[ ceu 40 dinarjev številka 35 (789) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 12. septembra 1985 Občina Velenje Nosilci načrtovanja stojijo ob strani Naš jutri je odvisen od uspehov, ki jih dosegamo, v veliki meri pa tudi usmeritev, ki jih sprejemamo za naprej. Tega pa se povsod premalo zavedamo, saj kljub temu, da se je zadnje leto tega srednjeročnega obdobja že prevesilo v drugo polovico, v nekaterih okoljih še vedno nimajo usmeritev za naslednje petletno obdobje, kaj šele, da bi predvideli svoj razvoj tja do leta 2000. Ob razreševanju številnih težkih problemov, ki jih imamo v občini, pogosto poudarjamo, da so rezultati nenačrtnega dela v preteklosti. Mnoge težave so tako velike, da so skorajda nerazrešljive oziroma predrage, da bi jih odpravili. Vsi pa vemo, da bi jih v preteklosti lahko preprečili. Kljub izkušnjam, ki jih imamo v občini na področju neustreznega načrtovanja temu še vedno ne namenjamo dovolj pozornosti. Še vedno pogosto prepuščamo svoje nadaljnje usmeritve naključjem. . Zaradi vsega tega se srečujejo strokovni delavci, ki pripravljajo občinski srednjeročni in dolgoročni družbeni plan, z velikimi težavami. Strokovno gradivo za pripravo obeh dokumentov, je žal še vse preveč nedorečeno, pripravljeno v strokovnih krogih, še vedno pa ne vsebuje pripomb in stališč nosilcev načrtovanja. Kljub temu da so jih že velikokrat povabili k sodelovanju, da so jim poslali gradiva, ki naj bi jih pregledali in posredovali svoja mnenja, doslej ni bilo še skoraj nobenega odziva niti največjih organizacij združenega dela, ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj občine. Prav tako je tudi nerazumljivo in seveda tudi nesprejemljivo, da se aktivno niso odzvale vse samoupravne interesne skupnosti, premalo pa je bilo narejenega tudi po krajevnih skupnostih. Časa za pripravo teh dokumentov, že tako smo v občini v zamudi, pa zares ni več veliko in zgolj opozarjanje in prigovarjanje, da je treba vendarle pristopiti k temu, po mnenju prenekate-rih, nepomembnemu delu, očitno ne zaleže. Zato bo pripravil izvršni svet skupščine občine Velenje pogovore z vsemi nosilci načrtovanja v občini iti zahteval hitro in učinkovito akcijo. Storiti je namreč treba vse, da bodo dokumenti, ki bodo opredeljevali naš nadaljnji razvoj zares kvalitetno pripravljeni, da ne bodo le kup neuporabnega papirja. Mira Zakošek Mrzlica 85 Tabor ljudske fronte Medobčinski svet SZDL Celje in revirskih občin Trbovlje, občinske konference SZDL Žalec, Hrastnik in Zagorje ob Savi organizirajo v nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri pri Poldetovi koči množično zborovanje TABOR LJUDSKE FRONTE. Tabor bodo pripravili v spomin na predvojna srečanja delavskega razreda in mladine revirjev ter Savinjske doline. Letošnje srečanje pa je povezano tudi s proslavljanjem 40 — letnice osvoboditve in 35 — letnice samoupravljanja. Zbranim bo spregovoril predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Marjan • Orožen. Pred vojno so bila ta srečanja organizirana 1. maja. Pripravili so jih komunisti, napredni sindikati in druge napredne organizacije, ki so preraščala v organizirano ljudsko fronto. Na teh zborovanjih se je kovalo prijateljstvo in tovarištvo, predvsem pa je rastel revolucionarni duh, ki je bil največje orožje v oboroženi borbi med narodnoosvobodilno vojno. Povezanost v predvojnem delavskem gibanju in med narodnoosvobodilnim bojem je še bolj zbližala obe območji. Prav Mrzlica, Kal in Šmohor, pa Če-bine in. Šmiglova zidanica, Vrhe in druge planinske postojanke so zgodovinska mesta, kjer so se srečavali komunisti, aktivisti osvobodilne fronte in napredni delavci. Obujanje in ohranjanje tradicij delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja pa je namen tradicionalnega srečanja delovnih ljudi, občanov in mladine na Mrzlici, katerega organizator je tokrat Občinska konferenca SZDL Žalec. Do Podmeje bo organiziran avtobusni prevoz, od tu dalje pa bo za starejše udeležence srečanja in praporščake prevoz mogoč s kombijem, sicer pa bo cesta od Podmeje do Mrzlice zaprta za ves promet. Organizator vam priporoča, da se na Mrzlico podate po poteh, ki so markirane. kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Danes praznik občine Mozirje — Danes, 12. septembra, slavijo delovni ljudje in občani mozirske občine svoj praznik. Posvetili so ga temu dnevu leta 1944, ko je bila s padcem močno utrjene okupatorske postojanke v Mozirju dokončno osvobojena vsa Gornja Savinjska dolina. Na osvobojenem ozemlju so zatem nastali trdni temelji povojne ljudske oblasti, zelo pomembni tudi za širši slovenski prostor. Prejšnji teden so se v mozirski občini zvrstile številne prireditve, slavje pa so sklenili s sobotno slavnostno sejo zborov občinske skupščine v Šmartnem ob Dreti. Med najpomembnejše pridobitve vsekakor sodi nov obrat Modne konfekcije Elkroj v krajevni skupnosti Luče (na sliki), ki je še kako pomemben za to področje in za delovno organizacijo. O ostalih dogodkih poročamo na naslednjih straneh. Teden boja proti kajenju Za naše zdravje Naloge, ki jih vsako leto v svoj delovni program zapišejo člani komisije za zdravstveno vzgojno dejavnost pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje, so namenjene predvsem preventivi. Ena od takšnih je tudi teden boja proti kajenju. Od 14. do 21. septembra bodo člani krajevnih organizacij Rdečega križa, mladi člani na osnovnih šolah z raznimi propagandnimi akcijami poskušali kadilce opozoriti na škodljivost kajenja, na nekadilce pa naj bi delovala razna opozorila predvsem preventivno. Kajenje je gotovo eden od pogostejših povzročiteljev raznih bbolenj, ki so v svetu in pri nas vse pogostejša. Zlasti ogrožajo mlade in ženske, ki čedalje pogosteje posegajo po tej nasladi sodobnega časa. V enem letu po-kade kadi|ci kar šest milijonov •►ton tobaka. Leta 1977 smo v naši domovini izdelali 47 milijonov cigaret, od teh smo jih dve tretjini pokadili doma. Jugoslovani pokadimo več cigaret kot Francozi, Švedi, Norvežani, Italijani, Španci. Kako huda je »bolezen kadilcev« kažejo podatki o umrljivosti. Življenjska doba 30-let-nega starega kadilca, ki pokadi več kot 20 cigaret na dan, je poprečno kar za osem let krajša od življenjske dobe nekadilca. Odstotek kadilcev, ki so danes stari 35 let in ne bodo dočakali 65. rojstnega dne, sam po sebi dovolj pove: manj kot 10 cigaret na dan 27 odstotkov, 10 do 19 cigaret na dan 35 odstotkov, od 20 do 39 cigaret 39 odstotkov, kar 45 odstotkov pa je tistih, ki pokade več kot 40 cigaret na dan. Zaradi velike razširjenosti te razvade in vse pogostejših znanstvenih dognanj o škodljivosti kajenja na človekovo zdravje, je bolj kot kdajkoli doslej nujno potrebno, da to spoznajo tako kadilci kot tudi nekadilci. Os-veščanje ljudi ima pri tem veliko vlogo. Pravilo, bolje preprečiti kakor zdraviti, v tednu boja proti kajenju, pa ne le takrat, ampak skozi celo leto, še kako drži. Za doseganje boljših rezultatov tudi na tem področju še zdaleč ni dovolj le marljivost članov občinskega odbora Rdečega križa, ampak bi se morali v boj vključiti vsi, ki žele prispevati svoj delež k boljšemu zdravju vseh nas. Na škodljivost kajenja, njegove posledice bodo v dneh od 14. do 21. septembra opozarjali razni letaki, brošure. Mladi na osnovnih šolah bodo znova lahko prisluhnili predavanjem na to temo. Na občinskem odboru Rdečega križa Velenje pravijo, da ne bi bilo nič narobe, če bi jim prisluhnili tudi odrasli, zlasti kadilci, saj je akcija namenjena prav njim. Živinorejska razstava v Gaberkah Skrbna vlaganja bogatijo kmetijstvo Med prireditvami, ki so se zvrstile prejšnji teden v naši dolini, je bila ena še posebno dobro obiskana. To je bila živinorejska razstava v Gaberkah, ki je bila za vse obiskovalce pestro doživetje in prijetna izpolnitev prostega dne. Tu se je že dopoldne zbralo nekaj tisoč kmetov in drugih občanov, ki so si ogledali tekmovanje in izbor najboljših plemenskih krav in te-lic v naši dolini. Razstavo so si ogledali tudi številni predstavniki družbeno političnega življenja občine ter živinorejski strokovnjaki iz 'cele Slovenije, ki so razstavo ocenili kot zelo kvalitetno, pohvalili pa so tudi prizadevanja pospeševalne službe, ki je ob tej predstavitvi proslavila tudi petnajstletnico delovanja. Prof. dr. Dolfe Cizej z mariborske fakultete je tako med drugim dejal, da je zelo težko biti sosed dobrega soseda ter pri tem mislil na občino Mozirje, kjer so na področju .vzreje rjave pasme naredili največ v Jugoslaviji, vendar pa je poudaril, da tudi v občini velenje s skokovitim na- Za občinski praznik — 12. september čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag Skupščina občine Mozirje Izvršni svet Skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje ■j, Občinska konferenca ZRVS Mozirje predkom v zadnjih letih na tem področju ne zaostajamo veliko za njimi. Sicer pa je bila razstavljena živina tako kakovostna, da sodi v sam evropski vrh. Slavnostni govornik Franjo Korun, direktor DO Era, ki je bila tudi organizator te razstave, pa je med drugim dejal: »Živinorejske razstave so in bodo spodbujale kakovostni napredek pri rejskem delu in v celotni živinoreji. Takšna strokovna ocenjevanja so istočasno poseben praznik za živinorejce, agronome, pospeševalce, vse delovne ljudi in občane, ki se zavedajo kaj pomeni hrana, so prilika, da pokažemo, koliko so bila naša prizadevanja pravilno uperjena ... Navkljub mnogim zapletom in problemom, ko živinorejci, kmetje, s svojim gospodarskim položajem niste zadovoljni, vendarle vsa leta povečujete priveze. Z občutno družbeno pomoč- jo naše občine, z racionalno politiko gospodarjenja, pa tudi z velikim entu-ziazmom, vztrajno širite plemensko živino rjave pasme in čredo goveje živine nasploh.