Leto um. nevron m. , o peres 3. imun im. ceno am no »aaja vsak dan popoldne, lxvzem&i nedelje In pravnike. — Ineeratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravalstvo: Baailova nllca štev. 5, pritličje, — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knall ova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telefon štev. 34« ■aF" Poštnina plačana v gotovini. Padec italijanske lire Zdi se. kakor da je katastrofalen padec italijanske lire neizbežen. Še pred 14 dnevi je razglasila italijanska vlada, da bo pristopila k likvidaciji vojnih dolgov in da jih bo izplačala v 30 letih. — Istočasno je izjavila, da sklepa z Mor-*anovo banko veliko posojilo 50 milijonov lir, ki se bodo uporabili izključno za sanacijo italijanske valute. Kljub tem sporočilom se je dogodilo, da svet ni verjel v prozorne kalkulacije ter ie začel naskakovati liro. Italijanska valuta se je zbog tega vdala pritisku borze ter začela izgubljati na vrednosti Pred dnevi je lira padla rta dva dinarja* včeraj pa ie zdrknila še naprej navzdol. Pravijo, da tudi na italijanskih borzah mečejo liro od sebe in da za to valuto ni več rešitve. Včeraj je Mussolini de-mantiral opasno vest, da misli vlada odpraviti papirnato liro in uvesti zlato valuto. To bi pomenilo, da papirnata lira pade na nič in da bi Italija pred zaključkom tehničnih priprav za zlato valuto, če bi se seve tudi gospodarsko posrečila, preživela najtežjo perijodo socijalne propasti svojega meščanstva. Padec valute je za Italijo posebno težko vprašanje, ker s takim padcem ni prizadeto samo italijansko meščanstvo in delavstvo. neg»D tudi kmetsko prebivalstvo, ki ie večinoma obubožano in ki stoka pod bremeni neznosnega se-njorilskega kolonstva. Razen tega so sociiaine krize v Italiji tudi drugače opasne, ker se tamkaj pojavljajo glasno in dobijo takoj v javnem mnenju skrajno izzivajoč in preteč izraz. Nikjer morda ne odloča javno mnenje v toliki meri, kakor v Italiji. Ozir na javno mnenje je v tej državi zadeva vladnega oportunizma prve vrste. Že lani se je videlo na Matteottijevi (aferi, kako opasno postane za vlado javno mnenje, če se razburi na perečem vprašanju. Za sociiaine skrbi pa je imel italijanski narod že od nekdaj posebno tenkočutne živce. Padec lire je torej izredno važno vprašanje, ki lahko povzroči v Italiji ne-dogledne politične posledice in izpre-membe. Fašizmu ne preti sedaj niti od strani časopisja, niti od strani opozicije globlja nevarnost. Je pa mogoče, da se nezadovoljnost javnosti s fašistovskim režimom znova strne v odločen upor prav vpričo socijalne krize, ki bi se pojavila na podlagi padajoče italijanske valute. Tudi v zunanjepolitičnem oziru je sedanji padec italijanske lire značilen. — Med notranjo gospodarsko močjo te države in njeno zunanjo politiko, ki je sila izzivajoča in neprimerno ofenzivna, zija globok prepad. Ni nobenega razmerja med to gospodarsko močjo in pa med italijansko zunanjepolitično pestjo, ki se sili na vse strani sveta. To neraz-merie bj postalo ravno od nadaljnega padca italijanske lire posebno kričeče in bi s tem blagodejno vplivalo na celokupno politično konstelacije v Sredozemskem morju. V poučenih krogih n? nobene taino-sti. da je padec italijanske lire v glavnem posledica neekonomskih izdatkov, ki jih dela sedania vlada, da oboroži italijanski narod in da ga privzgoji za strogi militarizem. Rimska vlada se je utr- | drtev režima ne poslužuje rednega državnega aparata, marveč Si poleg redne in varnostne državne oblasti vzdržuje drag aparat fašistovske milice, ki stane seve ogromne denarje. Nadalje so se v letošnje proračune vojnega ministrstva vnesle nabavne postavke, kar ie poslabšalo državne finance v izdatni meri. Končno se je na ta in drugi račun natisnilo precej papirnatega denarja, kar ni ostalo neprikrito gospodarskim krogom v Italiji sami in v inozemstvu. Verietno je nadalje, da izhaja sedanja ofenziva proti italijanski liri v prvi vrsti od strani težke industrije v Milanu, ki bi si rada opomogla z inflacijo in si dobavila nove kredite ter poceni surovine. Na drugi strani pa gre sigurno tudi za politično ofenzivo milanskih gospodarskih krogov proti fašistovske-mu režimu in Mussolinijevi vladi, ki je že več let v stalnem in ostrem nasprot-stvu z milanskimi kapitalisti, ker je pri marsikateri priliki favorizirala Genovo na račun Milana. Kar se ni posrečilo politični ofenzivi aventinske opozicije, naj se zgodi s pomočjo gospodarske ofenzive. Od naše strani moramo priznati, da nas politične razmere, ki se skrivajo za italijansko valuto in njeno usodo, dietno ne brigajo. Pač pa smo veliko let ' bolestjo v srcu opazovali, kako viso-o se dviga italijanska lira proti dinar-i, dasi tedanjega sorazmerja gospodarno niti rod daleč ni zasluž*la>. S seda- Pred voznimi političnimi dogodili Pričetek oücijelnih pogajanj med radičevci in radikali. — Kakšen bo uspeh pogajanj. — Beograd, 2. julija. (Izv.) Včerajšnji posct Pavla Radica pri ministrskem pred* sednilcu Pašiču je imel namen pospešiti pri* četek ofeijelnih pogajanj za sporazum mc T|.i;iMll"HI Člani v ravnateljstvo za kmetijske kredite imenovani — Beograd. 2. jufiia. (izv.) Vlada ie imenovala nastopne člane v ravnateljstvo za kmetijske kredite: Aiidro Ma-tijeviča, člana upravnega odbora Narodne banke, Andro Petroviča, državnega svetnika, Mihajla Protiča, člana glavne kontrole. Savo Vukanoviča, državnega svetnika. S. Pesiča, pi^moenika ministra financ. Savo Kukiča, generalnega direktorja carin v pok., dr. Velimfra Stojkoviča, načelnika ministrstva za kmetijstvo in vode, dr. Milorada Ne-deljkoviča. ravnatelja postne hranilnice, Lovro Petovarja, člana glavnega rxlbo-ra Kmetijske družbe za Slovenijo. Jur-ja Gasparija, predsednika Zveze agrarnih zajednic, dr. Ljudevita Prohazko, rajnika glavnega Zadružnega SavezaAJP Beogradu in dr. Josipa Basaja, poslovnega ravnatelja Zadružne Zveze v Ljubljani. IZPLAČILO URADNIŠKIH RAZLIK — Zagreb, 2. julija. (Izv.) Zahteva samostojnih demokratov v finančnem odboru, da naj finančni minister čim prej izplača razliko uradniških plač za sedem mesecev preteklega leta, je napravila na tukajšnje uradništvo najboljši vtis. Isto velja tudi glede vprašanja pokoinFne kronskih vpoko-jencev, za katere znaša diferenca samo 6 milijonov dinarjev. V zagrebških uradniških krogih obstoji upanje, da finančni minister ugodi zahtevi samostojnih demokratov in Čimprej odredi izplačilo uradniških razlik. PREISKAVA PROTI STJEPANU RADIČU KONČANA. — Zagreb, 2. Juuja. (izv.) Preiskovalni s«xinik dr. Körbler je izjavil vašemn dopisniku, da je preiskava proti Stjepanu Radiču končana. Po izvršitvi nekaterih formalnosti, kar se bo izvršilo v dveh ali treh dneh, se bodo preiskovalni spisi izročili državnemu pravdništvu v nadaljne postopanje. BOLGARSKO-JUGOSLOVEN-SKA KONFERENCA —- Beograd. 2. julija. (Izv.) Snoči je ptisoeJa v Caribrod bolgarska delegacija, ki se bo pogajala z našimi delegati o začasni železniški pogodbi med Jugoslavijo in Bolgarsko. Delegacija šteje & članov. Razgovori začno danes. Razmejitev pri Reki — Beograd, 2. julija. (IzvJ Včeraj se je vrntt v Beograd general Boškovič, načel-rtfk geografskega oddelka vojnega ministrstva, ki je naš delegat v komisiji za razme-jrtev pri Reki med našo kraljevino in Italijo. General Boškovič §e včeraj obvestil pristojne čmitelje, da so vsa tehnična razmejitvena dela pri Reki popolnoma končana. PADEC LIRE t-— Rim. f. fulfja'. 'ff^v-V Lira je čiar.es, na Hahjanskfti borzah ponovim mol-zo na' zacl ovala. Borzna poročila. Dinar v Curihu 9.10. Ljubljanska bor». ŽITNI TRG Pšenica, Haratwfcn-ter ff,, feo. Postojna, trans., blago 410: koruza, sremska, fco. na-kladna. postaja, denar 170, blago 183: ječ« men, srbski, 60 kg. vat-. Ljubljana, h!. J£5* LESNI TRO Hrastove vozovne deserce 44 tmn, 12 —2Š2.65 m, 43 mm. 193.65 m, fco. meja de-jnar 1350: bukove deske 30, 35, 40, 50, 60 SO mm, 2.25-^.50 m. L, JU III. fco. meia blago 690,- doge hrastove 1 hl, HA hI. Vx W. fco. meja, denar 300, blago 150, zaključ, 100; bukova drva 1 m dolž. fco. Skopi je Z -vag., denar 30, biago 30, zakDuč. 30. EFEKTI? ;\m:'' 2^s^o dr z. renta za vojno Škodo defüH 225; 7% pos. iz leta 1921. denar 62.50; Celi. ska posojilnica dd. denar 200, blago 20«t zakli. 200: Ljubljanska kreditna banka de. nar 225, blago 265; Merkantilna banka denar 100, blago 103: Prva hrvatska stedioni-ca denar 800, Maso 806; Kredkni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne fn livarne blago 135; Združene papirnice denar 100, blago 110: Stavbena dd. denar 265. blago 280; 4*4% kom. zad. dež. bke. denar 20; 4Yi^ zast. i, Kr. dež. bkc. denar 20. 7% invest. poeoj. 