring; v Trofaiachu**, okr. Leoben ; pri Sv. Jnrju na juž. žel.**, okr. Celje ; v Gradcu (sejem z uporabno živino). Dne 1. junija v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Celju; v Ptuju (sejem s konji, žrebetom in govedom). Dne 2. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Gradcu (sejem s klavno živino); v Ptnju svinjski sejem). Dne 4. junija v Rogatcu (sejem s ščetinarji) ; v Gradcu (sejem z zaklano živino). Dne 5. junija v Brežicah (svinjski sejem) ; v Krennhofu*, okraj Voitsberg. Dne 6. j u n i j a v Wundschuh, okr. Graška okolica. Dne 7 junija v Ormožu*; na Ptujski gori, okr. Ptuj ; pri Novi cerkvi**, okr. Celje ; pri Mariji Tinski**, okraj Šmarje pri Jelšah ; na Bregu pri Ptuju*. Dne 8. junija v Wcndschuh**, okraj Graška okolica; v Weizu**; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor ; v Ormožu (ae-jem s ščetinarji); v Rogatcu*; v Gleichenber-gu** okr. Feldbach ; v Strassu**, okraj Lipnica; v Gradcu (sejem z uporabno živino). Vzreja žrebet C. kr. namestništvo nam je naznanilo sledeče: Glasom ukaza c. kr. poljedelskega mini-sterstva z dne 29. marca 1915, št. 1167, se je zaukazalo državni žrebčarni v Gradca, naj pouči vodje žrebčarskih postaj, da se tekom letošnje dobe plemenitve tudi smejo plemeniti tudi kobile, ki ao v normalnih časih izključene od plemenitve zaradi svojega eksterijerja in drugih napak. Ob enem se je znižala za c stalo letošnjo dobo pristojbina za plemenitev po mrzlokrvnih državnih žrebcih; ki so nastavljeni v raznih postajah, na 2 K. Lastniki kobil se naj opozorijo na te olajšave in pozovejo, da se jih poslužijo v svojo korist in v interesu splošnosti v obče. Solnčnica kot oljnata rastlina. Solnčnica je splošno priljubljena v vsakem domačem vrtu zaradi krasne ravne rasti, zaradi svoji lepih, bujnih listov, zaradi velikih svetlih cvetov, kot rastlina krasotica. Njena zrela zrnja otroci v jeseni radi zobljejo, po zimi pa služijo kot hrana kokošim in koristnim pticam, ki ostanejo tukaj. Poprej je naš kmet ponosno solnčnico čestokrat sadil v veliki množini, da bi nam pripravil iz zrelega zrnja okusno olje. Ko je se pa razširila svetovna trgovina, se je začel nasad solnčnice kot oljnate rastline vedno bolj umikati, ker se je moglo potrebno olje v zadostni meri in vredno dovažati iz drugih dežel Iz Rusije in Britanske Indije se so dose-daj dovažala v veliki množini zrna, iz njih napravljeno olje in kot kolači solnčnice znani ostanki pripravljanja olja. To je seveda sedaj postalo drugače. Mi ne dobimo niti olja, niti ostankov in smo kakor glede mnogihpoljedelskih pridelkov, vezani na sami sebe. Ker ne zahteva solnčnica, kar se tiče zemlje in obdelovanja nikakih visokih zahtev, bi bilo mnogokrat celo pri malem številu razpoložnih delavskih moči mogoče, ob mejah vrtov, na dvorišču, ob robih polja in ua drugih primernih krajih, ki se ne morejo orati s plugom, nekoliko več te rastline nasaditi. Mi lahko v jeseni iz nje pripravljamo prav okusno olje in ostanke, oljnati kolač dajemo kot krepko koristno hrano naši živini in svinjam. Solnčnica se seje še le v zadnjih dneh meseca aprila do začetka maja. Vspeva v vsaki, tudi ne .posebno gnojeni zemlji, vendar je hvaležna, ako se ji pognoji. Razdalja posameznih rastlin znašaj 80—90 centimetrov, ker ljubijo listi enakomerno in močno svetlobo, vsled česar ima tudi zrnje potem več olja. Pri nasadu v velikem se porabi 11—14 kil semena za en hektar, in se lahko zanje na taki površini 1000 kilogramov zrnja, ki vsebaje 40 odstotkov olja. Ostanke, kolače solnčnice vživajo rade vse živali. Molzni kravi se ga da vsak dan 2 do 2Vi kile, vsled česar se poviša vsebina masti mleka. Tudi za svinjsko rejo se lahko porabijo oljnati kolači z najboljšim vspehom. Pri koncu aprila nasajene solnčnice so zrele koncem Beptembra do začetka oktobra. Opomin! Zatiraj te poljskemišil Razmere, ktere je povzročilo vojno stanje, so privedle prebivalstvo do tega, da mora rabiti živila, ki se dobivajo v deželi sami. Iz tega nastane za vse poljedelce dolžnost, da tudi od svoje strani storijo vse, kar je v njihovih močeh, da se zadovolijo potrebe dežele in njenega prebivalstva. Dobre cene, ktere imajo sedaj živila, bi naj nadalje vspodbujale, da bi se z vsemi močmi skrbelo za to, da glo aporc Zadnji telegrami. « i (C. k. kor. in brz. urad.) Turki angleški parnik potopili. m Konstatinopel, 27. maja. Angles^ vojni parnik »Majestic" bil je pri Sedilbahrda potopljen. ;'° * * * S c 0 Proti Rusom. ne Dunaj, 27. maja. V prostoru pri P r z m y s I u napredujejo zvezanci vzhodno Radymno 6 kor zavzel je N i e n o w i c e, vjel 2000 Rusoi zaplenil 6 kanonov. Južno-vzhodno vsilili so zve zanci v sovražno glavno postojanko in so vrg Ruse nazaj. Vjeli so 2800 Rusov, zaplenili II strojnih pušk. Zvezano vojaštvo generala Linsii gen je južno-vzhodno Drohobycza sovražni fronto predrlo in Ruse k nazadovanju prisilili j Proti Italijanom. I Na Tirolskem pričel je sovražnik niob posameznih točkah južno vzhodno Trient(jj| obmejne utrdbe s težko artilerijo obstreljevat Pri C aprile bili ste dve italijanski i Za birmo • Prave srebrna remon- iv*~«^ Ž"i§^ 'oar ure " K 8- \^_viI^^Li. '"^£4 Prave srebrne dvojni man tel j . K 10-— Prave srebrne anker, ^^^L» *^tf a ploSče . Prave srebrne K 12 — pancer- • -v /M$$' i verižice . Prave srebrnt verižLe . K S;— dvojne K 5 — fi»/xo*Mx***' rrave ziaie remuuwat-ure .... K 80'- Prave zlate, dvojni K 30 — Prave zlate pancer-verižice..........., K 20 — Prave zlate dvoine K ?0-— Pravi zlati pistani K 6- 3 leta pisnjene garancije. Poš.ljatev po lovietjn. Max Bohnel Du naj, IV. Waryarethenstrasse 27 -51. Originalni fabrični cinik zastonj. liS 50% cenejša! Amorikanska sledilna kava. velearomatična, iz-datua in štedilna. 