« V nadaljevanju je Franjo Korun opozoril še na številna nerešena vprašanja s katerimi se otepa kmetijstvo ter na težave, ki so še posebej značilne za našo dolino, kjer predvsem ek-sploatacija premoga krči že tako skromne podeljedelske površine. Pred očmi strokovne komisije so se na to zvrstile najkakovostnejše trave in telice. Ocenjevanje je bilo težavno, saj je bila izenačenost razstavljenih živali velika. Poleg priznanj najuspešnejšim raz-, stavljenim živalim, so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja 20. kmetijskim proizvajalcem, ki so v zadnjih petih letih oddali največ tržnih viškov. Največ so oddale kmetije Kristine in Franca Drofenika, Marjane in Franca Rotnika ter Marice in Iva Arliča. Posebno priznanje sta prejela tudi Hedvika in Štefan Baša, ki že vrsto let skrbita za delovno enoto Kmetijstva v Ravnah. Za velika prizadevanja ter dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju selekcije in pospeševanja živinoreje, za kontrolo proizvodnosti ter za strokovno skrb pri osemenjevanju pa je Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje podelil priznanja Jožetu Lemplu, Jožetu Založniku in Alojzu Bačovniku. B. Z. t* Živinorejsko razstavo si je ogledala množica obiskovalcev Osebni dohodki višji za 55f6 odstotka V resoluciji smo si v letošnjem letu opredelili, da bodo osebni dohodki zaostajali za rastjo dohodka za deset odstotkov. Tega določila pa v letošnjem prvem polletju nismo uresničevali, saj je povečalo gospodarstvo občine Velenje osebne dohodke v prvih šestih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 89 odstotkov, na lansko poprečje pa za 65,6 odstotkov. Takšne rasti pa ustvarjeni dohodek ne dovoljuje. To je tudi več kot so se povečali življenjski stroški.' Ti so namreč v republiki v primerjavi z lanskim polletjem porastli za 75,6 odstotka. Glede na to, da negospodar-' stvo občine Velenje usklajuje osebne dohodke na višino doseženo v gospodarstvu, so člani iz- vršnega sveta na zadnji seji sklenili, da se za letošnje prvo polletje objavi indeks 155,6. Seveda pa je potrebno v vsej okoljih do konca leta narediti vse, da na področju osebnih dohodkov uresničimo resolucijska določila in nikakor ne presežemo 72 odstotnega povečanja, kakršnega smo si zadali z resolucijo. (mz) 2. stran ★ r>3S C9S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 12. septembra 1985 Predsedstvo OK SZDL Velenje Evidentiranje za najodgovornejše funkcije Evidentiranje bi morala biti stalna naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in družbenih organizacij. Le tako bi lahko dobro pretehtali posamezne kandidate in izbrali na najodgovornejša mesta ljudi, ki imajo dovolj znanja in energije za dogovarjanje in izvajanje politike na posameznih področjih. 2al je evidentiranje več ali manj kampanjska akcija pred volitvami. V pripravah na volitve 1986 je do 31.8.1985 evidentiralo le 29 temeljnih sredin. Seznam evidentiranih kandidatov (po abecednem vrstnem redu) bomo sproti objavljali v Našem času in Sindikalnem poročevalcu. . Naj še enkrat ponovimo, da je bilo in bo upoštevano in spoštovano načelo, da lahko da pobudo za evidentiranje možnega kandidata za nosilca družbene funkcije vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija, DPO ter družbena organizacija. Evidentiranje je družbeno priznanje za delo in aktivnost posameznika in le podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Seznam najodgovornejših funkcij v republiki in občini Predsedstvo SRS: predsednik, člani; skupščina SRS: predsednik, podpredsednik; zbor združenega dela: predsednik, podpredsednik; zbor občin: predsednik, podpredsednik; družbeno-politi-čnl zbor: predsednik, podpredsednik, delegati DPZ skupščine SRS; izvršni svet SRS: predsednik, člani; delegacije za skupščino SFRJ: člani delegacije SRS v zveznem zboru, člani delegacije SRS v zboru republik in pokrajin. Skupščine SIS — kulturna skupnost: predsednik, predsed-. nik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; raziskovalna skupnost: predsednik, namestnik; izobraževalna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; zveza skupnosti za zaposlovanje: predsednik; skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja: predsednik, telesno-kul-turna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; zdravstvena skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; skupnost socialnega skrbstva: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; skupnost socialnega varstva: predsednik; skupnost otroškega varstva: predsednik, predsednik zbora uporabni- kov, predsednik zbora izvajalcev; zveza stanovanjskih skupnosti: predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev. Regijske, oziroma območne samoupravne interesne skupnosti — zdravstvena: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; PTT: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; vodna skupnost Savinja—Sotla: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; SIS za energetiko: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; cestna: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; SIS za zaposlovanje: predsednik. Občina — skupščina: predsednik, podpredsednik; zbor združenega dela: predsednik, podpredsednik; zbor krajevnih skupnosti: predsednik, podpredsednik; družbeno-politični zbor: predsednik, podpredsednik; izvršni svet SO: predsednik, podpredsednik, člani; delegacije za skupščino SRS: člani delegacije za zbor združenega dela, člani delegacije za zbor občin, delegati za družbeno-politični zbor. Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti — kulturna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsed- nik zbora izvajalcev; raziskovalna skupnost: predsednik, namestnik; izobraževalna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; SIS za zaposlovanje: predsednik, namestnik; zbor delegatov v občinski enoti SPIZ: predsednik, namestnik; telesno-kulturna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; zdravstvena skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; socialno skrbstvo: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; skupnost socialnega varstva: predsednik, podpredsednik; skupnost otroškega varstva: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; stanovanjska skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; komunalna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; požarna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; kmetiisko-zemljiška skupnost: predsednik, predsednik IO; temeljna vodna skupnost: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; SIS za ceste: predsednik, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev; sklad stavbnih zemljišč: predsednik. V OBDOBJU OD 30. MARCA DO 31. AVGUSTA 1985 SO TEMELJNA OKOLJA EVIDENTIRALA NASLEDNJE KANDIDATE ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE: Republika: Delegacija za zbor združenega dela republiške skupščine: Peter Jaklič, Janko Ledi-nek, Jože Zaluberšek; SPIZ: podpredsednik Edo Centrih. OBČINA VELENJE - Skupščina občine — predsednik: Andrej Grebenšek, Kristian Hrastel, Teodor Jelen, Peter Krapež, Marcel Medved, Alojz Napotnik, Franc Novak, Janez Poles, Tone Šeliga, Drago Šulek, Janez Miklavčič, Nada Zavolovšek-Hudarin, Franc Žerdin, Janez Živko; za podpredsednika: Ivo Gorogranc, Alojz Hudarin, Tone Šeliga, Drago Sulek, Mira Videčnik Janko Vovk; Izvršni svet: predsednik: Miran Arzenšek, Drago Bizjak, Marjan Gaberšek, Andrej Grebenšek, Vili Jelen, Andrej Kržič, Štefka Kordež, Borut Meh, Franc Mo-kotar, Franc Žerdin. Zbor združenega dela — Predsednik: Irena Berložnik, Drago Blagus, Mato Blagus, Martin Budna, Franc Druks, Janez Er-hart, Herma Groznik, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj, Ivo Kad-liček, šilvo Koprivnikar, Alojz Kovše, Janko Lukner, Borut Meh, Srečko Meh, Boris Močil-n», Ana Poles, Janez Pukl, Franc Rat, Franc Škarja, Brane Trnovšek, Edo Uranjek, Marjan Urbančič, Jurij Veršec, Janez Zore, Franc Žerdin. Družbenopolitični 1 zbor — predsednik: Miran Ahtik, Irena Brložnik, Zdenka Berlot, Franc Druks, Herma Groznik, Silvo Koprivnikar, Jože Krk, Marjana Koren, Janko Lukner, Srečko Meh, Anica Kristan, Vladka Korošec, Jože Povše, Janez Pukl, Franc Rat, Albin Repše, Drago Seme, Drago Sernc, Franc Vede-nik, Marjan Žagar. Zbor krajevnih skupnosti: — predsednik: Milojka Gjerkeš, Ivo Gorogranc, Božidarka Kortnik, Ferdo Kukovec, Leopoldina Lu-kič, Janko Lukner, Jože Meh, Vida Purnat, Karel Stropnik, Bože-na Steiner, Jože Veber, Janez Živko. Skupščina SIS: Kulturna skupnost — predsednik: Alenka Avberšek, Vlado Donaj, Vane Goš-nik, Rafael Kovač, Peter Krapež, Boris Močilnik, Rado Slane, Franjo Slemenšek, Milan Valenčak, Vlado Vrbič, Stane Žula; Predsednik zbora uporabnikov: Alenka Avberšek, Vane Gošnik, Janez Kraševec, Mile Trampuš; Predsednik zbora izvajalcev: Jože Hudales, Lija Modrijan, Mira Preložnik, Branko Škrba. Raziskovalna skupnost, predsednik: Ciril Bezlaj, Miro Bu-kvič, Adi Miklavc, Stojan Povh, Tone Šeliga, Mile Trampuš, Marjan Urbančič, Franc Žerdin. Izobraževalna skupnost — predsednik: Jože Groznik, Franc Lever, Ana Poles, Jože Rovšnik, Mira Videčnik, Franc Žerdin, Neva Mijoč-Žohar; predsednik ZU: Martin Budna, Dane Nara-ločnik, Vida Robida, Emil Str-nad; predsednik ZI: Andrej Centrih, Majda Lesničar, Franc Ro-gan, Borka Ostrovršnik, Tone Skok, Dragica Žohar. Skupnost za zapftlovanje — predsednik: Husein Duherič, Franc Novak, Marija Žužek. Zboj; delegatov v občinski enoti SPIZ — predsednik: Herman Arlič, Franjo Bujan, Vilijem Kerin, Miro Lešnik, Ludvik Mali, Anton Močilnik, Dani Naraločnik, Maks Podlesnik, Erno Rahten. — namestnik: Rudolf Sevčnikar. Telesnokulturna skupnsot — predsednik: Herman Arlič, Matjaž Natek, Jože Prislan, Janez Pukl, Breda Rebič, Mustafa Top-čič, Janez Živko; predsednik zbora uporabnikov: Metka Andro-čec, Jože Angelo, Jože Kavtičnik, Drago Napotnik, Roman Raško; predsednik zbora izvajalcev: Alojz Bole, Janez Erhart, Jože Kavtičnik, Jože Prislan, Martin Steiner. Zdravstvena skupnost — predsednik: Miran Ahtik, Janez Poles, Franc Škarja, Črt Urbašek; predsednik zbora uporabnikov: Ciril Joger, Franc Ojsteršek, Ziba Trampuš, Črt Urbašek; predsednik zbora izvajalcev: Bogomila Krajnc-Roškar, Margareta Se-her-Zupančič. Skupnost socialnega skrbstva — predsednik: Rudi Bajec, Karel Kordež, Marcel Medved, Anton Močilnik, Ana Poles, Maks Podlesnik, Vinko Preložnik, Zdenka Kodrič, Mira Videčnik; predsednik ZU: Zdenka Berlot, Vladka Korošec, Božidarka Kortnik, Boris Magdič, Franc Ojsteršek, Vida Robida, Majda Turk, Fanika Vrabič, Angela Vutkovič; predsednik ZI — Božidarka Kortnik, Julija Marinšek, Vera Šinigoj; Socialno varstvo: predsednik — Milena Ahtik, Marjana Čelofiga, Herma Groznik, Franc Lesnik, Lea Lukič, Ludvik Mali, Franc Novak, Anica Podlesnik, Martin Primožič, Janko Ževart, Stane Žula; Skupnost otroškega varstva — predsednik: Dragica Draš, Zd.en-ka Jakopanec, Zinka Moškon; Majda Naglost, Vida Purnat; predsednik ZU: Darinka Kac, Nevenka Meh, Mira Zakošek, Maijana Zagode; predsednik ZI: Dušan Dolinar, Majda Glavač, Helga Novak, Cveta Jaklič, Marija Znidar. Stanovanjska skupnost — predsednik: Anton Dobovičnik, Andrej Grebenšek, Anton Groznik, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj, Stane Prašnikar, Franc Slatinšek, Ivan Sotošek, Ivan Tajnšek, predsednik ZU: Albin Amon, Ja- nez Avberšek, Janez Dolanc, Štefan Hutinski, Edo Krajšek, Bruno Zagode; predsednik ZI: Anton Apat, Josip Ivančič, Ivo Kroflič. Komunalna skupnost — predsednik: Miran Ahtik, Alojz Fili-pančič, Andrej Grebenšek,. Roman Ledinek, Matjaž Natek, Vlado Videmšek, Jože Vovk, Miro Uranjek; predsednik ZU: Ga-bro Cverlin, Ivo Kadliček, Silvo Koprivnikar, Marcel Medved, Rafko Kopušar, Rudi Olup, Rudi Vrčkovnik: predsednik ZI: Branko Krajnčec, Jože Miklavc, Milan Ramšak. SIS za varstvo pred požari — predsednik: Tone Brložnik, Edo Hudournik, Franc Martinšek, Martin Pečečnik, Franc Rat, Jože Vovk, Oto Zaverla; predsednik ZU: Stane Rrunšek, Branko Rednak; predsednik