1921 4, 2V»% dr* rente za ratnu stetu 240, Ljubljanska kreditna 233—255. Centralna banka S—10, Hrv. eskomptna banka 102—103, Kreditna banka^ Zgb. 104—106, Hipotekama banka 56—56.50. .lugobanka 98—100, Prastediona 800—802. Slavonska banka 64—f>8, Eksploatavija 21 —30, Drava d. d. Osijek 135—160, Šecera-na. Osijek 460—475, Nihag 47.50, Gutmar, 360. Slaveks 150, Slavonija 39—*40, Troc» veljska 320, Vevče 100—105. Zagrebška borza« Dne 2. julija. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.99—11.09, Praga 167.80—170.20. Newyork 56.60—57.40, Loa. don 275.20—278.20, Milan 190.70—193.70. Berlin 13.27—13.42, Dunaj 0.07955—O.0S075. — Valute: dolar 55.60—56.40, lira 193.50 —1^6.50. InozemsKe borze. ' >- Curih, 2. julija. Borza: Beograd 9.1^ Pariz 23.15, London 25.045, Newyork 515.125, Milan 17.30, Praga 15.25, Düna; 0.007235. — Trst, 2. julija. Prečiborza; Beograd 5^-52.50, Pariz 131.50—132. London 143.50 —144, Newyork 20.35—29.75, Curih 573— 275. DuuaJO.Q4i25-O.0420- ßraca 87.25— Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. julija jgŽŽfc Stev. 147. Jubilej učiteljskega organizatorja Slovensko učiteljstvo slavi danes tridesetletnico enega svojih najboljših mož in najboljšega svojega organizatorja. Trideset let je. odkar predseduje poverjenik Luka Jelene učiteljskim organizacijam Slovenije. Trideset let intenzivnega organizatoričnega dela. neomajne volje, ljubezni do učiteljskega stanu je dosti! To delo in trud zna pravilno ceniti le oni, ki je nekai let deloval v velikih društvenih organizacijah. Koliko samozatajevanja je bilo treba za to najnehvaležnejše socijalno in družabno delo. koliko vztrajnosti, koliko imese v Poverjenik Luka Jelene* pojaVljajočih se sporih, nesoglasjih", koliko globoke vere v splošne društvene in učiteljske ideale. Vse to je moral imeti poverjenik Luka Jelene, če je hotel vztrajati na vodilnem mestu učiteljskih organizacij in če je na tem mestu še danes in bo morda. Če ne omagajo njegove še vedno čile in mladeniške sile. še dolgo vrsto let. Skoro neverjetno se sliši trditev, da ie poverjenik Luka Jelene načeljeval od 1. 1895. »Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani« in da ie to zavezo vodil v obupnih dolgih desetletjih avstrii. in klerikalnega rlačanstva. V taki borbi se izkremeni značaj in se izobliči podoba velikega duševnega in organizatoričnega člove- ka. In končno le tak kremenJt značaj more vžigati, voditi in dvigat! tovariše v idealne višine. Ko je prišel prevrat, je poverjenik Jelene kot vodja učiteljskih organizacij Slovenije bistrovidno spoznal odločujočo važnost splošne jugo-slovenske, vsedržavne učiteljske organizacije ter nad to organizacijo bleščeči in nenadomestljivi vzgojeslovni idealizem iugoslovenskega nacionalizma. V tem nacijonalizmu je videl začetek in konec ljudskošolske vzgoje, začetek in konec mišljenja slovenskega učitelistva. Morda pridejo zanamci, ki bodo odko-pali vse metodične koristi nacijonalnega vzgojeslovja ter neprekosljive moči ju-goslovenskega idealizma. Poverjenik Jelene je storil svojo dolžnost in začrtal slovenskemu učiteljstvu to edino pravo pot . . . Jubilant slovenske učiteljske organizacije se je rodil v Dražgošah 1. 1857. Učiteljišče je dokončal v Ljubljani. Prvo službeno mesto mu je bilo Hotič pri Litiji, drugo v Šenčurju, nazadnje pa ie služboval v Ljubljani Tu je bil lani upokojen. Že pri ustanovitvi »Kranjskega učiteljskega društva« je sodeloval v prvih vrstah. Pozneje je prevzel vodstvo ^Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani«, leta 1920. pa se je »Zaveza« izpremenila v UJU — Pover-jemštvo Ljubljana. Ob 25letnici »Zaveze« je napisal zgodovinski spis »Ročni zapisnik učitelistva«. Nad 25 let je upravljal »Zvonček«. Sodeloval je v vodstvu »Učiteljske hranilnice in posojilnice«, pri »Učiteljski samopomoči«, pri »Učiteljskem konviktu«. Je ustanovitelj »Učiteljske tiskarne« ter upravni svetnik Tvornice učil in šolskih potrebščin. Pri ustanovitvi UJU je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. reda, o priliki II. kongresa v Ljubljani pa z redom Bele-gla Orla. Med srbskim učiteljsfvom uživa zaradi svojega simpatičnega značaja, zaradi svoje izredne delavnosti ter strokovnega znanja vsesplošno spoštovanje. Po pravici spada danes med prve organizatorje in ideine utemeljitelje jugo-slovenske učiteljske organizacije, s čimer si je postavil nevenlMv spomenik. Slovensko učiteljstvo pa ie lahko še posebno ponosno na svojega poverjenika in mu lahko želi v svojem najvrtalnej-šem interesu, da živi na čelu slovenske učiteljske organizacije še dolgo vrsto let. Tudi mi se pridružujemo tej želji! Skupščina našega učitelistva V. pokrajinska skupščina UJU, pover* jeništvo Ljubljana bo na 4. in 5. julija 1925 v Šoštanja. Dne 4. julija v soboto: Ob pol 10. dopoldne seja širšega sosves ta z odseki v dvorani Sokolskega doma: I. Ob pol desetih dopoldne seja širšega sosveta z odseki v dvorani Sokolskega do« mi: 1. Izročitev došlih. predlogov in resolucij odsekom. 2. Pomnožite v odsekov z delegati. 3. Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki. II. Seje odsekov se vrše takoj po seji širjega sosveta in se nadaljujejo popoldne. Odseki zborujejo v Sokolskem domu in v šoii. ZBOROVANJE ODSEKOV. 1. Stanovsko in šolsko politični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent Ivan Dimnik, urednik ^Učiteljskega tos varišajo v Ljubljani. 2. Narodnosprosvetni in kulturnoepeda* goški odsek: Enoten poslovnik za oba odse* ka. Referent Vilibald Rus, sreski šolski nadzornik: v Kranju. 3. Odsek za stanovski naraščaj: Poro* čilo o delovanju okrajnih odsekov za naras ščaj in smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovni učitelj v Maria boru. 4. Odsek za obmejno šolstvo in neodre* seno ozemlje: Poročilo o delovanju in smer* niče. Referenta določi odsek. 5. Gospodarski odsek: Račun in prera* Čun Poverjeništva UJU. Referent M. Fe* g i c, glavni blagajnik Pov. UJU v Ljubljani. 6. Pravno*obrambni in tiskovni odsek: Ustanovitev pravnega zastopstva za učitelj* stvo in poslovnika za pravnosobrambno za* stopsfvo. Referenta določi uičteljsko dni* štvo za Maribor — mesto. Opomba: V svrho lažjega poslovanja so se združili nekateri odseki. Dopolnitev refe* rentov in eventualne spremembe se objavi« jo naknadno. Odseki bodo obravnavali tudi došle predloge in pripravili poročilo in reso* lucije za delegacijo in glavno zborovanje. Okrajni odseki naj pošljejo takoj svoja po* ročila referentom. Pozivamo delegate, da za časa zborova* nja odsekov sodelujejo v kateremkoli o d se« ku in tako z aktivnim sodelovanjem posi* tivno porabijo čas na skupščini. III. Ob M 16. (takoj po prihodu popol* danskega vlaka) se prične v dvorani Sokol« skega doma ZBOROVANJE DELEGACIJE. 1. Otvoritev in overovi jen je delegatov. 2. Poročilo poverjenikovo: Poroča po« verjenik tov. Luka Jelene. 3. Poročilo tajnikovo: Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf D o s t a 1. 4. Blagpjnikovo poročilo: a) račun po* verjeništva, b) proračun poverjeništva, c) račun «Zvoncka». Poroča glavni blagajnik tov. Mirko F e g i c. 5. Poročila odsekov: Poročajo načelniki odsekov. 6. Resolucije za pokrajinsko skupščino dne 5. julija. Sestava odseka za redakcijo smernic. 7. Nasveti. Dne 5. julija v nedeljo: * POKRAJINSKA «UHHSNA. Začetek točno ob H desetih v dvorani Sokofekeg* doma: .;y Dnevni *ec!t 'f% 1. Otvoritev skupščine. 2. «Sedanja doba in uciteljstvo». \— Poroča tov. Anten Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru. 3. * Administrativne in pravne zadeve učifeljstva z oztrom na sedanji položaj.* — Poroča tov. Pavel F lere, referent y mini« s trst v u prosvete v Beogradu. 4. Resolucije. UJU poverjeništvo Ljubljana: Luka Jelene, poverjenik. Mirko Fegic, glavni blagajnik. Rudolf D o s t a 1, strokovni tajnik. IProsveta — Koncerte v Rogaški Slatini hi Laškem priredi priljubljeni »Slovenski kvartet« iz Ljubljane (gg. Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) in sicer v Rogaški Slatini v soboto 4. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Zdraviliškega doma in v Laškem v nedeljo 5. t. m. ob 5. uri popoldne v Zdraviliškem domu. Prepričani smo, da bo imel ta vrli pevski kvartet, kakor povsod doslej, tudi v obeh zdraviliščih ne le velik umetniški uspeh, marveč tudi dober obisk kopaliških gostov, domače publike in Izletnikov iz bližnjih krajev. 