5 kg poskusna vreča K II-— franko po povzetju. Vi kijfr. veleprima najfinejši čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, oksport kave in čaja Galanta. 756 Kose! Kdor boče imeti Kose! 167 P^ Zahtevajte zastonj in fraoko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih instrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orezja itd. . in kr. dvorni lifcraiit, BR()X SI. 731 (fesko) Nikel-Roskopf-ure K 890, 420, 5—. Srebrne ure K 8-40. ni- kel-budilnica K 290; budilnica z dvema zvor.coma K 4—. Rizposiljatev proti povzetju. Brez rizike 1 Izmenjava dovoljena ali denar na%aj. 89 LTSOP a katero se ni treba močiti ter se z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. KRAŠOVIC V ŽALCU, katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih tndi več tisoč tazpečala. Pri naročila 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči I Cenik na zahtevo brezplačno! Kose! Kose! Pincgavska mlada živina bikeci in telice ter Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni,! skerlatica, špicki, osepnice, kolera, legar v večji meri [pojaijstl Zato 4 se naj rabi povsod:, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razokuževalnot_a stvo, ki bi naj bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih] . sedanjosti n:ijholjS<: razukuzevalnu aredslvo v ziivodu urof. UB| Liebreicb. Proskauer, Dive»tea, \<:s, Pfeifler, Wrtun, l'ertik i,tza O IE3 I^rc ni ki jo brez duha, brez strupa in po ceni ler se dobi v vsBktjg karni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za90 vin«.! Uspeh lysoforma je zanesljiv in gotov m &e zato od viiisc zdravnika rabi za razokulevauje v bolniški postelji, za umi«r| ran, oteklin, za antiseptične obveze in za iriff*t*icijo. m Lysoform-milo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek lynN^p ter antiiepticn? učinkuje. To milo se l:hko rabi tudi pri iH čutljivejši keži kaker tudi za otroke i;i d »icnčke. Ono naredil mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje H poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je H vide2no drago, v perabi pa je jako ekonomično, ker en kosM dolgo časa zadostuje. Komad stane 1 krono 20 vinarjev. „Pfefferminz=Lysoform" i Priskrbite si pravočasno vspeftno sredstvo zoper Peronosperol Bakrena galica (Knpfervi triol) ee vsled vojske tndi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in nsjboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 166 ®*r*Pepoeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. I Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) Zlata rerižica na obroke! 60 gramov težka K 140— na mespe K 4'—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K 14"—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni aro in veri-žieo kupiti, naj piše takoj 24 iRiiiLGoldwaieiHiaDdUDdenllii. Strežnik samski, ne čez 40 let star, nemščine in slovenščine zmožen, sprejme se v hiralnici Vojnik pri Celju do 1. junija t. 1. Mesečna plača K 20 — in vse prosto. 238 plemenski merjasci oddajo se sabvencijskim potom posestnikom sod-nijskega okraja Ptoj. Naznanila je vposlati na okrajni odbor v Ptuju. 222 Načelnik: JOS. ORNIB. je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh j takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani, Rabi se lahkot pri nahodu v grlu. pri kaslju, pri kataru, za grgranje po li niskih predpisih. Na CaSo vode zadostuje Mmo par kapljic. Iffl steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v jL lekarni in drožtrhi. Zanimivo knjigo z naslovom : „Zdravj^ razokutevanje" -Gesundheit, und Desinfektion) rošlje na zaV zastonj in poštnine prosto: Chemiker Huboiann, KeferenlB Lysoformwcrke, Wicn XX, Petraschgasse 4- Priporočljiva domača sredstva. Kitajski Železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pi slabosti in biedičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kaj težki sapi itd. —Čaj in pilule za čiščenje krvi & 80 i — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, I in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleči — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek pil odvajanju krvi v živalski vodi 4 K 1 60 — Izvirni sil za podgane, miši, Ščurke h. K 1-—. Razpošiljatev. L. Herbst, apotika Bleiburg na Koroškem. 1 Otvorjene od 20 Pojasnila in prospekt se dobe zastonj od ravnateljstva. aprila naprej. ozdravijo protin^j revmatičen in skrnino sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnatelj stvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiik: W. Blank, t P