ZI: Tone Brložnik, Milan Kretič, Herman Lesnik, Ivan Rakun. Kmetijsko zemljiška skupnost — predsednik: Jože Lampl, Mel-hior Mazej, Vlado Miklavžina, Franc Slatinšek, Karel Stropnik; izvršni odbor: Marjan Jakob, Tatjana Šmid. Temeljna vodna skupnost — predsednik: Stane Divjak, Franc ' Puc; zbor uporabnikov: Henrik • Jonko, Tone Šeliga; predsednik , ZI: Franc Druks, Alenka Klin-cov, Rajko Pukl.. SIS za ceste — predsednik: , Gabro Cverlin, Ivan Gaber, Rajko Peciga, Franc Planine, Franci Rat, Bernard Škarlovnik, Vlado • Videmšek; predsednik ZU: Mel-hior Mazej, Franc Planine, Franc Rat; predsednik ZI: Peter Šepe-tavc, Ludvik Tomiiišek. POBUDA ZA EVIDENTIRANJE MOŽNEGA KANDIDATA: Funkcija: I I LZ Praznik občine Mozirje Slavnostna seja Evidentirani kandidat: Ime in priimek predlagatelja: -i i l -i Šmartno ob dreti - ob 12. septembru, prazniku občine Mozirje, ie bila osrednja slovesnost tokrat v Šmartnem ob Dreti. v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole je bila v soboto popoldne slavnostna seja zborov občinske skupščine, ki so se je poleg delegatov vseh zborov, druž-beno-političnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti udeležili še predstavniki domicilnih partizanskih enot, aktivisti of celjsko-savinj-skega okrožja, predstavniki sosednjih in pobratene občine Čajetina, republiških in regijskih ustanov, predstav- niki JLA in drugi, med gosti pa so bili tudi komandant Šlandrove brigade Mirko Jerman, general Ivan Dolničar in častni občan Tone Bole. Slavnostni govor je prebral predsednik skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik, ki je orisal razvoj in dosežke Gornje Savinjske doline ter naloge, ki jih zlasti v zaostrenih gospodarskih razmerah ne manjka, njihova uresničitev pa je za hitrejši in obetavnejši razvoj še posebej nujna. Udeležence slavnostne seje je pozdravil tudi predstavnik pobratene občine Čajetina, ki je poudaril pomen vsestranskega sodelovanja obeh občin na vseh ravneh in področjih, predsedniku skupščine občine Mozirje pa izročil priložnostno darilo. Zatem so podelili letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje, nagrajence predstavljamo na drugem mestu, občinski odbor ZZB NOV pa je posebna priznanja podelil Ludviku Zupan-cu, Rudiju Bajcu, Anki Čeplak, Antonu Fajdigi, Juriju Kladniku, Vinku Knapiču, Rudiju Kozovincu, Francu Nadvežniku, Ivanu Pistotniku, Jožetu Prušniku, Osvaldu Švercu in Francu Tiršeku. Priznanji republiškega sekretariata za ljudsko obrambo sta prejela dr. Franc Sirko in Sašo Štrbenk. Bogat kulturni spored so pripravili učenci osnovnih šol Šmartno ob Dreti in Gornji grad. Sreča v otroških srcih MOZIRJE — Ob prazniku občine Mozirje so v petek dopoldne pri mozirski osnovni šoli pripravili priložnostno slovesnost in z njo odprli prizidek k tamkajšnji osemletki. Novi prostori so za osnovno šolstvo v Mozitju, okoliških krajih in v Gornji Savinjski dolini v celoti, izrednega pomena. Z njimi so krepko zmanjšali prostorsko stisko, saj so pridobili 6 novih učilnic, od tega so tri specializirane, obenem pa so zagotovili še dve učilnici za učence s prilagojenim programom iz vse občine. Ti se bodo lahko poslej Pomembne pridobitve so bili vsi veseli šolali v domači občini, seveda pa se bodo v višje oblike izobraževanja še «vedno vključevali v sosednjih občinah. To Se ni vse, saj so obenem z gradnjo prizidka preuredili in poso-1 dobili tudi stari del osemletke in tako učencem in učiteljem zagotovili veliko boljše pogoje za delo in učenje. Ob vstopu v nove in prenovljene prostore so bili otroci presrečni in že sreča v njihovih očeh je dokaz, da vložena sredstva in napori niso bili zaman. Skupaj z njimi so srečo delili tudi številni gostje na slovesnosti, med njimi borci 2. grupe odredov, po kateri nosi šola ime, predstavnike šole 2. grupe odredov iz Ljubljane in pobratene občine Čajetina, predstavniki zavoda za šolstvo in republiškega komiteja za šolstvo, skupščine občine in njenih družbeno-političnih organizacij ter združenega dela mozirske občine, ki je, zavedajoč se pomena znanja, prispevalo velik delež sredstev za to naložbo. Vsa dela so veljala 85 milijonov dinarjev. Združeno delo jih je prispevalo 45, ostalo pa .so sredstva iz referendumskega programa, amortizacije in lastna sredstva. Povedati velja, da so bila dela opravljena v rekordnem času, saj so Vegradovi delavci z zemeljskimi deli pričeli šele 4. februarja. Učenci so se vsem oddolžili z lepim kulturnim programom. zanimive prireditve Tudi sicer ob prazniku občine Mozirje ni manjkalo zanimivih prireditev. V galeriji mozirskega kulturnega doma je bila od srede dalje na ogled razstava fotografij, ki jo je avtor Feliks Ugovšek naslovil z »Naši kraji in ljudje« in je bila za vse obiskovalce resnično prijetno doživetje. Izkazali so se tudi člani kluba radioamaterjev iz Mozirja, ki so v domu TVD Partizan z bogato razstavo prikazali svojo vsestransko dejavnost, pa seveda tudi vso radioamatersko tehnično opremo, ki je vzbudila veliko zanimanja med mladimi in starimi obiskovalci. Posebej seveda velja pohvaliti športnike mozirske občine, ki so se letos še posebej tvorno vključili v slavje.ob občinskem prazniku, saj so med dvema nedeljama prejšnji teden vsak dan in v različnih krajih pripravili najrazličnejše športne in rekreativne prireditve. Po slavnostni seji v Šmartnem ob Dreti so domačini pripravili tovariški srečanje na športnem igrišču, ob njem pa so za prikaz svoje dejavnost poskrbeli lokostrelci »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob letrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mcsec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odptema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po, mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 12. septembra 1 * Titovo Vtlenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ * Modna konfekcija Elkroj V novem obratu vse za izvoz Dejstvo je, da še ni minilo 40 let, pa vendar se je Modna konfekcija Elkrojiz nekdanje majhne , obrtne delavnice razvila v sodobno delovno organizacijo s 700 zaposlenimi, ki se ponaša z izrednimi Tudi najmlajšim ponuja obrat nove možnosti v prihodnje dosežki na vseh področjih. Prav tako je nedvoumna ugotovitev, da je imel ta kolektiv vedno jasno začrtano in opredeljeno razvojno vizijo, ki/jo tudi uspešno uresničuje in danes skoraj ni naloge, ki je Elkroj ne bi bil zmožen uresničiti. Že pred leti so se v Elkroju odločili za prodor na širše jugoslovansko tržišče in pri tem žanjejo lepe rezultate, če izrednih dosežkov na področju konvertibilnega izvoza ne omenjamo posebej. Njihova usmeritev je bila jasna — odpreti svoja vrata jugoslovanskemu prostoru in se vkju-čiti v prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih območij v naši in drugih republikah. Sadovi te usmeritve so zlasti letos še posebej bogati. Pred nedavnim so odprli novo prodajalno na Deteljici v Tržiču, konec novembra bodo sklenili gradnji novih to- varn v Šoštanju in v Odžaku v SR Bosni in Hercegovini, pripravljajo projekte za tovarno v vojvodinski občini Alibunar, ob občinskem prazniku pa so v zaselku Struge v manj razviti krajevni skupnosti Luče odprli nov obrat, ki je velikega pomena .za krajevno skupnost in za delovno organizacijo. Celotna proizvodnja v tem obratu bo namenjena konvertibilnemu izvozu, še bolj kakovostnim izdelkom, pa tudi uvajanju novih programov. Ob težkih gospodarskih pogojih so na to pridobitev v Elkroju še posebej ponosni. Za to nalož-1 bo so porabili 140 milijonov dinarjev, od tega je polovico veljala, oprema, vsa sredstva pa so zagotovili sami. Na začetku bo v tem obratu zaposlenih 50 delavcev, predvsem žensk iz te krajevne skupnosti, kasneje pa bodo to število podvojili. Obogatili ponudbo tečajev Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju marljivo dela aktiv učiteljev tujih jezikov. Poleg rednega dela ta že od leta 1978 nspešno organizira razne tečaje. Zaradi moderne tehnologije in želje po znanju tujih jezikov postajajo tečaji vse bolj popularni. Spomladi se je naučilo nemškega in angleškega jezika 100 slušateljev. Zanimanje za takšno obliko izobraževanja med prebivalci velenjske občine raste. Zato so se na Centru odločili za razširitev ponudbe tečajev. Že ta mesec se bodo lahko vsi, ki bi se radi naučili kakšnega tujega jezika, vpi-' sali v začetni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika ter v drugo stopnjo tečaja angleškega jezika, oba se nadaljujeta še v drugem polletju. Razen teh pa še v tečaj komercialnega nemškega in angleškega jezika za zunanjo trgovinsko registracijo. Za inženirje in tehnike bo gotovo bolj zanimiv tečaj angleščine in nemščine s specialnim tehniškim jezikom, v programu pa imajo še otroški tečaj nemščine. Ne le, da učitelji tujega jezika na Centru srednjih šol v Titovem Velenju z izvajanjem dodatne dejavnosti ustvarjajo vir'prihodka, se na ta način tudi sami izobražujejo ter dopolnjujejo svoje znanje. Zelo dobro sodelujejo z velenjskim združenim delom, zlasti z Gorenjem in Rekom. Od tu imajo največ tečajnikov, različnih poklicev in starosti. Kot pravijo , pridobljene izkušnje uspešno vnašaj« v redni pouk in pri učenju tečajnikov. To pa še ni vse. Poleg organiziranja tečajev tujih jezikov so članice aktiva poučevale slovenski jezik za tujce; Nigerijce, Li-bijce, slovenščine so naučile celo Japonko in Kitajca. Tudi kadar gre za kakšno medmestno izmenjavo ali za prevajanje tega ali onega govora, teksta, so nepogrešljive. Cene tečajev na Centru zaenkrat še niso izračunali. Lani ie bilo za 80 urni osnovni tečaj treba odšteti 9 in 8 tisoč dinarjev, letošnje cene pa bodo za približno 80 odstotkov višje. Kljub temu, pravijo na Centru, to ni »stran vržen« denar. Poleg sodobno urejene učilnice za poučevanje tujih jezikov, imajo na voljo mnogo knjig, ki bi jih lahko s pridom uporabili študentje in originalne zvočne posnetke. Tečaji so resnično kakovostni in tečajniki se lahko z malo truda precej naučijo. Sodobno urejena učilnica za učenje tujih jezikov Brivnice m česalnice Titovo Velenje Upadanje storitev Težko bi našli koga, ki ne bi ob pregledovanju polletnih poslovnih rezultatov kazal na nenormalno, pravo divjanje cen repromateriala, komunalnih storitev in drugih stroškov. Doseženi rezultati niso tisti ta pravi, saj jih je močno razvrednotila inflacija. Nič drugače ne govorijo zaposleni v delovni organizaciji Brivnice in česalnice. Takole pravi direktor tega kolektiva Stane Mazej: »S cenami naših storitev, tako frizerskih kot tudi s storitvami v pralnicah, nismo mogli slediti nenehnemu dvigovanju cen vseh vrst stroškov. Zal, ti rastejo višje in višje tudi v drugi polovici leta. Že 1. julija so se ponovno dvignile cene energiji, komunalnim storitvam, najemninam, tudi posameznih repromaterialov. Vsi ti obremenjujejo naš dohodek in ga seveda zmanjšujejo. Posebnega vpliva pri tem nimamo. Tudi ne na naraščajoče družbene obveznosti in prispevne stopnje. Kako bi človek iz vsega tega našel pravo pot?