1330n — Gradnja poljskega narodnega muze. ja. V Varšavi so pričeli z gradnjo poljskega narodnega muzeja. Za pripravljalna dela je določenih pol milijona zlotih. M on umen-takua zgradba bo stala 8 milijonov zlotih m se bo zidala štiri leta. — Program dunajske opere. Ravnatelj dunajske opere, Schalk, ie pravkar objavil program dunajske opere za jesensko in zimsko sezono. Uvodoma navaja, da je zamrla moderna operna produkcija in 'da manjkajo primerni »Kassaschlagerji*. Lani le nunaiska opera nanovo opremila Glucko-vega »OrphVusa«, »Falstaffa«, »Prodano nevesto*. »Prijatelja Fritza«, »Rienzija«, »Ernani« in pa Puccinijevo »Deklico iz zapada«. ki je žela velike uspehe. Kot novosti so" se dale Kienzlov »SanktissJmus«, Frankova »Slika madone« in Braunfelsov »Dol Gila z zelenimi, hlačami«. Za jesen-so in zimsko sezono napoveduje Schalk predvsem vprizoritev »Boris Godunova« v najboljših zasedbah"'. Opera vprizori nadalje novitete: komično opero »Ssanarell« skladatelja Grossa, Wolf Ferrarijeve »Štiri grobi jane« in pa Rabaudovega * Maroufa«. Nadalje bo opera igrala »EurvantKo«, »Wilhelma Telia«, »Normo«* »Corregido-ra«, »Hugenotte«, »Vampirja«, »Pikovo damo«, »Ifigenijo v Aulisu«, »DjamileK«, Wagnerjeve »Nibelurge« in Straussove opere »Elektra«, »Žena brez sence« in »Ariadne na Naksosuc. Sport — Olimpia (Reka) : Ilirija. V soboto in nedeljo igra Ilirija dve nogometni tekmi z reškim prvakom Olimpijo. kateri je v prvem srečanju na Reki podlegla z 0:3. Ilirija se nadeja, da se bo v predstoječih tekmah mo* gla revanžirati za ta neuspeh, kar pa ni la* hka naloga. Olimpija je namreč bas prete* čene dni z rezultatom 1:2 in 2:2 proti split* skemu Hajduku vnovič dokazala svojo vi« soko kvaliteto. Tekmi pričneta oba dni ob 18. url. 1327/n — Tenis . turnir Hašk - Ilirija. V nedeljo 5. t. m. priredi tenis - sekcija SK. Ilirije medklubski turnir s Haškom na svojih igriščih pod (^kinovrm gradom. Turnir prične ob 8. in traja ves dan. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. 1323n — Velike plavalne tekme skozi Berlin, ki se vrše vsako leto julija meseca, je policija zabranila baje radi nizkega vodnega stanja reke Spreve, Policija že vnaprej ve, kakšno bo stanje reke Spreve prihodnjo mesec! PRVENSTVENA Sparta Slavij a Viktoria 2. DFG CAFC Čechie K. Liben Vršovice Nuselsky Meteor VIII. TABELA 0 7 1 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 4 4 4 2 3 3 2 1 1 3 mf 1 4 1 0 1 2 1 1 2 3 4 3 5 6 6 6 PRAGI 32:7 15 38:10 21:16 20:12 7:19 13:21 20:32 18:32 16:30 14:24 15 11 10 9 8 7 6 5 4 Sokol — Sokol Ljubljana n. priredi v nedeljo o, % m. svojo vsakoletno veliko javno tombolo na Kongresnem trgu. Dobitki so izredno lepi in številni, tako pohištvo, moško in žensko kolo, šivalni stroj, velika stenska ura, blago ter mnogo drugih manjših, tako da pride vsakdo lahko na svoj račun. Za udobne sedeže bo preskrbljeno. — Kupujte torej tombolske tablice, katerih cena 2 Din je sila malenkostna. 1326n — XI. Izlet gorenjske sokolske župe v Školjiloki se vrši v nedeljo 5. julija. Ob pol 8. zjutraj se vrše tekme, ob 10. dopoldne skušnje, ob pol 12. slavnostni sprevod, ob pol- 4. popoldne javni telovadni nastop in nato veselica v Sokolskem domu. Gorenjci se lahko pripeljejo pravočasno tudi z vlakom, ki pride ob 11. dopoldne v Škoijo Loko. Odhod bo bržkone mogoč tudi z večernim brzovlakom, ki vozi iz Ljubljane na Gorenjsko, ker so bili ukrenjeni pri železniškem ravnateljstvu koraki, da bi se ob tej priliki brzovlak ustavil tudi v Škofii Loki. _1324n Politične uestl = Radičevci proti Davidoviču — konec opozic. bloka. Največji nasprotniki sporazuma med vlado in radičevci niso, kakor hoče to naslikati opozicijo-nalno časopisje, pred vsem klerikalno, — samostojni demokratje. marveč davi-dovičevci. Zakaj, je jasno. Ako stopijo radičevci v vlado, zgubi sedanja opozicija nad 60 članov, s katerimi se na to ojači vladna skupina, kar sedanjo opozicijo davidovicevcev, klerikalcev in muslimanov tako oslabi, da bo v parlamentu brez vsake moči. To uvažujejo zlasti davidovičevci in klerikalci, zato spletkarijo na vse načine, da bi sporazum vobče preprečili ali pa vsaj iz tega sporazuma izločili samostojne demokrate ter te prisilili, da bi se pridružili opoziciji in tako ojačili njene, zbog izstopa radičevcev razredčene vrste. i— Davidovič sam je že opetovano izrazil javno svoje nezadovoljstvo, da se radičevci trudijo na ta ali na oni način priti v vlado, na svojem shodu v Beogradu dne 25. junija pa je izjavil med drugim: «Ako HSS sklene sporazum v obrambo zakona in v svrho borbe proti korupciji, ta sporazum ne bo dolgotrajen, ker ne bodo hoteli radikali delovati na temelju zakonitosti in postenja.» S to Da-vidovičevo izjavo polemizuje v svoji včerajšnji številki Radičevo glasilo «Dom» in pravi dobesedno: «Tu je g. Davidovič pozabil, da beleži radikalna stranka, da ne omenjamo drugih, ta-le svetla imena: Stojan Protič. Ljuba Jo-vanovič, Aca Stanojevič, ki sami za sebe dajejo (ne seljaški stranki, marveč celokupni javnosti) popolno jamstvo zakonitosti in poštenja, torej tudi trajnosti (ne radikalno-radičevskega) nego hr-vatsko-srbskega sporazuma.* Na to je g. Davidovič še rekel: «Ako seljaška stranka sklene sporazum in vstopi v vlado z radikali brez programa zakonitosti in poštenja, bo v kratkem izgubila vsak ugled in vsak pomen in bo sporazum tudi v tem slučaju kratkotrajen.« Tu je g. Davidovič pozabil, da bi tako ne smel govoriti niti o posamnem poslancu seljaške stranke, a kamoli o celokupni stranki, za katero je ves hrvatski narod.» — Iz te polemike je razvidno, da so mostovi med radičevci in opozicijo že porušeni in da dejanski ne obstoja več «blok narodnega sporazuma in kmetske demokracije«! = Zanimiva ugotovitev. Klerikalvi in pucelj - prepeluhovci so do danes še v eni fronti, namreč v takozvanem »bloku narodnega sporazuma in seljaške demokracije«, vendar se med sabo že pošteno prek-ljajo in si protistransko očitajo razne grehe. Tako očita včerajšnji »Kmetski List« klerikalnemu voditelju dr. Korošcu da je bil on tisti, ki je 1. 1920. zahteval, da mora ostati Stjepan Radič še nadalje v zaporu. »Kmetski List« ugotavlja: »Radič je bil po nedolžnem v ječi tudi 1. 1919 in 1920, vse do volitev v konstituanto. Takrat je bil ministrski podpredsednik g. dr. A. Korošec. Ko je nekoč ministrski svet razpravljal o Radiču, te velika večina takratnih ministrov bila za to, da se Radiču vrne svoboda. Takrat pa je vstal podpredsednik ministrskega sveta "dr. A. Korošec in je odločno zahteval, da ostane Radič še naprej zaprt.>.* čemu to navajamo? Ker so klerikalni in tudi drugi opozicljonalni listi vedno trdili, da ni bil Radič 1. 1919. izpuščen na svobodo za to, ker je temu nasprotoval Svetozar Pribičevic. A evo sedaj razkritja danes radičevskega poslanca Puclja! — Sto milijonov prebitka v Italijan, skem proračunu. -Popolo d' Italia« poroča, da se v finančnem ministrstvu zaključujejo računi za proračun 1924 25. Baje izkaže proračun prebitka sto milijonov lir. = Komunistična stranka. Po uradnin poroC'li v »Pravdi« je štela ruska komunistična stranka 1. aprila t. 1. skupno 861.530 pripadnikov, od teh 475.790 polnopravnih strankinih članov in 385.740 kandidatov. V januarju lanskega leta je bilo strankinih članov samo 346.000. Torej niti pol milijona ni pravih komunistov, to je boliševikov v Rusiji In ti vladajo nad ostalim prebivalstvom, ki šteie 100 milijonov. Julijska brojina — Tragična smrt župnika Sedeja. Župnik Nikolaj Sedej v Oblokah se je šel popoldne 29. pr. m. kopat, ne da bi o tem koga obvestil. Ker ga le dolgo ni bilo nazaj, so ga začeli njegovi domači iskati in slednjič so ga našli v vodi mrtvega. Pokojnik je imel srčno napako in ga je v vodi zadela kap. Župnik Sedej je sorodnik goriškega nadškofa. — Samomor poročnika finančne straže. Poročnik finančne straže v Kačjivasi pri Postojni Cornelio Pescatori je izvršil samomor. Odpeljal se je z motociklom do nekega brezdna, tam si je pognal krogljo iz revolverja v sence in se zvrnil v globo-čino. Tam so ga našli po dolgem iskanju. Na svojem stanovanju je pustil pismo, naslovljeno na mater, kateri naznanja svoja smrt vsled slabega zdravja in jo prosi odpuščanja. — Podgori pri Gorici napovedujejo Ita. lijani veliko in sijajno bodočnost. V novih Brunnerjevili tova.T-nah bo zaposlenih nad 5000 delavcev, zgTadijo se tudi velikanska stanovanja, prebivalcev bo nad 15.000. Tovarne bodo urejeno ameriško-moderno, in tako se obeta tik Gorice živahno tovarniško drvenje in vrvenje. Napovedovanje se sliši lepo, 6aano če bodo tovarne tudi uspevale. To je že odprto vprašanje. Želeti je, da bi se tam, kjer je divjal najbesnejši vojni vihar, razvilo blagodejno delo! — Škoda vsled povodni! v Idriji In oko. lfcl znaša nad dva milijona lir. Tako je ugotovila vladna komisija. — Na sejmu v Sežani je poskočila cena goveji živini od 430 na 450 do 480 lir za stot. Prašiči so se prodajah še dalje po 30 do 70 lir komad. Goveja živina se izvaža V obilni meri v srednjo Italijo. — Izvoz v*taa Iz Istre. Tekom maja se