« Inflacija ima še drugo slabo lastnost — zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Ta je glavni povzročitelj upadanja fizičnega obsega storitev delavcev tega kolektiva, zaradi tega je precej manjša izkoriščenost naprav, komaj 60 odstotna, počasi prihaja do viška zaposlenih in tako naprej. Veriga, ki ji ni videti ne konca in ne kraja. »Na upadanje fizičnega obsega storitev močno vpliva še šušmarstvo, ki ga je vedno več. Postaja vse bolj legalno, saj nihče ne stori ničesar za njegovo zmanjšanje. Notranje rezerve smo v glavnem že izkoristili. Na vprašanje, kje naj bi še bolj zategnili pasove, ne vemo odgovora.« Tudi misel o posodobitvi lokala Nada na Cankarjevi so zaenkrat opustili, saj jim je inflacija pobrala precej denarja za to naložbo, dvignile pa so se tudi cene materialov. Vsem težavam navkljub so bili rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih letos zadovoljivi: v prvem polletju so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali celotni prihodek za 91 odstotkov, porabljena sredstva so na-rastla za 89 odstotkov, dohodek je večji za 98, čisti dohodek pa za 200 odstotkov. Neto osebne dohodke so povečali za 78 odstotkov. Ob primerjavi doseženih rezultatov s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji so nekje na poprečju. Do konca leta se stvari bistveno ne bodo spremenile ali morda izboljšale. Skoraj gotovo bo čisti dohodek za malenkost še nižji, saj stroški tudi v drugi polovici leta ne »mirujejo«. Delo in zaslužek ne prideta sama od sebe, ampak se moraš zanju močno truditi. Tega se zaposleni v delovni organizaciji Brivnice in česalnice zavedajo. »Močno si želimo, da nam ne bi bilo treba cen naših storitev popravljati. Storili bomo vse, da bi letošnje leto pozitivno zaključili in tajco dosegli zastavljene cilje,« je še dodal direktor Brivnic in česalnic Stane Mazej. Vekos — sektor Vrtnarstvo Rezano cvetje in lončnice za velenjski trg Sektor Vrtnarstvo velenjskega Vekosa ima 3800 kvadratnih metrov površine v rastlinjakih, kjer gojijo cvetje s katerim zalagajo svoje štiri cvetličarne, vzgajajo pa tudi lončnice. Med njimi je še posebej bogata ponudba fikusov. Letno jih pripravijo za prodajo okoli 1500. Med rezanim cvetjem velja posebej omeniti krizanteme, s katerimi so znani po vsej Sloveniji, še posebej veliko pa jih prodajo na ljubljanskem območju. Letno jih vzgojijo okoli 13 tisoč . kar je seveda precej več kot jih potrebuje občina Velenje. Poleg rastlinjakov imajo deset toplih gred, v katerih pridelujejo sadike zelenjave. Letos so prodali 30 tisoč sadik paradižnika in 10 tisoč sadik paprike ter manjšo količino drugih vrst zelenjave. Imeli so precej težav s prodajo, saj se je sezona za sajenje pričela precej pozno, ko se že pojavi konkurenca Z juga. Tako jim je letos nekaj sadik ostalo, običajno Zelo bogata je ponudba fikusov pa ne zadostijo povpraševanju kupcev. V tem času pa že vzgajajo sadike mačeh za jesensko zimsko sajenje. Ta sektor pa redno vzdržuje tudi velenjski park in centralno otroško igrišče. Srečujejo se s precejšnjimi težavami, saj jim sproti ne uspe odpravljati pomanjkljivosti. Mnogi namreč okolje prav načrtno uničujejo. Tako na primer ne morejo razumeti, da morajo vsako leto zamenjati približno 15 klopi, pa še se pogosto dogaja, da so te v takšnem stanju, da nam ni v ponos. Pred leti je ta sektor skrbel tudi za zelenice v Titovem Veleriju. Z ustanovitvijo zborov stanovalcev, pa so prevzeli skrb za to hišni sveti sami in le malo je takšnih, ki so to nalogo vseeno prepustili delavtem Vrtnarstva. Ti menijo, da je to vprašanje rešeno mnogo slabše kot je bilo, saj zelenice niso več enotno vzdrževane. (mz) Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje Spodbudno nagrajevanje — osnova za dvig kakovosti in večjo rentabilnost V letošnjem prvem polletju so v Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, izdelali za več kot 3,1 milijarde dinarjev proizvodov, vrednost prodaje pa je presegla 2,9 milijarde dinarjev. V primerjavi.z lanskim prvim polletjem so tako vrednost proizvodnje kot vrednost prodaje podvojili. Izvozili so za 354 milijonov dinarjev izdelkov.. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 38.000 dinarjev. Sicer so fizični obseg proizvodnje do konca meseca junija povečali za 22 %, vendar pa predvsem povečane proizvodnje stavbnega pohištva niso uspeli v celoti prodati. V tozdu I verna pa se je zaradi občutnega porasta cen materiala in energije, prav tako pa tudi zaradi težav pohištvene industrije pri prodaji izdelkov, ponovno poslabšalo nesorazmerje med proizvodnimi stroški in prodajno ceno. Ker uspevajo pokriti le del potreb po obratnih sredstvih z lastnimi sredstvi, postaja dohodek čedalje bolj odvisen od cene kapitala. V Gorenju Glin ob tem poudarjajo, da so dosegle obresti od posojil za obratna sredstva za letošnje prvo polletje skorajda vrednost izplačanih bruto osebnih dohodkov tega 1.100 član- skega delovnega kolektiva v obdobju januar—junij 1985. Lani ob koncu junija, na primer, pa so znašale obresti od posojil le polovico mase izplačanih bruto osebnih dohodkov. Ob polletju je zaradi že omenjenih težav izkazoval izgubo tozd Iverna (48 milijonov dinarjev), drugi tozdi Gorenja Glin pa so ustvarili približno'toliko neto akumulacije, kolikor znaša izguba v tovami ivernih plošč. Sicer so v letošnjem prvem polletju, v primerjavi z obdobjem januar— junij 1984, povečali dohodek za 79 %, bruto akumulacije pa za 64 %. V Gorenju Glin računajo, da bo v tozdu Iverna tudi v drugem polletju še naprej prisotno nesorazmerje med proizvodnimi stroški in prodajno ceno, posebej tudi zaradi letnega remonta. Posebno pozornost namenjajo že nekaj časa prodaji prekomernih zalog stavbnega pohištva; tovrstna prizadevanja so že rodila pr- i ve uspehe. Omeniti pa vetja tudi aktivnosti za povečanje notranje učinkovitosti, zlasti še kar zadeva organiziranost, kadrovsko" konsolidacijo delovne organiza cije in uveljavljanje najspodbud-nejšega sistema nagrajevanja kot osnove za dvig kvalitete in večjo rentabilnost. Računalniški krožki na Centru srednjih šol •t Letos tudi za odrasle, če bo zanimanja dovolj Lani so na Centru srednjih šol v Titovem Velenju prvič pripravili za učence od 1. do 8. razreda osnovne šole računalniške krožke, ki jih je obiskovalo 150 otrok. Zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli ali bolje povedano, zadovoljni, ker so otrokom približali računalnik in to tako, da ga bodo lahko imeli za običajen pripomoček tako pri igri kot pri delu so sklenili, da bodo tudi letos pripravili podobne krožke. Če bo zanimanja dovolj, letos tudi za odrasle. Sto petdeset otrok se je pod nadzorstvom mentorjev in demonstratorjev naučilo uporabljati računalnik. »Starši po navadi mislijo, da je računalnik namenjen samo igri. Res je, da ga otrokom na teh krožkih približamo skozi igro, ki pa jim pokaže ves spekter računalništva, od tega kje vse ga lahko uporabljamo, z njim računamo, pišemo, popravljamo pisane tekste, rišemo, komponiramo ...«, pravi Milan Breznik, ki vodi in organizira te krožke na Centru srednjih šol. Hišni računalniki so v svetu in tudi že pri nas vedno cenejši in jasno postaja, da si ga bi lahko v naslednjih nekaj letih privoščila vsaka povprečna slovenska družina. Že dolgo pa je tudi znano, da računalniki niso namenjeni samo računanju. V hišni računalnik lahko iz običajnih kaset vči-tamo programe, v katerih je zbra- no znanje najboljših svetovnih strokovnjakov z različnih področij. In programi so pripravljeni tako, da si otrok pridobi znanje skozi igro, odrasli pa s pomočjo resnih praktičnih programov. Da je delo računalniških krožkov na Centru srednjih šol še uspešnejše in kvalitetnejše pa sodelujejo z Inštitutom »Jožef Štefan«. Na teh krožkih se otroci ne uče programiranja, čeprav so računalniki tudi v ta namen zelo uporabni, a naša družba ne potrebuje tisoče otrok, ki bodo znali programirati, potrebovala pa bo na tisoče strokovnjakov, ki bodo znali pri svojem delu uporabljati računalnik. Ce vas je zamikalo, naj povemo, da bodo tudi letos na Centru srednjih šol pripravili te krožke za otroke, če pa bo zanimanja dovolj, letos prvič tudi za odrasle, ki še niso nikdar sedelii za računalnikom. Pomembno je tudi to, da za udeležbo na krožkih lasten računalnik sploh ni potreben! V sodobno opremljeni učilnici spoznava računalnike dvajset učencev hkrati. Tako velika je skupina. Za vsakim računalnikom sta dva udeleženca krožka, ki lahko drug drugega spodbujata in si pomagata. Že 16. septembra se bodo računalniški krožki spet pričeli. Vse informacije dobite na Centru srednjih šol. Pa pogum. mkp Po dva učenca imata pred seboj računalnik ZX Spectrum, televizijski zaslon in kasetofon 4. stran ★r>8S C8S IZ OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje * 12. septembra 1985 Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti Razvoj so si zagotovili z lastnimi rokami Sredi lepe Zadrečke doline leži prijazen kraj Šmartno ob Dreti, ki skupaj z lepimi okoliškimi zaselki tvori tamkajšnjo krajevno skupnost. Po površini je to dokaj majhna krajevna skupnost, ki obsega naselja Vo-log, Rovt, Spodnje Kraše, Brdo in Šmartno. Zemljepisno je sicer razmeroma obsežna, šteje pa samo 733 prebivalcev. Pred vojno so se tod ljudje preživljali v glavnem s kmetijstvom in gozdarstvom. Premožnejši kmetje so bili tudi lesni trgovci, ki so imeli svoje žage^»ve-necijanke« ki jih je bilo na tem ožjem območju reke Drete kar deset. Skoraj vsi ostali krajani so se preživljali s splavarstvom. Les so vozili po Dreti, Savinji, Savi in Donavi. Še leta 1941, ko je okupator zasedel tudi to vas, so nekateri zmotno mislili, da se bo življenje delavcev izboljšalo. A kaj kmalu so vsi spoznali, kaj jih čaka. Nemci so najprej izselili učiteljsko družino Poberaj in župnika in krajani so se zavedli nevarnosti. Zelo kmalu so nekateri navezali stike s terenci, s Kmetom, Strgarjem, Ateno in drugimi, Začeli so se organizirati in se pripravljati na boj. Prvi fantje so odšli v ilegalo, za njimi pa so postopoma odhajali še drugi. Večina prebivalcev je pomagala NOB s hrano in vsem potrebnim. Izdaje v Šmartnem ni bilo. Življenje za svobodo je dalo 32 krajanov. 24. oktobra 1944 sO okupatorji požgali naselji Volog in Šmartno. Vaščani so ostlai brez strehe nad sabo in brez hrane, prihajala pa je zima. V spomin na te težke čase praznuje ta krajevna skupnost 24. oktobra krajevni praznik. V Šmartnem ob Dreti so za praznik pridobili nove telefonske priklječke, prizidek pri domu, uredili pa so tudi okolico šole s parkirišči. nagrade občine Mozirje Priznanja in Zlata plaketa Železarna ravne -na koroškem Železarna Ravne je v sedemdesetih letih s pripravljenostjo za sodelovanje in razvoj odločilno pripomogla k ustrezni programsko-proizvodni usmeritvi in razvoju Kovinarstva na Ljubnem. To sodelovanje se je še posebej okrepilo z združitvijo leta 1978. Od takrat dalje je Kovinarstvo skokovito raslo v fizičnem, kakovostnem in kadrovskem pogledu. Za ta razvoj pa so bile odločilne velike izkušnje, tradicija, kakovost in inventivnost, ki jih je Železarna Ravne v polni meri prenesla tudi v Kovinarstvo na Ljubno, kar je pripomoglo k temu, da je Kovinarstvo iz nekoč obrtne delavnice preraslo v sodobno in napredno strojno tovarno. turistično društvo luce Po svojih uspehih in raznovrstnih aktivnostih v zadnjem desetletju je'turistično društvo Luče najzaslužnejše za pospeševanje turistične dejavnosti na manj razvitem območju občine, pa tudi za uveljavitev gornjesavinjskega turizma sploh. Društvo se je pred 15 leti lotilo načrtne akcije za urejanje turistične podobe kraja, pridobivanja gostov in vsestranske skrbi za njihove dobro počutje. Že po nekaj letih vztrajnega dela so dosegli nadvse spodbudne uspehe, za katere je dru-št%> prejelo številna javna priznanja. Društvo zelo uspešno skrbi tudi za lastno turistično propagando. Že 15 let pripravlja svojo turistično prireditev »Lučki dan«. Izvirno narodopisno obogatitev programa so strokovnjaki turistične zveze Slovenije lani ocenili za najboljšo v Sjoveniji, zato so turističnemu društvu Luče zaupali tudi enodnevno gostiteljstvo udeležencev Ljubljanske ohceti. Z uspešno prireditvijo ob tej priliki je društvo skupaj z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti dalo zelo velik prispevek k mednarodni uveljavitvi krajevne in celotne gornjesavinjske turistične ponudbe. jože celinšek V pretekli mandatni dobi je bil predsednik OO ZZB NOV Mozirje, sedaj pa je podpredsednik. V dobi štirih let je ogromno prispeval s svojo zavestjo in požrtvovalnostjo k postavljanju spomenikov in spominskih obeležij. Veliko truda je vložil v utrjevanje in prenašanje izročila NOB med mladino. Ves čas svojega mandata si je zelo prizadeval za uveljavljanje pravic in zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOB. Bil je tudi član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in prvi komandant teritorialne obrambe občine Mozirje. V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji se je vključil v družbenopolitično delo po vrnitvi iz službe v JLA. Predsednik KK SZDL je bil 8 let. V tem času je razgibal delo vseh družbenopolitičnih organizacij na Rečici, pa tudi delo krajevne skupnosti v ceioti. S svojim prepričevanjem vpliva tudi na druge jjudi, da sodelujejo v organizacijah in društvih. ivan kramer Modno konfekcijo Elkroj vodi od oktobra 1979. V tem času je delovna organizacija kljub zaostrenim gospodarskim razmeram poslovala izredno uspešno in dosegala nadpovprečne rezultate v občinskem in republiškem merilu. Povečala jeizični obseg proizvodnje za 60 odstotkov, za prav toliko zaposlenost, izvoz na konvertibilno področje pa kar za sedemkra:. Bistve- no je izboljšala kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, saj se je število delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo povečalo za 60. Velikega pomena je tudi dejstvo, da se je delovna organizacija odprla navzven in začela širiti svojo dejavnost na manj razvita območja občin v drugih republikah. Vspešno torej uresničuje svojo razvojno usmeritev, kar dokazujejo nov obrat v Lučah, prodajalna v Tržiču, gradnja novih proizvodnih prostorov v Šoštanju, temeljna organizacija v ustanavljanju Odžak v BiH ter priprave na gradnjo proizvodnih prostorov temeljne organizacije v ustanavljanju Alibunar v Vojvodini. Prav tako se delovna organizacija zelo uspešno vključuje v ševilne akcije širšega družbenega pomena. Res je, da ima zasluge za takšen uspeh celoten kolektiv, vendar Ivan Kramer kot direktor delovne organizacije z veliko mero angažiranosti, znanja in lastnih pobud uspešno vodi Modno konfekcijo Elkroj, uresničuje dolgoročne razvojne usmeritve ter daje delež k doseženim uspehom. Srebrna plaketa zdravstvena postaja nazarje Na področju osnovnega zdravstvenega varstva in zobozdravstva deluje že preko 30 let. Kolektiv zdravstvene postaje si je v vsem tem obdobju izredno prizadeval za uveljavitev celovitega osnovnega zdravstvenega varstva krajanov in zaposlenih delavcev. Izredno pomembno vlogo ima zdravstvena postaja Nazarje pri zdravstveni zaščiti delavcev, preventivnemu zdravstvenemu varstvu in preprečevanju nesreč pri deluin poklicnih bolezni. V zadnjem obdobju se vse bolj usmerja tudi v razreševanje problemov visokega bolniškega staleža. Posebno prizadevnost so delavci te postaje pokazali v času gradnje prizidka in adaptacije starega dela zgradbe, saj so opravili 1.300 udarniških ur in s tem prispevali k zmanjšanju stroškov naložbe. Najbolj pomembno pa je, da kljub gradbenim delom ni bilo motenj v zagotavljanju zdravstvenih storitev, kar je od delavcev zdravstvene postaje zahtevalo velike organizacijske sposobnosti in visoko osebno zavzetost. občinski odbor rdečega križa mozirje Že vrsto let je ena najuspešnejših organizacij v občini. Ta humanitarna organizacija je v svoje vrste znala pritegniti širok krog ljudi. Odlikuje jo delo in prizadevanje za stiske Jjudi, tako doma, kot v svetu. V teh prizadevanjih članom ni bilo nikoli škoda časa, niti materialnih žrtev za pomoč sočloveku. V svoji organiziranosti so uspeli razviti široko mrežo organizacij RK po krajevnih skupnostih. Uspešno te tradicije prenašajo tudi na mlade, saj z načrtnim delom v svoje vrste vsako leto vključujejo vse več podmladka na osnovnih šolah. Veliko skrb posvečajo zdravstvenemu pro-svetljevanju prebivalstva s predavanji na šolah, seminarji za člane enot civilne zaščite, za nudenje prve pomoči med starejšimi občani in podobno. Največjo zahvalo pa smo tej človekoljubni organizaciji dolžni za prizadevanja in uspehe" na področju krvo-dajalstva, saj je prav v naši občini izreči ■■-■> velik delež ljudi, ki so voljni redno ali občasno darovati kri, ki marsikomu reši življenje. Občinski odbor RK redno in uspešno organizira tudi številne nabiralne akcije za Ko je bila leta 1945 domovina spet svobodna, so bili tudi krajani Šmartnega presrečni. Ob napornem delu, ki jih je čakalo so lažje pozabljali na prestano trpljenje in na svoje drage, ki se niso več vrnili. Najprej so začeli obnavljati svoje domove in pridno delati na poljih, saj je povsod primanjkovalo hrane. Obnovili so tudi gasilski dom, kjer so potem organizirali šolski pouk. Takrat so ljudje veliko zgradili s prostovoljnim delom, udarniškim delom. Na ta način še sedaj organizirajo delovne akcije v krajevni skupnosti, vendar se jih udeležuje manjše število ljudi, kot včasih. Potem so se lotili elektrifikacije, najprej v dolini, zatem pa še do vseh oddaljenih hribovskih kmetij. Sredstva in delo so večinoma prispevali krajani sami. Tudi pri izgradnji šole je bilo tako in nato pri zadružnem domu. Zgradili so tudi nove mostove in brvi čez Dreto. Ž elektriko je prišel v vas napredek, ljudje so nabavili radioa-parate in se preko njih tudi izobraževali. Kmalu se je pokazala potreba po vodovodu in. zgradili so ga. Kje so časi, ko so krajani v vrsti stali pred prvo kopalnico v zadružnem domu in se drenjali pred edinim televizorjem, ki je bil v dvorani zadružnega doma?! Danes ima vsaka hiša svojo kopalnico, svoj televizor ter avto. Za asfaltiranje cest so tudi zbirali les in denar, pa za nabavo pr- pomoč žrtvam raznih elmentarnih nesreč, vojn v svetu in pomoč lačnim. Uspešne so tudi razne nabiralne akcije v obleki, obutvi, zbiranju papirja na šolah, prav tako je uspešna v skrbi za ostarele, socialno ogrožene in omamljene občane, pri čemer sodelujejo tudi druge organizacije. tvd partizan mozirje V društvo so vključene vse starostne kategorije kar zagotavlja množično telesno aktivnost krajanov. Poleg rednega dela in telovadnih nastopov v kraju samem, se člani udeležujejo tudi medobčinskih in republiških tekmovanj kjer dosegajo dobre rezultate. Za TVD Partizan Mozirje je značilna predvsem dolgoletna tradicija, saj je že-slavilo 100-letnico delovanja. gasilsko društvo šmartno ob dreti Društvo obstoja-in uspešno deluje že 83 let. Združuje okrog 200 članov, kar je več kot tretjina aktivnih krajanov, v njegovih vrstah pa je tudi precej mladih in žensk. Po osvoboditvi je društvo obnovilo svoj dom, ki je bil med vojno popolnoma uničen in nabavilo nujno opremo, avto-kombi, pozneje brizgalno, v lanskem letu pa avto cisterno s topom. V letu 1982 so ponovno obnovili dom, letos pa gradijo prizidek, s katerim si bodo zagotovili prostore za opremo. Vse te pridobitve so odraz pripravljenosti krajanov, saj so glavni vir zagotavljanja sredstev prostovoljni prispevki in mnogo ur udarniškega dela. Članstvo redno preverja in obnavlja svoje znanje, predvsem na lokalnih, redno pa tudi na občinskih tekmovanjih. To zagotavlja, da je društvo strokovno in številčno močno, njegova pripravljenost pa takšna, da je kos vsaki naravni ali drugi nesreči. Društvo se s svojim delom vključuje tudi v skupna prizadevanja v krajevni skupnosti in bogati delovanje na področju SLO in DS. janko^dolenc Otroštvo je preživel na Rečici ob Savinji. Rezbarski svet očetove delavnice ter materina skrb za preživljanje družine v takratnih težkih razmerah, sta tudi njemu pustila globoke sledi. Zelo mlad je zapustil dom in dolino, a nanjo ostal vseskozi trdno navezan. V svet slikarstva in rezbarstva je šel po očetovih stopinjah in izoblikoval svojstveni slog pri oblikovanju preprostih ljudi iz katerih najpogosteje veje bolečina, trpljenje in ljubezen. Vidi se, da ga je kalilo in oblikovalo težko otroštvo, trdo delo in vztrajnost, prežeto z nežnostjo in plemenitostjo. Ti elementi so vtkani v številne njegove plastike iz lesa. Z nekaterimi deli.se je trajno povezal z našo dolino. To so spominska obeležja padlim kurirjem v Savinjskem gaju, spomenik VOS ob vstopu v Gaj, spomenik zahvale gornjesavinjskim partizanskim kmetijam pri veterinarski postaji v Ljubiji ter podarjene plastike in slike rodni Rečici, ki so razstavljene v avli osnovne šole. Pripomniti velja, da je Janko Dolenc izdelal te pomnike naše revolucije za najskromnejši honorar, plastike in slike pa je celo poklonil. Ponosni smo, da se z mogočnimi skulpturami našega rojaka ponaša tudi naša občina in se mu s tem družbenim priznanjem skušamo vsaj delno oddolžiti. Nagrada skupina inovatorjev »kovinarstvo« ljubno Skupina, ki jo sestavljajo dipl. ing. vega šolskega avtobusa. Tudi mrliško vežico in nabavo mrliškega vozička so financirali le iz sredstev krajevne skupnosti in krajanov. Sedaj ima kraj že tudi lepo športno igrišče in ob njem novo strelišče. S prispevki krajanov so asfaltirali tudi vse stranske ceste v vasi. Zadnja velika pridobitev so telefoni, napeljani tudi do najbolj oddaljenih domačih v Rovtu in na Brdu. Ogromno dela in sredstev so morali prispevati naro- Janez STIGLIC, ing. Peter RIBIC, Branko TOME, dr. Tone PRATNE-KAR, dipl. ing. Jože KRAMER in