je izvozilo iz Istre preko Poreča, Pule in Reke 4573.21 hI vina. Z drugim izvozom znaša svota za maj 5536.59 hI, od januarja dalje 37.308.30 hI. — V Studenem pri Postojni se bo vršila v nedeljo v G-asflnem domu šolska pri. reditev. Raaetava ročnih del sledi 12. julija. Cisti dobiček prireditve je namenjen rev. ntm otrokom. — Samomor železničarja. Me banke, najmanj pa one v Sloveniji, saj ;s znano, da ie bil kredit tukaj najcenejši v celi državi, kar velja tudi danes. Mnogoteri vzroki leže drugod in ne moremo tukaj o njih razpravljati. Naj opozorimo le na javne dajatve (davki, doklarie itd.), ki v Sloveniji — kot za privatnike \— tudi za banke neprimerno višje nego v drugih krajinah. Že radi davkov, taks itd. je iz-' oceno, da bi mogle izhajati banke s 4 do brutto razliko pri obrestih. To pač dokazujejo najbolj njihove bilance. Ako se odšteje obresti lastne obratne glavnice, ostane zavodu največ 1 do 2% netto razlike, kar gotovo ni pretirano. Številke pisca omenjene notice glede razmer v Nemčiji so Popolnoma napačne. Sosedanja Avstrija -ma uradno obrestno mero 11%, banke rajajo 16 do 20%, za vloge pa plačujejo 10% jn več — dasiravno so njihovi davki znatno nižji (?) od naših. Razmero v -rnčiji so pa tudi povsem druge nego pri ls m se jih daleko ne more primerjati z • i. Naše banke imajo največji interes redukciji obrestnih mer in so storile v i oziru vse, kar je bilo mogoče, da varijo svojim strankam zopet zdrave ara« razmere; naenkrat to pač ni mo- -e, temveč le postononia* — Z Jesenic nam pišejo: Govori se, "da se carinska uprava pogaja za nakup Paaro-vega hotela tik ob kolodvoru. Ta kupčija bi bila za Jesenice hud udarec, ker bi s tem izgubile edini hotel, ki ga naravnost krvavo potrebujejo. Jesenice so važno železniško križišče, kjer ostajajo dnevno številni potniki, zlasti iz tujih držav, ki iščejo zaradi neugodnih železniških zvez prenočišča. V javnem interesu je torej, da služi zgradba tik ob kolodvoru svojemu prvotnemu namenu, in naravnost zločin državne Uprave bi bil, ako bi odvzela občini to poslopje, ki edino prihaja v poštev pri tujskem prometu. Priznavamo, da potrebuje carinarnica primerne lokale za svoje urade in tudi za stanovanje svojim uslužbencem toda nedopustno je, da bi si te lokale pridobila na stroške javnosti in na stroške tujskega prometa. Ako je carinarnici v sedanjih prostorih pretesno, naj finančna uprava pač zida svo.ie poslopje, denarna sredstva ima itak na razpolago. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) H# „klju&" traja kakor štirje pati drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodajalnah* — Izlet v Lesce in Vini gar v zvezi z ogledom Tovarne verig v Lescah in lesne industrije «Vintgar» priredi za svoje Član* stvo Trgovsko društvo «Merkur» v Ljublja* ni v nedeljo dne 12. julija 1025. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6.43 zjutraj. V Lescah ogled tovarne verig in zajutrek, o'- 11.05 odhod iz Lesc na Javornik, nato pešizlet čez Vintgar. V restavraciji društve* ne«a člana in bivšega dolgoletnega tajnika g. Goloba skupno kosilo in nato ogled indu* strije «Vinrgar». Po ogledu prosta zabava z godbo in petjem. Povratek iz postaje Pods hom z zadnjim (turistovskim) vlakom. Obs vezne prijave za celodnevno udeležbo naj* kasneje do torka dne 7. julija. Pevci se ob enem vabijo, da pevske vaje ob torkih in petkih redno in polnoštevilno posečajo. — Odbor. 1322/n — Iz zdrcviilšča Dobrne pri Celju nam pišejo: Kakor drugod, jc tudi Dobrna na dneva vreden način proslavila Vidov dan. Dne 27. m. m. je bila svečana maša zaduš« niča v tukajšnji župni cerkvi za junake, ki so darovali življenje na žrtvenik domovine. V nedeljo 28. m. m. pa je bila narodna pro* slava v topliški dvorani s pestrim sporedom, katero je priredilo tamošnje učiteljstvo s sodelovanjem šolska mladine. Te prireditve so se udeležili poleg domačega občinstva vsi tukajšnji uradi, društva in skoraj polnoste« vilno vsi gostje. Po otvoritvenem pozdrav* nem govoru zdraviliškega upravitelja g. A. J a n k o v i č a jc bil slavnostni govor šol* skega vodje g. Albina Schmidt a. Nje* gcvemu izredno globoko zamišljenemu in domovinske ljubezni proze temu govoru, v katerem je očrtal junake kosovske epopeje, so sledile domovinske deklamacije mladih, nadebudnih šolarjev in ljubkih šolaric. Na programu so bile posebno aklamirane tesle točke: Oslobodžena Jugoslavija, Jugoslavija in Mladi vojaki. — Marsikatero oko se je osolzilo ob koroški narodni: «Gor čez iza* ro7\ ki so jo z umevanjem in občutjem za* peli šolski otroci. Med posamnimi točkami je svirala zdraviliška godba dravske divi* zije. Ljubek je bil nastop mladega 51etnega violinskega virtuoza, sinčka šolskega upra* vitelja iz St. Janža. Lepo, prisrčno slavi je je bilo nato zaključeno in uspeh apela gosp. upravietlja A. Jankoviča na radodarnost go* stov je bil finančno nad vse zadovoljiv. — Nabrana svota, povečini darovi tukajšnjih gostov, se bo porabila v prid ubogim šolar* jem tukajšnje šole. čf. Iij v Slovenskih goricah. Kakor smo žr poročali pred tedni, priredi pevsko dru* štvo «Obmejm Zvom> iz Št. Ilja v nedeljo dne 5 .t. m. svojo poletno veselico v vseh prostorih g. Iv. Baum a na, tik ob kolodvoru. Za imenovano ves lico, ki je predpriprava v petletnico obstoja društva, vlada že veli* ko zanimanje od prijateljev petja in gedbe, kakor tudi od onih, ki sovražijo napredovat nje nacijoi.alne misli v obmejnih krajih, ka* tero goji imenovano društvo. Hoteli so jo celo prepovedati, oziroma omejiti, a višje glave uvidevajo, da pri petju in godbi je strankarstvo postranska stvar ter je vese* Jico v popolnem ol-zcgu dovolilo. Svoje so* delovanje so prijavila tudi bratska pevska društva «Jadran» iz Maribora in «Zarja» iz Pobrežja. Ta dan napravi svoj peš*izlet So* kol iz Maribora in Jarenine ter kolesarsko društvo «Penin». Dobili smo tudi posebni vlak, ki bo vozil iz St Ilja okrog 23. (11.), oziroma po potrebi. Spored veselice bo jako pester! Začetek takoj po prihodu vlaka in trajala bo do 2. popolnoči. Vstopnina 5 Din za osebo pri pogrnjenih mizah. Da bo vino in postrežba dobra in solidna, garantira že ime gostilničarja. Vsak, kdor še ni bil na naši severni meji, ima lepo priliko, da si ogleda našo postojanko ter da agilnemu pevs skemu društvu v št. IIju s tem moralično podporo, da vztraja pri začrtani poti in da bo delovalo Še z večjim uspehom kot do sedaj in kljubovalo vsemu, kar se mu stav» Ija na njegovem pohodu. Ljubitelji narave in zabave, tedaj 5. julija vsi v obmejni Št. IIj! _ Odbor. — Požar v Dravijah. Snoä, nekoliko po 23. jc pri posestniku Valentinu Jenku v Dravljah št. 37 izbruhnil požar, ki je uničil gospodarsko poslopje ter deloma tudi hišo. Goreti je začelo seno, ki se je nahajalo po« leg dimnika. Na podu speča posestnik Jen« ko in njegov sin sta se zbudila in skušala o^enj pogasiti, kar pa jima ni uspelo. Na pomoč sta nato poklical« sosede, ki so pomagali reševati živino in pohištvo. Na lice mesta so nato dospele požarne hrambe is Dravelj, Zgornje Šiške, Güoice in Št. Vida, ki so ogenj omejile. Hlev, shramba za ste« ljo, drvarnica, in svinjsk so pogoreli ter znaša škoda nad 100.000 dinarjev. Jenko je zavarovan za 135.000 Din. — Nesreča v Tacna. V nedeljo zvečer okoli 19. je sedelo v čolnu na Savi pri Tacnu večje število otrok. Nenadoma se le čoln utrgal, ali kakor zatrjujejo očividci, je neki deček namenoma odpel verige, in zdrknil je po Savi nizdol. Prestrašeni otroci so poskakali v Savo ter se pričeli boriti z valovi. Bil je grozen prizor, ki so ga še povečali obupni kriki nesrečnih otrok. Na krike ponesrečencev je prihitel sodčir J-^ip Čižman, ki je rešil sedem otrok in jih' iztrgal valovom. Žal, da je nesreča zahtevala tudi svojo žrtev. V valovih Save je izginila 14-Ietna Marija Čižman, katere odsotnost so šele opazili ,ko je bilo prepozno. Njenega trupla do sedaj še niso potegnili iz vode. Čoln je baje odpel 13-Ietni Ladislav Čižman, ki je celo v sorodu s ponesrečeno Marijo Čižman. — Ameriški potres. G. dr. A. Belar nam piše: Predzadnji potres v Kaliforniji so be* ležili naši potresomeri v Ljubljani dne 18. aprila 1906. Po sedanjih zaznamkih istega aparata tu pod Triglavom je bil potres leta 1906. najmanj petkrat silnejši kot zadnji, katerega smo tukaj beležili jako jasno dne 28. junija t. 1. ob 2.33, kar je naš observa* torij še isti dan javil svetovnim listom. — Odkritja povodom regulaciie Save. Povodom regulacije Save, ki se vrši v bli-•žini Orašja v Bosni, je inž. Sreiber naletel na razne stare predmete. Izkopnine so bile poslane v sarajevski muzej. Predmeti so iz neolitske dobe, približno 3000 let pred Kristusom. Tako se ie našlo kamnita kladiva, izbrušene pšice, nože ter kosti izumrlih vrst jelena, svinj in go\*ede. V bližini se je našla opeka iz svinca s črkama C. S. To je edina na celem svetu ohranjena opeka te vrste in predstavlja zgodovinsko rariteto. — Zakonska drama v Beogradu. V Beogradu se je v Dubljanski ulici št. 206 odigrala krvava zakonska drama. Železni-čarski delavec Mihajlo Tanovič je z nožem zaklal svojo mlado ženo Ružico, o kateri je sumil, da mu je nezvesta. Bila sta poročena komaj leto dni, ko ga je žena oričela varati. Mož ji je njeno nezvestobo večkrat očital, toda bilo je bob ob steno. Pred dnevi sta se zopet sprla in v divji jezi je mož zagrabil nož ter ga ženi zasadil v prsa. Ko se le Ružica zavedla, ie priznala, da ima ljubimca, ki mu je ime Miloš. Njene poškodbe niso težke. — Oh, ta ljubezen . . .! Kristina Ivič iz Subotice je bila, precej lahkoživo dekle, kateremu se ni manjkalo čeetttcev. Med njenimi oboževalci je bil tudi železniški uradnik Lazar Sakolvč, kateremu pa je man-stvo z Tvico precej škodovalo. V soboto je Lazar Ivieo obislcaT na stanovaTjjn, in ta je zahtevala, da naj jasno izjavi, če jo poroti ali ne. Lazar je zahtevo kategorično odklonil, nakar je raz borita Ivlca zagrabila neko steklenico in njeno vsebino — neko kršimo — Izlila njemu v obraz in ga močno ožga-la Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. V steklenici ostalo tekočino je Ivica popila. Tudi njo so prepeljali v bolnico. Bori se s smrtjo. Iz Ljubljane. — Velika nadprodukcija ženskih učiteljskih kandidatki?. Za sprejem v prvi letnik učiteljšca v Ljubljani se je prijavilo ca. 150 gojenk. Ako prištejemo k temu še samostanska učiteljišča, bo to število narastlo v ljubljanski oblasti na 200. V preteklih letih so kandidatinje po veČini lahko vstopile v učiteljsko prakso, ker so marsikje razširili šole, vsled nadštevilnosti delili razrede, osnovanih je bilo tudi mnogo novih osnovnih šol, toda v bodoče vse te okornosti v glavnem odpadejo. Letna potreba bo znašala predvide\mo za ljubljansko oblast okrog dvajset ženskih učnih oseb. Prezreti ne smemo še ene okolnosti, Je mnogo dvo-m trorazrednih šol, na. katerih poučujejo same ženske moči. Od vseh učiteljskih oseb odpade 75% na ženstvo. Ako hoče učna uprava ugoditi predpisom, se mora to razmerje izpremeniti tako, da imamo 75% moškega osobja in 25% ženskega. Nedostatku moških učiteljev je treba odpomočl. Treba je priznati prosvetnemu ministrstvu in vladi, da je vedno rada skrbela za kritje vseh stvarnih in osebnih izdatkov za osnovno šolo, moški mladini, ki je končala meščanske Šole in ima na srednjih šolah nižji tečajni izpit, da se posveti učiteljskemu poklicu. Učiteljski sta« postaja vedno bolj ugleden in časi, ko se je od svobodnih poklicev pričakovalo najugodnejši gmotni položaj, so že minuli. — Ljubljanska carinarnica misli baje kupiti, kakor nam poročajo, od Jadransko-podunavske banke hišo ob vogalu Miklošičeve in Pražakove ulice. Ako je ta vest resnična, bo na cesti cela vrsta strank. Opozarjamo na to namero merodajne činitelje, da se z vso odločnostjo upro tej nakani. Ob notorični stanovanjski bedi v Ljubljani bi bil naravnost škandal, ako bi državna uprava, ki bi bila poklicana ublaževati stanovanjsko bedo, to bedo sama pospeševala. — Stanovanjsko sodšce v Ljubljani uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne. Po tem času se stranke ne sprejemajo. Stranke, ki so vložile pri brv-šem stanovanjskem oblastvu splošne prošnje za stanovanje, se pozivajo, da vlo» že za stanovanje nove prijave v smislu določil stanovanjskega zakona. Oni prosilci pa, ki so v svojih vlogah označili stanova-nje, za katero prosijo hi so prošnje vložili pred 15. majem t L, naj javijo najkasneje do 10. julija t. I.t če se vzdržujejo svojo prošnjo, ker bi se stanovanjsko sodišče pri dodelitvi dotičnega stanovanja ne moglo ozirati na njih vloge. Glasom določil čl. 16 stan. zak. sta tako najemnik, kakor hišni lastnik zavezana pod kaznijo od 500 do 9000 dinarjev, da prijavita prazno stanovanje m sicer prvi H ur pred, drugi »a 24 ur oo iz- selitvi. Stranke se zato v lastnem interesu nujno opozarjajo na to določno, zakaj stanovanjsko sodišče mora in bo postopalo strogo po zakonu in opravičila za nevednost al! zumudo zakon ne pozna. — VoEtev t obrtno sodišče. Gremii trgovcev v Ljubljani objavlja naknadno k včerajšnji notici, da je veliki župan z odlokom z dne 30. junija t. 1. O. br. 499/1. na prošnjo gremija podaljšal rok za vlaganje prijav v svrho sestave volilnih imenikov za izvršitev volitev v obrtno sodišče v Ljubljani do 15. julija 1925. — Svarilo. Gre mi j trgovcev v Ljubljani opozarja vse one, kateri so naročili kako blago, bodisi perilo, obleko itd., od tvrdke »Kleiderhaus« L. Th. Luder, Wien, XVL, Brunnengase 74, po zastopnikih Alfredu Hesselu in nekemu Rosenbergu, da imenovana po sporočilu tvrdke same nista nika-ka pravna zastopnika te tvrdke. Tviflka naproša, da se ju pri zopetnem pojavu prijavi policiji. Ker obstoja sum, da goriime-novana zastopnika izrabljata tvrdko v špe-kulativne mamene, se svarijo vsi pred na-daljnimi nabavami blaga ter eventualnimi posledicami. — Načelstvo. — Odprto vprašanje na direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Prejeli smo in objavljamo ta-le dopis: Upokojenci državne železnice vprašamo direkcijo drž. železnice, kje tiči vzrok, da upokojenci po starem zakonu ne dobijo redno svoje poko.mine prvega vsakega meseca? Ako vprašamo pri likvidaturi, nam povedo: »Točno nakazano, kakor vsak mesec!« čekovni urad pa ne dobi od strani državne železnice pravočasno nakaznic, marveč n. pr. za mesec julij je prejel še le 1. ob 9. dopoldne. To pomenja, da vpokojenci dobijo svojo penzijo za Ljubljano 7 šele tretjega, namesto prvega v mesecu. Ker je pa za to pokomfno, kar jo dobijo današnji upokojenci, mesec za 15 dni predolg ter ga hoče še direkcija državne železnice v Ljubljani Še za 3 do 4 dni podaljšati- prosimo tem potom gospoda ravnatelja dr. Borka, o katerem vemo, da je mož, ki ljudi pravico in red, da poskrbi za točno izplačilo pokojnin- že prvega vsakega meseca. Pripominjamo, da se tako na pošti, kakor tudi na čekovnem uradu pritožujejo radi te netočnosti pri državni železnici, ker je radi zakasnelih nakaznic mnozo Čezumega in nepotrebnega dela. — Upokojenci. — Glas Iz občinstva. Naročnik" našega lista nam piše: Po preobratu se je mnogo storilo za ojepšanje mesta, toda poglejte na Borštnikovem trgu to divno košato lipo, staro še nad 280 let, kako je zapuščena. Stoletja pred nami so se pod njo zbirali naši predniki in jo opevali v narodni pesmi >tSoji, stoji Ljubljan'ca* ♦ . . Ali ne zasluži to staro lepo drevo, ki je videlo že toliko naših ro'dov, mesto podrtega kamenja primerne ograje? Naj mesto vendar da popraviti ograjo! — Strelci,, pozor! Velika strelska tekma SiLD., kt se bo vršila za vse prijatelje strelstva v nedeljo 5. julija na vojaškem strettšču v Ljubljani po že objavljenem sporedu, bo nudila udeležencem poleg izrednega športnega užitka tudi priliko, da si pribore krasna, dragocena darila, katera jih bodo vedno spominjala na lepo prireditev. Strelci, ne zamuditi lepe prilike, ki se Vam tako redko nudi pri nas, kjer se najstarejši in drugod najmodernejši škort tako malo goji! — SLD. 13l9n — Vabilo na sejo širšega sestanka v soboto ob 7. zvečer na realki v Ljubljani. Resno se opominjajo vsi Člani, da se seje vsi udeleže. Poroča tovariš N u č 1Č o uspehu v Beogradu. 1325n ^ Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. Meseca junija je izposodilo 2451 strank 9776 knjig: prvo polletje 1925 je izposodilo 19.508 strank 78.152 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvat* ske, češke, ruske, nemške, italijanske, fran* coske, angleška in esperantske knjige vsa* komur, kdor se zadostno legitimira. 13^ö)n — Cirilmefodarji! V nedeljo 5. julija CirilsMetodov praznik, zato popoldne in zvečer vsi na Dolenjsko cesto 14, kjer pri* redita šentjakobskostrnovski Ciril Metodo« vi podružnici popoldansko in večerno ve se« liro. Ob mraku zagori na bližnjem griču ve* ličasten kres. Brez vstormine! Začetek ob 3. popoldne. 132° n — Gostilničarji imajo v petek dne 3. t. m. ob Vi 15. pri »Kavčiču» na Privozu sestanek radi regulacije cen jedilom, ki jo za* hteva mestni magistrat. — Trgovski nameščenci in uradniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 2. julija 19>5 ob pol 9. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljana", Aleksandrova cesta (palača Ljubljanske kreditne banke, vhod naroti kino ildeäl«). Na dnevnem redu je razgovor o volitvah v obrtno sodišče. K polnoštevilni udeležhie vabi Pomočniški zbor Gremiia trgovcev v Ljubljani. 