Jože PODRIŽNIK, je delala na razvoju proizvodnje strojev za hladen razrez kovinskih materialov — žag, kar je del razvojnega programa »Kovinarstva«. V avgustu 1983 je šel v pogon prototip stroja — univerzalne krožne žage za hladen razrez kovin. Doslej smo ta izdelek izključno uvažali, v Kovinarstvu pa so ga izdelali iz domačih materialov in v sodelovanju z domačimi proizvajalci opreme. Gre torej za izdelek, ki nadomešča uvoz in danes uspešno dela doma že 42 strojev v avtomatski in polavtomatski izvedbi, Kovinarstvo pa se nadeja tudi prodora v izvoz. To je torej pomemben dosežek v proizvodnji strojev in uporabi lastnega znanja in domačih materialov, s čemer bo našemu gospodarstvu prihranjena marsikatera deviza. prosvetno društvo »franc žmavc« gornji grad Društvo nepretrgoma deluje že 105 let in ima tako bogato tradicijo. V predvojnem času se je zavzemalo za uveljavljanje slovenstva in ustanavljanje slovenskih šol. Aktivno je delovalo tudi v času NOB, ko je bil Gomji grad osvobojen pa je pričela delovati tudi kulturniška skupina 4. operativne cone. Po vojni je doživela velik razmah posebno dramska skupina, ki se je pod vodstvom režiserja Marjana Drčarja uvrstila med najboljše na celjskem. Te tradicije društvo zadnjih 30 let ni nikoli prekinilo in je ostalo ves čas med vodilnimi amaterskimi gledališkimi skupinami na širšem celjskem območju. Dramska skupina uprizori vsako leto vsaj eno delo s številnimi nastopi v domačem in drugih krajih. V zadnjih sedmih letih je imela skoraj 60 predstav, ki jih je obiska-. lo 25.000 gledalcev. Nedvomno pomeni to za amatersko skupino ogromno žrtvovanih ur prostega časa, kar zmorejo le dobro organizirani ljudje z visoko stopnjo kulture in zagretosti. Značka občine Mozirje anton bitenc - je že dolga leta med najbolj aktivnimi nosilci napredka v KS Nazarje.' Vrsto let je član sveta KS, v zadnjem mandatu pa je predsednik komisije za komunalno urejanje pri svetu KS. Aktiven je tudi v drugih organizacijah v kraju, največ pa dela v gasilskem društvu. Močno se je angažiral pri gradnji gasilskega doma, pri asfaltiranju krajevnih cest, posebno pa pri razširitvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. Med krajani je cenjen zaradi poštenega odnosa do dela, obveznosti, ki jih sprejema, tudi dosledno in zavzeto opravi. Njegova zasluga je tudi dobro sodelovanje med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami v kraju. lenka kralj - je ena najprizadevnejših pedagoških delavcev v naši občini, ki se poleg poklicnega dela nesebično razdaja za napredek kraja v katerem živi, aktivna pa je tudi v občinskem merilu. Včasih se že sprašujemo kje jemlje čas, voljo in energijo, da vse to zmore. Smisel in veselje do glasbe sta jo .tak« prevzela, da z velikim zanesenja-štvom vodi mladinski pevski zbor na osnovni šoli, številni ženski pevski.- čniki sami, krajevna skupnost pa je morala zagotoviti še prostor za telefonsko centralo v gasilskem domu, ki mu je gasilsko društvo letos prizidalo še garažo za nov gasilski avto. Tudi za večnamenski prostor v šoli in vrtec so krajani poleg samoprispevka darovali še ostala sredstva in veliko udarniško delali. Imajo tudi novo parkirišče in prav za minuli praznik so delno uredili tudi okolico šole. Velik napredek je doseglo tudi kmetijstvo na njiho- zbor, s katerim je dosegla zavidljivo raven tudi v širšem merilu, v kritičnem trenutku pa je prevzela še moški pevski zbor. Stalno se udeležuje številnih seminarjev za izpopolnjevanje zborovodij. Voljna je priskočiti na pomoč povsod tam, kjer jo potrebujejo. Brez nje si ne moremo zamisliti kulturnega življenja na Ljubnem. Uspešno dela v kulturnem in turističnem društvu. Njena zasluga je tudi oživitev turistične dejavnosti, ki je bila v zadnjem obdobju precej pasivna. Uspešno vodi glasbeno dejavnost pri ZKO občine Mozirje in sodeluje pri organizaciji in izvedbi občinskih kulturnih prireditev. Prizadevna je tudi v družbeno-političnem življenju. V zadnjem obdobju uspešno vodi svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo pri predsedstvu OK SZDL Mozirje. roman krajner — je v delovni organizaciji Gorenje GLIN Nazaije kot voznik viličarja zaposlen že 21 let. Ves ta čas je na delovnem mestu nadpovprečno uspešen. Njegovo delo se mnogokrat odvija v podaljšanem in nočnem de'ov-nem času, ob nedeljah in praznikih. Delo opravlja izredno odgovorno in daje zj>led vzornega delavca v temeljni organizaciji Žagarstvo. Je tudi družbeno aktiven v organih samoupravljanja in v sindikalni organizaciji, je predsednik nazarskega gasilskega društva, poveljnik štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti Nazarje in Član delegacije za zbor krajevnih skupnosti. Aktiven je tudi na drugih področjih! janko matk - je kmet iz Logarske doline, član združenega sveta TZO in upravnega odbora zadružne enote Soičava. Živi in dela na kmetiji na višini 1.165 metrov z izredno težkimi obdelovalnimi pogoji. V zimskem času je zaradi oddaljenosti otežkočen dostop in sam vzdržuje cesto, da je usposobljena za prevoz do šole, trgovine, zdravnika. Kmetija se je leta 1971 preusmerila v mlečno proizvodnjo in letno odda 30.000 litrov mleka in. 2 pitanca. Kljub mehanizaciji, s katero je kmetija dobro opremljena, je zaradi njene lege potrebno še veliko ročnega dela. Hiša je bila med vojno požgana in pozneje le delno obnovljena, zato sedaj gradijo novo, ki bo namenjena tudi za sprejem turistov, dodatna dejavnost pa bo kmetiji omogočila boljši dohodek. jože mejač - je dolgoletni aktivist socialistične zveze Delaven je na več področjih družbenega življenja na ravni občine in v krajevni skupnosti. Vrsto let je vodil občinsko organizacijo ZRVS, bil je delegat družbeno-političnega zbora in delegat v občinski konferenci SZDL, v krajevni skupnosti pa je vodil krajevno organizacijo ZB NOV. Aktiven je tudi v društvih in v krajevni samoupravi. V krajevni skupnosti opravlja naloge upravitelja obrambnega načrta. Priznanje je namenjeno tudi njegovemu prispevku h graditvi sistema SLO in DS. ana pecnik - je v ."_iovni organizaciji uorenje — Glin Nazarje zaposlena že 29 let na področju knjigovodstva, zadnja leta je vodja obračunske službe v temeljni organizaciji Stavbno pohištvo. S svojim izredno vestnim in prizadevnim delom je mnogo prispevala k racionalizaciji in izboljšanju te službe ter s ■ tem k boljšemu poslovanju svoje .temeljne organizacije. Svoje znanje in bogate delovne izkušnje aktivno prenaša na mlajše sodelavce, kar ji daje ob vestnem in prizadevnem delu velik ugled v kolektivu. Aktivna je v osnovni organizaciji sindikata in v organih vem področju. Vse kmetije so dobro mehanizirane, zato se je povečalo število živine, pa odkup mleka in mesa. Delavci se vozijo na delo v Nazarje, Velenje, Ljubljano in drugam. Novo je tudi to, da je zaposlenih sedaj mnogo žensk, česar prej ni bilo. Ves napredek je torej sad dela njihovih lastnih rok in moti, sad dobre volje in delovne vneme, kar edino zagotavlja lepe prihodnje dni. upravljanja v temeljni in delovni organizaciji ter v bančnih organih. Je vodja delegacije za zbor združenega dela in v delu zbora aktivno deluje, je tudi članica sveta KS in KK SZDL. ALOJZ PECOVNK -je zaposlen v temeljili organizaciji Kovinarstvo na Ljubnem in je vzoren in vesten delavec. Bil je predsednik sindikata in predsednik delavskega sveta temeljne organizacije. Sedaj vodi komisijo za dohodkovna vprašanja ' in delitev osebnih dohodkov, je predsednik zbora združenega dela SO Mozirje, v krajevni skupnosti pa predsednik komiteja za SLO. Aktiven je tudi v drugih organizacijah in društvih. BAJKO SELJŠNIK -je zaposlen v delovni organizaciji Smreka v Gornjem gradu. Aktivno deluje predvsem v organih samoupra-1 vne stanovanjske skupnosti občine Mozirje in sicer že drugo mandatno obdobje. Prva štiri leta je bil predsednik skupščine te skupnosti. V tem času si je ob vodenju organov skupščine izjemno prizadeval na področju gradnje družbenih stanovanj in poglobljene hišne samouprave stanovalcev v družbenih stanovanjih. Je vesten in marljiv delavec, član delegacije za zbor združenega dela v delovni organizaciji in član delegacije za zbor občin skupščine SR Slovenije. FRANC ŠULEK — jc predsednik sveta krajevne skupnosti Luče ob Savinji. V delu krajevne skupnosti jc zrlo aktiven in prizadeven. Poleg akcij, ki jih je izvajala krajevna skupnost (TV pretvornik, asfaltiranje cest in podobno), je aktivno sodeloval tudi v številnih uspešnih akcijah turističnega društva. Je tudi član predsedstva KK SZDL. VELJKO ŽVIPEIJ - je bil pred štirimi leti v klubu zgornje-savinjskih študentov pobudnik za'razširitev klubske dejavnosti tudi na strokovno področje. Svojo idejo je ob podpori Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, oziroma njenega koordinacijskega odbora za gibanje »Znanost mladini«, uspešno uresničil. Bil je zavzet organizator treh, vodja pa dveh študentskih raziskovalnih taborov v Gornji Savinjski dolini (Luče 83, Luče 84 in Gomji grad 85). Njegova zasluga je, da sta bila prva dva tabora interdisciplinarnega raziskovalnega značaja, kakovost raziskovalnih dosežkov pa je bila v okviru ljubljanske univerze letos spomladi javno nagrajena s »Speransovim priznanjem«. S svojo požrtvovalnostjo je veliko prispeval k družbeni uveljavitvi raziskovalnega dela študentov. Domicil občine Mozirje DRUŠTVO VRTNARJEV SLOVENIJE Mozirje je edina slovenska občina kjer Društvo slovenskih vrtnarjev že deset let nepretrgoma in aktivno sodeluje pri razvijanju hortikulturnega bivanjskega okolja, letos pa so slovenski vrtnarji v Mozirju razvili tudi svoj prapor. Rezultati sodelovanja so več kot očitni: »Savinjski gaj«, kot izredna turistična znamenitost širšega pomena, cvetlična razstava in povor-ka »Hortikultura 78«, dve razstavi cvetličnih vezalskih aranžmajev, cvetlična dekoracija javnih in turističnih prireditev (dve konjeniški, 2 živinorejski, 650-letnica trga Mozirje in' Kresna noč 85). Podelitev domicila Društvu slovenskih vrtnarjev je primerno moralno priznanje naše družbeno-politične skupnosti za aktivno sodelovanje in obenem spodbuda za v bodoče. Modna konfekcija Elkroj še naprej in v vseh kakovostnih kazalcih gospodarjenja ostaja v samem vrhu slovenske tekstilne industrije. Nazarski konfekcionaiji Modna konfekcija Elkroj vcrdnje, ostalih 40 pa na tuje, pretežno na konvertibilni trg. Doslej je bila za Elkroj izvozno najbolj zanimiva Zvezna republika Nemčija, že to jesen bodo delavk. Zelo pomembna je tudi gradnja novih proizvodnih prostorov v Šoštanju, v katerih naj bi delo steklo konec novembra. V Šoštanju bodo tako konfekcionaiji končno dobili primerne delovne prostore, katerih površina bo 1.800 kvadratnih metrov, obenem bodo zgradili tudi industrijsko prodajalno, vse skupaj pa bo omogočilo 100 novih delovnih mest. Elkroj se je že pred leti usmeril tudi na nerazvita področja sosednjih repu- si z zavzetim delom in znanjem svoj položaj