1318n — Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo novembra 1924 zastavljenih predmetov 9. julija t. 1. ob 3. popoldne. — Izgubil se je zlat prstan, drag spomin, na poti od gostilne Fatur pod Rožnikom, preko železniškega prelaza, Erjavčeva ce* sta, Gradišče, Narodna kavarna, pod Tran* čo, Mestni trg. — Odda naj se ga proti na« gradi v upravi «Slov. Naroda». 1331/n — Pozabil se je v Kino Matica včeraj* bel zavitek s kopalnim trikojem. Najditelja se prosi, da ga odda v upravništvu lista. 1320/n — Hrastnlškl pralni prašek' tako brzo pere, da gospodinja hvali ga Čez vse mere, 50/L Iz Maribora. —m Tragična smrt dirkača Jerkala. Poročali smo včeraj, da se je v nedeljo na motociklistični dirki na Teznu pri Ma-ribvru težko ponesrečil zagrebški- 'dirkač Jerkal. Na ostri kurvi je odletel z motorja in z glavo priletel ob tla. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam Pokojni je bil dober športnik fn spreten vozač. V smrt ga ie pognalo ča-sflhlepie. in nssity idnost —m Samomor. V obsežnih gozdovih med Sv. Bolfenkom in Mariborsko kočo na Pohorju so zagledal minule dni neki fantje, ki so stikali za mladimi vevericami, na drevesu viseče moško truplo. Obletavali so ga ptiči, oči so bili izkljuvane, dahnilo je po mrtvaško. Očividno je obešenec visel tam že dolgo Časa. Preiskava je dognala, da ie obešenec istoveten z oskrbnikom Če-ligijevega posestva pod goro Kalvarijo pri Pekrah, kojega so pogrešali že tri dni. Gospodarske neprilike so ga gnale v Pohorje, kjer je pri Sv. Bolienku iz obupa popival ter se končno obesil. Pri njem so našli uro in dva dinarja. Pokojni je bil Nemec, sam* skega stanu ter na dobrem glasu. Iz Celja. —c Promocija. V soboto dne 27. junija je bil g. Ludvik Č e r n e j, sin šolskega nad* zornika g. L, Černcja in bivšega agilnega predsednika centrale JAD Triglava v Za< grebu, na graški univerzi promoviran za do« ktorja vsega zdravilstva. —c Drž. dekliška meščanska šota v Ce* lju jc imela v preteklem šolskem letu 4 raz* rede in 2 vzporednici, katere je posečalo 244 učenk. Z dobrim uspehom je dovršila šolo 183 (75 %) učenk, z nezadostnim uspe* hom 19 (3 %) učenk, 42 (17 %) učenk pa bo delalo čez 2 meseca ponavljalne izpite. Letos so se na zavodu prvič vršili končni tz* piti učenk IV. razreda. K iziptu se je pri* javilo 27 učenk: od teh jih je 23 u-pešno položilo izpit, 4 učenke pa bodo čez 2 me« seca delnic ponavljalni konč;ii izpit. Oh sklepu šolskega leta se je priredila zelo okusna razstava risb in ženskih ročnih del, ki si jo ie ogledalo obilo občinstva. —c Sestanek evangeljskih občin v Stoi veni ji :e je vršil te dni v Celju. Za senior*: ja je bil izvoljen mariborski pastor g. Bai ron za dobo 6 let. S tem se premesti sedež senijoriata iz Celj^. v Maribor. Dosedanji senijor g. Friderik May v Celju je- bil izvo* Ijen za častnega senijorja. Izpred sodišča. SOVRAŽNI BRATJE. Na obtožni klopi sedijo bratje: Matevž, Jože in Janez R o m š a k iz Žage, občina Gojzd pri Kamniku, vsi trije razvpliti pretepači, ki se jih boji vsa okolica. Janez in Jože sta že pred leti nekega ubila ter bila obsojena, prvi na poldrugo leto, drugi pa na osem mesecev ječe. Ako se je treba koga lotiti, so si bratje složni, ako pa nimajo nasprotnika, se medsebojno zgrabijo. Tako so bili pretepaški bratje dne 29. sušca t. 1. v neki gostilni v Smrečju brez nasprotnikov, toda željni pretepa. Najbolj bojevitega se je kazal najmlajši Matevž, ki je hodil po sobi gor in dol ter vpil: »Bom vsa zbil!« Ker se bratoma ni ravno zljubilo pretepa, je Matevž pokleknil pred starejšega Janeza, ki je oženjen, ter ga prosil, naj se gre ž njim metat. Ker se je Janez branil, je Matevž udaril s stolom po ste« klenici, nato po svetiljki, da je nastala tema. Gostilničarka je zbežala k sosedovim. V temi sta potem Matevž in Jože s stoli navalila na brata Janeza ter ga močno poškodovala. Janez pa je potegnil nož rti trikrat oklal Matevža na glavi. Edina priča se izgovarja, da je pred pretepom zaspal, v istin i pa se boji nasilnih bratov Romša-kov. Županstvo je izdalo sledeče spričeva« lo: »Vsi Romšakovi nimajo nobenega premoženja, imajo pa veselje do tepežev«. Ob^ sodijo se: Matevž in Jože vsak na pet miesecev, Janez pa na tri mesece težke ječe. t Potres v Ameriki Še vedno novi sunki Iz Newyorka prihajajo sedaj podrobna poročila o potresu, ki je uničil cvetoče kalifornijsko mesto Santa Barbara. Kakor javljajo, je potres spremljal strahovit trušč, zdelo se je, kakor da bi pokale strojne puške. V Santa Barbari so ogromni oblaki prahu zatemnili ulice. V trušču rušečih se poslopji so se mešali obupni kriki ponesre* čencev. Nekateri so poskušali bežati, a rriso mogli, zakaj tla so se dvigala kakor, morski valovi. Nenadoma so se po ulicah razlile ogromne mase vode. Vsled eksplozije v*elikih bencinskih sodov je izbruhnil na več mestih požar, ki je splošno zmedo se povečal. Dva ogromna hotela sta se zrušila kakor papirnate hišice. Celi del! mesta so zasuti. Jetnišnico je presekalo na dvoje. Vsi jetniki so pobegnili. Cerrtrmn mesta je uničen. Pogreša se okoli 300 oseb, bivajočih v enem izmed zrušenih hotelov« Porušena je tudi električna centrala, tako da je mesto brez luči. Prebivastvo je bilo prisiljeno, da zapusti mesto, ker je pričakovati novih potresnih sunkov. Mesto je takoj zasedlo vojaštvo, ki je obentm zgradila zasilni nasip, da ie tako reši pred katastrof ialno poplavo. Potres se je raztegnil preko ogromne pokrajine. Centrum potresa je bil v letovišču Santa Barbara, ki leži ob Pacifističnem obrežju Kalifornije. Potresi v Kaliforniji so se že večkrat ponovili, mesto San Francisco to pot ni bilo prizadeto. Potres se je raztegnil tudi na dežele Montana, Idaho, Wyoming in Washington. Znaki potresa so bili opaženi tudi v bližani Missoure. Splošno prevladuje menje, da so nastali v< notranjosti zemlje globoki propadi, ki so bili povzročitelji potresa. V Santa Banbari je nastal potres ob 7. zjutraj, ko je večina prebivalstva še spala. Potres je trajal eno celo minuto. Mesto je skoraj popolnoma porušeno, ostale so samo ruševine. Ko so prvi rešilni vlaki prispeli v Los Angelos, je po ulicah šlodilo na stoti so če ljudi, ki so se vedlj kakor blazni V torek so se potresni sunki ponovil^ čutili so jih v Los Angelosu, v Santa Barbari, Mojavi, Lancastru, Antelopl, Bakers« fieldu in Oknardu. Dosedaj so izpod razva^ Im potegnili 65 človeških žrtev. — Škoda se ceni na 30 milijonov dolarjev. Darujmo za sokolski Tabor! stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 3 julija X92b. štev 147 Gospodarstvo Gospodarska poročevalska služba V zagrebškem »Lloyds se je opetova-no sprožila misel gospodarske poročevalske službe. Naša javnost je predvsem politično interesirana. V smislu lega interesa se vrši poročevalska služba privatnih in državnih poročevalskih zavodov in ustanov predvsem v politično informativnem pravcu. Gospodarske informacije je bore malo. Radi tega naša javnost prav malo pozna gospodarska vprašanja ter gospodarsko bitje naše države. Pomanjkljivo gospodarsko informacijo pa čutimo v dvojnem oziru. V notranjem in zunanjem oziru. V notranjosti naše države vlada, kot rečeno, za težnje našega gospodarstva slabo zanimanje in še slabše razumevanje. Za vsemi našimi državnimi proračuni n. pr. tiče važni gospodarsko politični pravci poedinih ministrstev, o katerih v javnosti prav malo razpravljamo. Vprašanje mdustrijalizma stopa v naši državi na plan. Poleg tega se pojavljajo vprašanja agrariztna in agrarne i?oluike, kar je vse tesno združeno s soci-jalno politiko naše države in s sociialno dobrobitjo našega naroda, predvsem seve ju-goslovenskega meščanstva. Vse premalo izvemo o razvoju naše veletrgovine in industrije, o kvaliteti naših proizvodov, o notranjem konzumu in drugih" takih vprašanjih', ki morejo javnost nekoliko odvrniti cd stroge politike ter io zainteresirati za gospodarska vprašanja. Vsled tega je razumljivo, da se v javnosti pojavljajo popolnoma napačna pojmovanja gospodarskih ^ teženj in da se trgovini in industriji v javnem mnenju ne priznava tista važnost, ki jima gre za razvoj blagostanja in napredka v jugoslovenski državi. §e važnejša je gospodarska informativna služba za zunanjost V zadnjem času se ie v tem oziru nekaj storilo. Deloma od strani države: zlasti finančni minister dr. štofadkiovič trosi precejšnje svote za pravimo informacijo inozemstva o našem gospod, stanju, ker smatra tako informacijo za potrebno in koristno dinarju in za naš gospodarski ngled. Izdaja več revij, Iii v tujih jezikih informirajo inozemstvo o gospodarskem napredku naše države. Razen tega so začele neke banke v Zagreba in v Beogradu izdajati infonnahvne biltene, ki so se sijajno obnesli. Ti bilteni prihajajo v roke vseh bančnih komitentov, predvsem oirih, živečih v inozemstvu. Že enkrat se je povdarilo V slovenskem dnevniku, da bi taki bilteni biü zelo na mestn tudi v Sloveniji in da bi se moralo zlasti slovensko gospodarstvo, slovenska trgovina in industrija, ki tvori nekako enoto zase. zainteresirati za tako gospo- darsko informativno službo bodisi napram inozemstvu, bodisi napram južnejšim krajem naše države. K srbskemu trgovcu prihajajo tuji agenti, dočim bi lahko te predmete poceni dobavljala slovenska industrija, če bi srbski trgovec vedel, da se taki predmeti tudi proizvajajo poceni doma. Za tako informativno službo se lahko pri tukajšnji Trgovski in obrtniški zbornici kreira posebno mesto, ki bo to službo vršilo sistematično ter stalo v dnevnem kontaktu z gospodarskimi referenti glavnih dnevnikov cele države. Razen tega bi se morali izdajati informativni, perijodični bilteni s potrebnimi inicijativami ter gospodarskim podatki o slovenskem bankarstvu, industriji in trgovini. Tako mesto bi se večkrat izplačalo m bi lahko pospešilo poslovne zveze slovenskih gospodarskih krogov. Razen tega bi olajšalo izdatke za drago reklamo, ki se je morajo poslužiti marsikateri naš trgovec in industrijec. da razširi glas o svojem delu, o svojih proizvodih in o svojem podjetju. Misel gospodarske informativne centrale v Ljubljani naj merodajni krogi z vso resnostjo premotrjjo in eventualno na kak način uresničijo! ★ ★ ★ —Z Reorganizacija Sumarstva. Generalna direkcija šum je izdelala predlog o reorganizaciji sumarstva za vso državo. Načrt je direkcija predložila ministrstvu na oceno. —g Naša lesna industrija na Ljubljanskem velesejmu. Slovenska lesna industrija prehaja v stadij stagnacije in akutne krize. Potreba je, da se ji preskrbi nov^konzum in se zainteresira tudi kupce s katerimi do-sedaj še ni bila v trgovskih zvezah. Uprava Ljubljanskega velesejma namerava spro-vesti v inozemstvu obsežnejšo propagando za obisk letošnje prireditve zlasti fz vidika interesentov za lesno stroko Seveda se pa rrora naša lesna industrija na velesejmu skupno primerno reprezentirati in predložiti javnosti njeno zmožnost. Stavil se je predlog, da večje število lesnih industrijskih podjetij v posebnem oddelku razstavi na majhni ploščini svoje izdelke. Vodili so se že pregovori z uspehom z večjim številom Icsnfh industrijalcev, ki so pripravljeni udeležiti se te.skupne akcije. V interesu stvari je, da nemudoma stopijo v stik z sej.nsko upravo vse one lesne tvrdke. ki imajo interes za to akcijo, nakar se bo sklicala anketa, na kateri bo referiral borzni senzal ljubljanske borze, gospod Pavel Cvenkel. —g Razstava umetne svile v Lip kern. Na pobudo iz industrijalnih krogov se priredi v okviru lipskega tekstilnega sejma velika mednarodna razstava umetne svile in izdelkov iz nje. Razstava bo v posebnem velikem in krasnem prostoru. To in ono Ženska policija v Londonu V Londonu se Je ustanovila ženska policija na inicijativo nekaterih žena. ki so videle v vojnih časih v varstvo svojega lastnega spola potrebo, da se duševno in mo-ralično brezhibne ženske izobrazijo za naloge in dolžnosti policijske službe. V Ameriki poznajo institucijo ženske policije že od leta 1910. Ali tam ne nosijo pol'cistinje posebne uniforme, dočim so jo Angležinje takoj uvedle in obdržale. Leta 1918. je bilo v Londonu 200 policistinj. Tudi v drugih mestih jih je nekaj. V njihovo varstvo spadajo otroci in žene, tovarne, boln'ce in ki-nogledališča. Bore se proti pogubni literaturi in prostituciji. V času vojne so bile v Kölnu med nekaterimi ženskami civilnega orebvalstva in posadkp_ razmere tako nevzo: /ne, da so se nekatere ženske obrnile po pomoč in varstvo v Anglijo. Poveljnica londonske ženske policije Allen, ki nosi le?o uniformo, je prišla takrat takoj v Köln in rezultat je bik da so pršle tja angleške poheistinje ter so izvežbale nemške gospe za enako službo. V Nemčiji je ideja policistinj že dob:la trdna tla. Zita še vedno upa Newyorski list *Newyork Americanc je nedavno objavil razgovor svojega poročevalca z bivšo cesarico Žito. takrat bivajc-čb v španskem morskem letovišču San Sebastian. Bivša cesarica se je obširno izjavila o gotovih mahinacijah evropskih mo-narhistov. Najzanimivejše izjave le cesarica podala o načrtih berlinskih monarhi-stov. Tozadevno je cesarica rekla: Pred kratkim se je pri meni oglasil emisar berlinske skupine monarhistov, pokazal je zaupno pismo in izjavil, da so pri-l;ke za intronizacijo mojega sina Otona na Madžarskem danes mnogo večje kot kdaj po smrti Karla IV. Če bi uspelo, je izjavil sel. privesti Otona na Madžarsko, bi to v polni meri pospešilo njegovo intrsnizacijo. Odvrnila sem mu, da uvidevam prednosti tega načrta, da pa ga ne morem izvestf, ker so antantne države mojo prošnjo za naselitev v Madžar* ski odklonile. Nato mi je emisar stavil predlog, da poročim kakega člana madžarske visoke aristokracije, da dobim na ta način pravico dostopa na madžarska tla. Odvrnila sem: »Vem, da se med madžarskimi arstokraii nahajajo možje, ki bi bili pripravljeni poročiti svojo bivšo kraljico, vendar je nemogoče, da bi kraljica poročila svojega podanika. To žrtev bi doprinesla samo svoji ljubavi. Moja ljubav pa ie pokopana v krsti, ki vsebuje zemske ostanke mojega ubogega Karla. Priznam, da smatram berlinski predlog za intrigo, sličuo onim, ki so mojega ubo- gega moža in mene ze dvakrat spravile v past. Moj sin Oto ima zakonito pravico do madžarske krone. Ogrsko ljudstvo, ki je že eksperimentiralo z boljševizmom in karo-lizmom. bo nekega dne poklicalo mojega sina na prestol njegovih očetov. Jaz sama pa tozadevno ne bom več ganila s prstom. Vse pride ob svojem času in meni ne preostaja drugega kot da svojega sina tako vzgojim, da bo vreden prestola. Star je šele 12 let in lahko čaka. Med tem hočem pozabiti žalostne spomine mojega z'vljenja. Moja samota je dobra šola za onega, ki se hoče prvaditi potrpežljivosti.^ Iz tega je razvidno, da razkraljica Zita še vedno re-ilektira na madžarski prestol. Identičen Neki zagrebški list prinaša sledečo zanimivo anekdoto: Povodom zadnjih skupščrnsk:h volitev je neka zelo mala in zelo južna občina naše domovine predložila predpisano volilno listo predpostavljenim oblastim, ki so jo pa vrnile s prpombo. da je takoj ugotoviti, če je v listi prijavljeni Petar Petrovič identičen z istotako v listi zaznamovanim P. Petrovičem. Župan, ki se v tuikah ni spoznal in kateremu ie »identičen« delal precej preglavice, je bil v nemali zadregi. Ker pa Je bilo na vs?k način nekaj ukreniti, je pozval k sebi občn^kega slugo in mu ukazal, da naj takoj na licu mesta poizve. »če sta Petar Petrovič in P. Petrovič identična«. Občinski sluga, poslušen služabnik svojega gospodarja, je odšel in stori, kar mu je bilo naročeno. Sel je k Petru Petroviču in ga v strogouradnem tonu vprašal: »Priznaj Petroviče: AH si identičen?!« Peter, ki sicer ni razumel za kaj gre, je nekciiko prebledel, nato pa se je pričel zaklinjati in rotiti: »Prisegam pri kosteh mojega pokojnega očeta! Jaz nisem identičen m tudi nisem nikoli bil, tako mi Bog pomagaj!« Občinski sluga pa se je razjezil nad laganjem obdolženega, šel je in ga vtaknil v zapor. Vest o drakontčnera ukrepu občanskega sluge se je bliskoma raznesla po vasi. Ko je občinski sluga prišel k P. Petroviču je bil ta že na poset pripravljen in je odvaž*-no izjavil: *Da brate, jaz sem identičen.-« Mislil je, da bo tako ušel usodi svojega imenskega tovariša. Občinskega slugo je kar pogrelo, napravil ie še strožji uradni obraz ter zafrkljivo prstavfl: »Torej lopov, ti to priznaš?!« Ponosen nad svojim uspehom je tudi tega odvedel v zapor. Župan pa je pisal na pristojno oblast: »Imam čast javiti, da P. Petrovtč prizna, da je identičen, dočim Peter Petrovič to zanika. Oba sta do nadaljnjih vaših, ukazov v zaporu. I Težka letalska nesreča V Baslu v Švici se je zgodila pred par dnevi težka letalska nesreča Zgoreli sta 2 osebi. Dvokrovnik družbe »Cidna«, ki vrši službo zračne črte Basel-Pariz, se je prevrnil, padel na tla, eksplodiral je tank z bencinom 400 1, vnel se je aparat in zgorela sta mehanik Benoit in gospa Mayer-hofer, ki se je hotela peljati v Pariz po svojo hčerko. Letalo se je dvignilo, kakor navadno, toda v kurv] je menda prijel aparat močan vetrovni sunek, vsled česar je letalo začelo pada:i. zadelo v telefonsko napeljavo, katero je pretrgalo in padlo na polje. Trupli obeh ponesrečencev ni b*lb rm-goče več spoznati. Pilot Piere Martin je ostal pri življenju, toda ima hude poškodbe in se zdravi v bolnici. Pilot Martin je znan kot izvrsten letalec ki se je udeležil tudi prvega poleta iz Pariza v Moskvo. Aparat je priznane izborne konstrukcije. Dne 16. maja je tudi zadela družbo ^Cidna« nesreča na Sternenfeldu, kjer je bil zmeS-kan neki kmet, ko je oral. Leta1ski družbi -Cidna« je glede na ta dva slučaja odvzeta koncesija za £vico. * Cigani v Rusiji. V sovjetski uniji ž -vi okoli 40.000 ciganov. Ljudski komisari-jat za poljedelstvo namerava odstopiti ciganom zemljišča in j;m dati živino, da bi se naseliil in se začeli pečati s kmetijstvom Odkazati jim hočejo zlasti pokrajine v južnem delu. kjer bi se morda najlažje organizirali v neodvisne poljedelske občine. Najbrže pa ne bo uspeha. * »Gospod krall AUonz. pokrite se!