celo še krepijo, kar še posebej velja za izvoz na konvertibilno tržišče. Gospodarsko nujnost te usmeritve so v Elkroju pravočasno spoznali, vanjo vložili veliko naporov in bili zato poplačani z velikimi dosežki. Z njimi se seveda ne morejo in nočejo zadovoljiti, zato vedno znova iščejo nova pota za še večjo izvozno in s tem celotno uspešnost. Pravilnost okrepljenih izvoznih načrtov se kaže prav v letošnjem letu, ki so ga v Elkroju, in ga še bodo, oplemenitili s pomembnimi naložbami. Z vsemi novimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki bodo nared do konca letošnjega leta, se bo proizvodnja povečala v tolikšni meri, da vseh izdelkov doma ne bo moč prodati. Letošnji načrt je zato jasen, pa toliko bolj zahteven. Na domačem trgu bodo prodali 60 odstotkov celotne proiz- prve svoje izdelke poslali tudi v Združene države Amerike, proučujejo pa seveda tudi druga tržišča. Elkrojeva naložbena dejavnost je v tem letu zares bogata. Pred nedavnim so v Tržišču odprli sodobno prodajalno. Stoji na znani tržiški Deteljici, namenjena je kupcem v tem delu Slovenije, ki ga Elkrojeva trgovska mreža doslej ni dovolj pokrivala, pa tudi gostov iz sosednje Avstrije je tod veliko, zato si v Elkroju od nje obetajo dober promet. Tudi začetki v Tržišču so obetavni, zato so prepričani, da bo trgovina izpolnila predvidevanja, to pa je 100 milijonov dinaijev prometa letno. Konec prejšnjega tedna so v Strugah pri Lučah slovesno odprli nov obrat, ki je za delovno organizacijo in tamkajšnjo krajevno skupnost velikega pomena, saj omogoča zaposlitev 100 novih delavcev, predvsem blik. Rezultat teh naporov je tudi gradnja novih proizvodnih prostorov temeljne, organizacije v ustanavljanju v Odžaku v SR BiH. Novi prostori bodo merili 2.100 kvadratnih metrov, ob njih bo seveda tudi industrijska prodajalna, temeljna organizacija pa bo lahko zaposlovala 250 delavcev. Za delavce, ki se bodo zaposlili v tej tovarni v Elkroju pripravljajo priuče-vanje, ki je posebej pomembno zato, ker bodo del proizvodnje namenili tudi za izvoz. Trimesečno usposabljanje je torej obveza, pravkar pa ga končuje druga skupina 58 delavcev. V Modni konfekciji Elkroj so letos še posebej zadovoljni tudi z dosežki na področju kooperacije. V prvem polletju so tako v kooperacijski proizvodnji, sem sodijo predvsem Čaje-tina, Strumica in Doboj, izdelali 400.000 hlač, kar je vsekakor zavidljiv dosežek. Tudi v bodoče načrtujejo sodelovanje z manj razvitimi področji, saj že gorenje glin nazarje PROIZVODNI PROGRAM: — žagan les — vse vrste masivnih oblog — stavbno pohištvo — iveme plošče — surove in oplemenitene — pohištveni sklopi in elementi ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE MOZIRJE! Čas od preteklega leta pomeni za našo delovno organizacijo dinamičen razvoj in delo na širokem področju nalog. Gospodarski položaj in tržne razmere terjajo od nas velike spremembe v načinu dela. S planom smo si zastavili močno povečano proizvodnjo in prodajo v tem letu. Na drugi strani pa tečejo aktivnosti za povečanje učinkovitosti poslovanja s čimer bomo zagotovili dolgoro- 12. septembra 1985 ★ Titovo Velenje PRAZNIK OBČINE MOZIRJE iaS C3S ★ stran 5 Nov obrat v zaselku Struge je velika pridobitev za krajevno skupnost Luče in za delovno organizacijo Elkroj « i proizvodni program s kooperacijo. Z inženiringom se usmerjamo v večje vključevanje naše proizvodnje za znanega kupca, predvsem za področje stanovanjske gradnje. Na področju investicijske dejavnosti so pomembnejša vlaganja v preureditev kotlovnice za kurjenje lesnega prahu in lubja, s čemer bomo pomembno okrepili našo energetsko bazo in začeli z daljinskim ogrevanjem družbenih stanovanj v krajevni skupnosti Nazarje. V tem času pa se tudi pričenja modernizacija TOZD Ža-garstvo z vgrajevanjem dela sodobne strojne opreme za robljenje in čeljenje desk. V TOZDU Žagarstvo je bilo dokončno asfaltirano celotno skladišče hlodovine, kar je pomemben del celotne načrtovane modernizacije skladiščenja hlodovine. Pogoji gospodarjenja in , pridobivanja dohodka so se v tem letu v celotni lesni panogi bistveno zaostrili. Zlasti smo ponovno v izredno težkem položaju vsi proizvajalci ivernih plošč. Slabšanje poslovne uspešnosti v tej proizvodnji vpliva na slabšanje ekonomskega položaja celotne delovne organizacije. Zato z velikimi napori in pospešeno delujemo na urejanju notranjih slabosti, na povečanju učinkovitosti poslovanja, to je na področju kjer lahko sa-Sii bistveno prispevamo k izboljšanju ekonomskega položaja celotne delovne organizacije in vsakega posameznika. čno stabilnejši ekonomski položaj delovne organizacije. Temu cilju so podrejeni programi dela na vseh področjih. V proizvodnji so že doseženi vzpodbudni premiki v novih proizvodnih dosežkih in povečanju produktivnosti dela. Bitka za povečanje proizvodnje, zlasti še za novo višjo kvaliteto proizvodov ostaja naprej v ospredju naših prizadevanj. Zato naše izdelke razvijamo in dopolnjujemo v višjo (vi-solco) stopnjo kvalitete. Nenazadnje so dokaz teh naporov novi proizvodi pohištvenih elementov in pohištva, hamenjeni za izvoz na zahtevno zahodno tržišče. . Razvijamo nove proizvode in dopolnjujemo naš (DELOVNI KOLEKTIV\ MODNE KONFEKCIJE ELKROJ MOZIRJE VSEM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM OBČINE MOZIRJE ISKRENO ČESTITA ZA 12. SEPTEMBER -PRAZNIK OBČINE \MOZIRJE! predvidevajo gradnjo proizvodnih prostorov za temeljno organizacijo v ustanavljanju v vojvodinski občini Alibunar. Uspešnosti jim ne manjka tudi na vseh drugih področjih, pri čemer so v ospredju zlasti dosežki na področju krepitve kadrovske sestave zaposlenih v tem kolektivu, ki se je v zadnjem času močno okrepila. Vedo, da je lastno znanje pred pogoj uspeha. Mlade delavke na usposabljanju v učilnici SREČANJE 0 SREČANJE 0 SREČANJE 6. stran * REPORTAŽE Titovo Velenje * 12. septembra 1985 Izenačena kakovost krav težko delo za komisijo Krajevna skupnost Lokovica Znova vihtijo krampe in lopate Kljub temu, da so vedno tarnali zaradi pomanjkanja denarja, ugotavljajo krajani Lokovice ob koncu srednjeročnega obdobja 1980—85, da so program v celoti uresničili in tako postali bogatejši za mnoge pridobitve. Med največje in najpomembnejše uvrščajo izgradnjo vodovodnega omrežja na katerega je trenutno priključenih 50 gospodinjstev, njegova zmogljivost pa je še precej večja. "Po pomembno pridobitev so predali svojemu namenu lani. Vodovod so zgradili s sredstvi samoprispevka, s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, zelo pa so se pri izgradnji izkazali krajani s prostovoljnim delom. Izgradnja večnamenskega športnega igrišča je bila druga naloga srednjeročnega programa. To danes še nima asfaltne »obleke«, ker je krajanom zmanjkalo denarja. S pomočjo zveze telesnokulturnih organizacij, vsaj tako upajo, bodo tudi to nalogo lahko uresničili. vsega so krajani porabili okrog 18 milijonov dinarjev, z referendumom pa so zbrali le borih šest milijonov. Skrbne priprave na izvedbo četrtega samoprispevka ter do-pustniški dnevi so v krajevni skupnosti Lokovica naredili svoje. Vendar ne za dolgo. V teh dneh krajani uresničujejo naloge tega srednjeročnega obdobja. V njem so največ pozornosti namenili reševanju komunalnih vprašanj. Že prejšnji teden in te dni na cesti Križnik— Penk pridno vihtijo krampe in lopate, saj bi radi posodobili 3400 metrov dolgo krajevno cesto. Čeprav zbirajo denar za posodobitev s samoprispevkom, nekaj ga bo primaknila še cestna skupnost, zanjo veliko denaija, p« predračunu 13 milijonov dinarjev. Od kod bodo lahko dobili denar, pa zaenkrat ne vedo. V referendumskem pro gramu imajo namreč zapisanih še nekaj drugih nalog in tudi zanje potrebujejo denar. Krajani so se v izgradnjo vključili s prostovoljnim delom. Vrednost opravljenih del so zračunali za okrog štiri milijone dinarjev. Poleg ceste Križnik—Penk naj bi dobile asfaltno prevleko ceste Klavž—Stanovšek, Draj—Zapu-šek—Dobnik. Obnovili bodo še krajevni cesti križišče Šaleška magistrala—Sevčnikar, Šaleška magistrala—Donik—Križnik, pozornosti bodo deležne še ostale ceste v tej krajevni skupnosti. Krajani zgornjega dela Lokovice, seveda če bo vse po sreči, bodo dobili telefonske priključke, K naštetim halogam sodi tudi vzdrževanje doma družbenopolitičnih organizacij, gasilskega do- »Lahko delaš še tako dobro, za Zdravko Ročnik, Edo Lipnik, Franc Rotnik in Ivan Apat so imeli je, krava Zdravka Ročnika pa je postala tudi šampionka. GABERKE — Sobotno jutro je bilo prijetno toplo. Očiščeno! Dež, ki je začel padati prejšnje popoldne in pozno v noč, je sicer komajda napojil žejno zemljo, pregnal pa je smodaste meglice. Že navsezgodaj so v Gaberkah zaropotali traktorji. Prvi kmetje so na okrašeni travnik ob gasilskem domu pripeljali svojo živino. Oštevilčena stojišča so bila pripravljena, postavljena je bila velika tribuna za goste, na travniku se je visoko šopiril mlaj, okoli njega pa je bil z žagovino izpolnjen krog. Tu se je v soboto zvrstila najlepša živina iz naše doline. Kar 68 krav in telic ter nekaj konjev so kmetje pripeljali na razstavo. Med njimi je nato stroga žirija izbrala tiste, ki so se potegovale za najvišja mesta. Te so pripeljali v krog okoli katerega se je ob koncu popoldneva zbralo več kot 1000 gledalcev, vsaj še dvakrat toliko pa si je ogledovalo kakovostne živali rjave pasme ob postavljenih stojiščih, si hladilo žejo ali prEganjalo lakoto pri bližnjih stojnicah, med katerimi je bila ena najbotj obiskanih tista, za katero so kmečke žene prodajale razne domače dobrote. Marsikomu pa so se sline cedile ob velikem volu, ki se je počasi vrtel na ražfiju. Skratka, razstava plemenske živine je bila velik dogodek, ki ni privabil le kmete in gozdne kooperante," predvsem zanje pa je bila to tudi precejšnja spodbuda za še bolj skrbno strokovno delo tudi v prihodnje. Živali so razdelili v šest skupin. Tu je bilo deset plemenskih telic, štirinajst krav v I. in II. lak-taciji, med katerimi so izbrali tudi šampionko (torej najboljšo med vsemi razstavljenimi kravami), deset krav v III. laktačiji, dvanajst v IV. in dvanajst v V. laktačiji ter deset krav v VI. laktačiji. Najboljše iz posamezne skupine so potem kmetje vcdil' po krogu, da bi si strokovna žirija lažje ogledala skladnost njihovih oblik, ob ocenjevanju pa so seveda upoštevali tudi mlečnost. V skupini najstarejših krav, ki so imele že šest in več telet, so najbolje ocenili, Jožeta Tekavca, na tretje pa Iva Arliča. S kravami pete laktacije so prva tri mesta osvojili Jože Tekavc, Franc Rotnik in Zdravko Ročnik. Najboljšo kravo IV. laktacije je ime Ivo Arlič, za njo pa sta se uvrstili kravi Ota Hrastni- Najboljše krave so »okrasili« z zvoncem di kak izlet. Toda rada delam.