« Ko je pred kratkim španski krali Alfonz potoval po Kataloniji, ga ie pozdravil v bližini Ignalade tamosni: župan. Ko je videl, da se je kralj odkril, mu je r£-kel župan lepo vliudno: Pnosim. Vaše Veličanstvo, gospod krali Alfonz, pokrite se! Hvala! je odvrnil krali in dostavil, da ostane rajši odkrit. Župan pa le vztrajal pri tem, da se pokrije in kralj mu je končno ugodil z besedami: Z Vašim dobrohotnim dovoljenjem, gospoč* župan! * Angleški zračni manevri. Na ogromnem letališču v Henndonu so se vršili vsakoletni angleški zračni manevri pred 100.000 gledalci. V navzočnosti kralja je manevriralo nad 120 letal vseh velikosti in modeiov. * Gosenice na Madžarskem. Letos |e na Madžarskem, zlasti ob Tisi, polno gosenic. Izvršila se je obsežna akcija in vlada upa, da bodo s koncem junija gosenice pokončane. Gosenice so pokrile po nekaterih krajih ne samo polja, ampak tudi strehe in zidove po hišah. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baragat Selenburgova ulica štev. 6 Telefon *t. 980 Mati o sla si. fci.stadl posredovalne m.«« ne namene občinstva, vsaka beseda SO par. HeJmanfsi znesek Din S IY1HLI0GLHSI Zenttve» dopisovanje ter oglasi strogo trnovskega znaia'a, vaaka beseda Din 1"—. ■ejmenlil znesek Din 10 Mali oglasi v „STjOTTENSKEM Nj±ROI>T7" so najcenejša 4tt najuspešnejša posredovalnica afa službe, prodaje, nakup, stanovanja itd* itd* — F svojo lastno korist naj se jih vsakdo poslužuje/ Usnjarski strokovnjak, šolsko izvežban. z dolgo« letno prakso, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «LTsnjarna 2107» na upravo «Sloven* Kontoristinja (biagajničarka) s petlct* no prakso, vajena tudi v trgovini — želi mesta. — Nastop takoj ali pozne« je. Ponudbe pod «Prids rost 2111» na upravo «S1. Na roda». Mladi pomočnik koloni i alne struke, vjcšt pakovanja i otpreme ro* ne. ko j i jc več bio zapo* svlen u veletrgovinama — traži se za odmah. — Po nude na: Breuer d. d Rjelovar. 2110 Šivilja, dobra moč — išče stalno službo v modnem salo* nu. Ponudbe pod «StaU uc/2100» na upravo «S1. Naroda«. Mladenič, vojaščine prost — išče Aužbo za Kmetijstvo. — !* nudbe pod «Mladcnic na upravo <*Sloven* ■ ricsa Naroda*. Maturant učiteljiščnik išče službo za časa počitnic; gre tudi samo za popoldanske ure. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Maturant 203*?» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Prikrojevalka- direetrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. — Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «SIov. Naroda». Izkušen ogljar išče službo. Nastop ta» koj. — Ponudbe pod «Ogljar 2096» na upravo «SIov. Naroda*. Gospodična, absolventinja slovenske trgovske šole, vešča slo* venskega in nemškega jezika (začetnica) — išče službe. — Ponudbe pod Strojepiska/2070 na upr. «SIov. Naroda». Mehanika, pivovrstnega, sprejmem. — Florjančič, Ljubljana, Selenburgova ulica. 128/L Deček, močan in zdrav, se želi i zu črti pekovsk e ob rti; najraje na deželi, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Dopise pod «Pri« den /2095» na upravo «51. Naroda». Suhe gobe M. GERŠAK. Ljubljana, Kongresni trg 10. 129/L Damsko kolo, dobro ohranjeno se pro* da. Naslov pove uprava »Slov. Narods». 2116 Blagajna «National» (registrirna) se ceno proda — Dopisi pod ^BIagajna/2108» na upravo «SIov Naroda», Flavto, dobro ohranjeno, kupim. Dopisi z navedbo cene na upravo «SIov. Naroda» pod «Flavta/2109». Železen štedilnik . se proda. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda» pod «Štedilnik,'2105». Spalnica, kompletna, se radi odpo* tovanja ceno proda. — Ponudbe na upravo «SL Nar» pod «Takoj/2101». Pst! Patent 2538! Samo «LUCIFER» uni* čuje trajno stenice (sčur* ke)! — Winter, Ljublja* na. Sv. Petra cesta 35, — Medic, Maribor, Gospo* ?1 I18/L Daljnogled, dobro ohranjen — se ta* koj proda. — Dopisi na upravo «SIov. Naroda» pod «Daljnogled/2102». Moška obleka (črna) za večiega gospo* da se takoj proda — Dopisi pod Oblek ^2091 na upravo «SIov. Nar.». Štelaže in predali za špecerijsko trgovino (spodnji del dolg 287 cm, širok 50 cm, visok 141 cm) z 21 predali in 7 od* delkov za kavo. riž, ci* korijo itd. Zgornji del 210 cm dolg, širok 42 cm. visok 120 cm s 35 pre* dali. — Edvard Dolenc, Kranj. 2097 I Stanovanja | Stanovanje ene sobe s kuhinjo išče državni uradnik za takoj. Najemnino plača za šest mesecev vnaprej. — Po* nudbe pod »Takojšnje stanovanje/2072» na upr. «SIov. Naroda». Prazno sobo s kuhinjo išče s 15. ju« lijem zakonski par brez otrok; v mestu, ali zunaj mesta. — Ponudbe pod «15. juh j /2103». Lep trgovski lokal na prometnem kraju v sredini mesta, primeren za vsako stroko — se z vsem inventarjem in kon* cesijarai odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vi* notoč in žganjetoč. — Ponudbe pod Lokal/2013 na upravo «SIov. Nar.». Staro bišo kupim v sredini Ljublja* ne, brez posredovalcev ki obsega vsaj dva mani« ša trgovska prostora in eno skladišče za šest va* gonov prostora. Ponud* be pod «Plodina/130/L» na uoravo «SIov. Nar. Hiša z gospodarskim poslop* jem v prijaznem kraju na Dolenjskem, 15 minut od železniške postaje — zelo prometni kraj — se odda v najem V hiši je lokal, ki se lahko porabi za vsako obrt, — Po* nudbe pod Promet/2071 na upravo aSlov. Nar.». I I Odda se soba z eno ali dvema postelja* ma za takoj. — Naslov pove_ uprava «Slovenske«» ga Narodai>. Enodružinska hiša s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico v večjem kraju na Gorenjskem — se ceno proda. — Ponudbe pod «Eno» družinska/2077* na upra* vo «SIov. Naroda», ifcNiii ^^BmjLb* VSEH VRST sobe gobe, repno seme, kamne, mravlilcaa al-ea ln dr reje pridelke knpnfe SEVE« A Komp., LJUBLJANA. — Cene sporočamo na zahtevo. 133-l «Frera» najnovejša dirkalna dvo kolesa, lahka, luksus — sg došla. — Motorji, zni* žane cene — «TRIBU NA» F. B L., Ljubljana. Karlovska cesta 4. 112/L1 1887 lil GIPS la najbolj!, a najjeftmiii! TraŽite cijene i uzorke, te pravite probu! Borivoj Piitnik i drug BEOGRAD. Knez Miletina ulica br. 3 Tel. 26-64 TeL 26-64 Stro'1 ' za slaščičarne. enodvovaljčni, enotrovaljčni mešalni stroj, stiskalnica za kekso, stroj za drobljenje (ribanje) tri-cevna peč za pečenje s sufttlni-kom in peč za vafeljne i 10 kleščami, vse v dobrem stanju, SE PRODA. Schokolaffefa*»rik Candia Graz-Egganbera. Kur|a ZaStitaT male. Skladi*« v lekarnah aH drogerS ah aH naravnost iz tv-nmlce in glavne?« aktadlčča \ M. Im lat. '«fear. M; T Potrt! globoke žalosti naznaniarao, da nas je zapustila naša dobra, iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, tašča in teta MARIJA ŠIŠKA hišna posesrnica ki je dne 2 Julija ob 3. uri zjutraj v m. letu starosti po mukepolnem trpljenju preminula. Pogreb se vrši 3. julija ob 5. uri popoldne iz hise falosti. Poljanska cesta Št. 23. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. julija. 1925. Rodbini: Šiška-Eleršek. IOIOIOIOIOIO NatjetaJ. 3U: Prvo hrv. pjevačko društvo .ZORA* u Karloveu raspisuje natječa] za tri najbolje skladbe za mješoviti zbor a capella bez sola. Skladba literarno valjanog teksta ne smije biti dulja nego li .HRVATSKOJ* od Novaka. Natjecati se mojzu skladatelji juroslavenske narodnosti kompozicijama koje do sada nisu bile nagradiene, objelod 'njene ni izvedene. N-urade I. Din 1000. D. Din 750. 111. Din 500 dosuditi če }wy, u kojem e> biti opče priznati zagrebačkl glazbenici. .ZORA- stiče nodeljenom nagradom pravo na prvu izvedbu u roka od dvije godine, a nakon toga vremena postaje skladba o^čim dobrona, Nenagradjene kompozicije nastojati če .ZORA" otkupitl slo bodnom pogodbo m. Natječaine skladbe, označene posebnim znakom valja posbti do nVpčIvo 31. srpnja 1925 na Prvo hrv. pjevačko društvo .ZORA*. KARLOVAC, Ime, adresa natjecatelja i oznaka na^ječajne radnje šalje se u zarečačenom omotu. £lltllllBIIIIBllKlll Elegantne dame ne uporabljajo drugih tkanin nego HIBI ki so praktične in okusne. Zahtevajte jih v vseh trgovinah. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčičEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. 2114 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«