« V času, ko se pripravljamo na volitve, sva seveda spregovorili tudi o njih. Povprašali smo Majdo, zakaj toliko ljudi odklanja funkcije. Nedvoumno nam je odgovorila: »Veste včasih je to delo lahko silno nehvaležno. Lahko delaš še tak,o dobro, za vse ni nikoli prav. Vedno m povsod tvoje delo y spremlja kritika. Tistih, ki bi ti bili pripravljeni pomagati, sodelovati, pa je malo. Mislim, s da je to tudi eden od vzrokov zakaj nekateri odklanjajo odgovorne naloge.« Pred Majdo je še veliko dela. V krajevni skupnosti bi radi že letos sklenili težko in široko akcijo,. toplifikacijo, o kateri smo že veliko pisali. »Vsak teden je sestanek na to temo, dogovarjanje na SKIS-u glede sredstev in upam, da vsi ti napori ne bodo odveč, da se bomo že letos lahko greli v vseh zaselkih krajevne skupnosti Staro Velenje.« Majda ob koncu ni in ni mogla mimo teme, ki je že dolgo v mislih vseh krajanov njene krajevne skupnosti. mkp najboljše krave 1. in II. laktaci- Največ denarja bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju namenili za posodobitev krajevnih cest V letih 1980—85 je v 43 gospodinjstvih v krajevni skupnosti Lokovica zazvonil telefon. Za razširitev telefonskega omrežja so največ denarja prispevali naročniki sami. Med nalogami iz rednega programa pa naj zapišemo še vzdrževanje doma krajanov ter krajevnih makadamskih cest ter obnova ceste Šaleška magistrala—Donik. Za uresničitev bodo namenili tudi sredstva, ki jih zbirajo iz bruto osebnega dohodka zaposlenih, celotne ceste ne bodo mogli asfaltirati. Samo za posodobitev prvega in četrtega odseka v dolžini 2900 metrov bodo morali po predračunu plačati okrog 36 milijonov 860 tisoč dinarjev. Drugi in tretji odsek pa bosta prišla na vrsto kasneje. Tudi zanju bodo morali odšteti kar ma ter ureditev kanalizacije pri domu. »Le s samoprispevkom zbran denar ne bo zadoščal za izpolnitev vseh naših potreb. S pomočjo širše družbenopolitične skupnosti ter z veliko lastnega dela bomo nalogam kos. Brez vsega tega napredka ne bo. Vrednost posameznih nalog je zelo velika,« poudarjajo krajani Lokovice. Zbrane kmetovalce in druge goste je pozdravil direktor delovne organizacije Era Franjo Korun vse ni nikoli prav« Majda Zbičajnik je prijetna in zagnana ženska. Preudarna in mirna. Ko govori, govori naravnost, brez ovinkarjenja, brez odvečnih besed. Dobro jo poznajo predvsem krajani Starega Velenja. Že leto dni nadvse uspešno dela kot predsednica sveta te krajevne skupnosti, uspešna pa je bila tudi pred tem, ko je štiri leta vodila potrošniški svet, že četrto leto pa vodi tudi delegacijo za zdravstvo. Pravi, da takrat, ko so jo predlagali, da bi prevzela nalogo predsednice sveta krajevne skupnosti, hi bila najbolj navdušena. Saj rada dela, a tako odgovorna naloga? »Najbolj sem se bala, če bom zmogla. Potem pa so me pregovorili. Obljubili so mi, da mi bodo pomagali in po letu dni predsed-nikovanja moram reči, da mi res. V začetku se nisem takoj znašla. Tudi prave predstave, kakšno delo je pravzaprav to, nisem imela,« pravi Majda. Veliko žensk se družbenopolitičnemu delu zelo rado izmika z izgovori: družina, pa otroci, pa... Majda pa pravi, da ima to srečo, da ima razumevajoče- Majda Zbičajnik ga moža, ki jo je sam spodbujal, da je prevzela to odgovorno nalogo. »Tudi sedaj mi vedno stoji ob strani. Družina zaradi mojega dela ni prav nič prikrajšana. Sin je že velik, sedaj je pri vojakih, hči pa obiskuje srednjo šolo. Ker sta že velika, me tudi pogrešata ne tako. Veliko pa mi pomaga tudi mama. Res je, da je včasih dela zelo veliko in takrat je treba žrtvovati več prostega časa, tu- ka in Jožeta Tekavca. Alojz Rožič, Jože Tekavc in Franc Rotnik so imeli najboljše krave III. laktacije. Zdravko Ročnik, Edo Lipnik, Franc Rotnik in Ivan Apat pa so imeli po mnenju komisije najboljše krave prve in druge laktacije. Med temi kravami so nato izbrali tudi šampionko. Ta naslov si je priborila krava Zdravka Ročnika. Ocenjene so bile tudi telice, med katerimi je bila kakovost še posebej izenačena, najbolje ocenjena je bila telica Jožeta Ročnika, sledili pa sta ji telici Ivana Ocepka in Milke Borovnik. Obiskovalcem sta bili predstavljeni tudi dve kravji družini, najbolj razburljivo pa je bilo, ko so v krog pripeljali konje, ki jim številni gledalci pač niso bili po godu in so se jezno otresali svojih vodičev. S predstavitvijo konjev ter podelitvijo priznanj, je bil sklenjen uradni del razstave, začelo pa se je družabno srečanje krhetijskih in gozdarskih kooperantov, ki so se ga udeležili tudi številni drugi obiskovalci. Za prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel Štirje kovači. Bori$ Zakošek 12. septembra 1985 ★ Titovo Velenje_ . REPORTAŽE V"iaS CSS * stran 7 Sklenjen tretji teden upokojencev Povsem jasno je, da se število upokojencev v občini Velenje, ki se aktivno vključujejo v najrazličnejše aktivnosti v času tedna upokojencev in tudi sicer, iz leta v leto veča. Tudi letos je bilo tako, saj se je športnih tekmovanj in petja na vasi, kar sodi v splet prireditev v tednu upokojencev, ki ga je že tretje leto zapored zgledno organizirala občinska zveza društev upokojencev pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov, udeležilo precej več upokojencev kot lani. Prav gotovo je temu tako tudi zato, ker je vsako športno, rekreativno in kulturno srečanje izvedlo drugo društvo upokojencev, vsakič v drugem kraju. Vsa štiri društva, kolikor jih je v občini, so se tudi tokrat izkazala z odlično organizacijo, zgledno pa je bilo tudi število nastopajočih. V letošnjem tednu upokojencev, prejšnji teden so organizatorji počastili tudi 40-letnico osvoboditve, so predstavniki vseh velenjskih društev na domovih obiskali svoje bolne in nepokretne tovariše, jih ob tej priložnosti skromno obdarili in se z njimi pogovorili o vsakodnevnih težavah, kijih tarejo. Obiskani so jim bili za pozornost hvaležni iz vsega srca. Kako srečni so lahko ljudje, zlasti starejši, če se nanje kdo spomni, jim ponudi pdmoč, ali jih kako drugače razveseli, se je lepo pokazalo na zaključku tedna upokojencev na Rogli. Vsi so bili namreč ganjeni nad lepotami tega dela Pohorja, še posebej tisti, ki so tokrat prvič videli ta prelepi del slovenske zemlje, obenem pa so izražali nepopisno zadovoljstvo in hvaležnost organizatorjem za tako prijetno in nepozabno srečanje ob koncu tedna upokojencev. Preden so se polni lepih vtisov veseli in dobro razpoloženi razšli, so si zaželeli ponovnega srečanja prihodnje leto. Skratka, želijo si takšnih in podobnih družabnih srečanj, pa ne zgolj v tednu upokojencev. Streljanje z zračno puško Malo je takšnih priložnosti Med upokojenci, ki so bili v soboto na Rogli, smo štiri, iz vsakega društva po enega, povprašali za mnenje. Kaj so nam povedali?Justina Dolar, Društvo upokojencev Titovo Velenje: »Tudi lani sem na Rogli. Imam zelo majhno pokojnino in varstveni dodatek, zato sem še toliko bolj vesela, da sem danes tukaj. Na vsakem koraku je toliko pozornosti, da mi je prelepo. Ne najdem pravih besed, da bi se organizatorjem zahvalila za ves ta trud in pomoč nam starejšim. Če mi je kdaj težko ali potrebujem kakršnokoli pomoč se vedno oglasim pri društvu ali zvezi. Angela Oreš-nik, Društvo upokojencev Pesje: »Pred petimi leti sem se upokojila. Preko društva r«! v sem tokrat na Rogli prvič, z družino pa sem že bila pred leti. Presenečena sem nad izredno organizacijo, razpoloženjem in veseljem, ki smo ga deležni. Zame je še posebno doživetje to, da smo se srečali prijatelji iz mladih let, ki se ie več let nismo videli. Vsa zahvala gre organizatoiju, ki 'se je spomnil na upokojence z nizkimi pokojninami.« Ivan Jan, Dru-itvo upokojencev Šoštanj: »Upokojen sem od leta 1967. Na Rogli sem prvič in mi je zelo všeč. Marsikdo izmed nas si ne more privoščiti takšnega 'izleta, zato smo toliko bolj veseli, da so nam naša društva omogočila ta izlet. Že dolgo nisem bil v tako prijetni družbi. Želim si le, da bi društvo upokojencev z zvezo še naprej tako skrbela za nas upokojence. Jože Mandelc, Društvo upokojencev Šmartno ob Paki: »Upokojen sem šest let in dobivam kmeč- .MHMBhT ko pokojnino. Prvič sem na VV\ Rogli, zelo mi je všeč, celo lepše kot na morju. Težko je opisati, kako lepo se imam v družbi veselih sovrstnikov. Malo je priložnosti, da se tako sprostimo in naužijemo novih moči. Ulov rib s plovcem Titovo Velenje — To športno panogo so organizatorji letos prvič vključili v program praznovanja tedna upo-kojencev.*Ob velenjskem jezeru se je v četrtek zbralo kar precej ribičev z eno samo željo, da iz vode potegnejo kar najtežjo, najdaljšo in največjo ribo, ki jim bo po dvournem namakanju trnka v vodo prinesla željeni uspeh. Ob tem pa so morali strogo upoštevati dolžino in vrsto rib. Sodelovalo je pet ekip, tri iz Titovega Velenja in po ena iz Šmartnega ob Paki in Pesja. Barve šoštanjskega društva upokojencev pa je zastopal le en tekmovalec. Organizator ribarjenja, društvo upokojencev Titovo Velenje, je skupaj s člani ribiške družine Titovo Velenje po končanem tekmovanju ulovljene ribe natančno stehtal ter k številu rib dodal še točko za vsak gram. Največ ribic, posebej velikih tokrat ni viselo na trnkih, je ulovila tretja ekipa iz Titovega Velenja, ki je zbrala 1316 točk. Drugi so bili tekmovalci druge ekipe Titovega Velenja z 987 točkami, tretja pa je bila druga ekipa iz Titovega Velenja s 495 točkami. Med posamezniki je največ in tudi največjo ujel Polde Meh iz Šoštanja, na drugo mesto se je uvrstil Jože Jurko, Viki Podgoršek pa na tretje mesto, oba iz Titovega Velenja. (To pa je že nekaj, je bolj v šali kot zares vzkliknil Polde Meh, ko je imel ribo že zanesljivo v roki). Šmartno ob Paki — Pivi dan v tednu upokojencev so se upokojenci pomerili v streljanju z zra-. čno puško. Tekmovanje je nad-vs? lepo pripravilo društvo upokojencev Šmartno ob Paki. Letos se je tega zanimivega tekmovanja udeležilo pet ekip, dve več kot lani in sicer iz Titovega Velenja in Šmartnega po dve ekipi in iz Pesjega ena. Najuspešnejša je bila ekipa B iz Titovega Velenja, na drugo mesto se je uvrstila ekipa A iz Titovega Velenja, tretja je bila ekipa B., iz Šmartnega, pred ekipo A, peti pa so bili strelci iz Pesja. Med posamezniki so se najbolj izkazali Janez Švajger, Franc Oštir, Anton Mišja in tako naprej. Prehodni pokal, ki ga vsako leto podeljuje zveza društev upo-" kojencev občine Velenje, je letos že drugič zapovrstjo prejela ekipa društva upokojencev iz Titovega Velenja. (Prehodni pokal letos že drugič zapored v rokah vodje ekipe ■ strelcev iz Titovega Velenja) Balinanje Titovo Velenje — V torek je bilo na balinišču v Titovem Velenju vroče tudi po športni plati, čeprav so nastopile le tri ekipe. Dve iz društva upokojencev •Titovo Velenje in ena iz Pesja. Negotovost glede zmagovalca je kljub temu trajala vse do konca zares zanimivega tekmovanja. Vsi tekmovalci po vrsti so si pri- zadevali, eni bolj, drugi manj uspešno, da bi kroglo kar najbolj približali balinčku. Najbolj spreten in točen met je imela ekipa B iz Titovega Velenja in prejela prehodni pokal, druga je bila ekipa A iz Titovega Velenja, tretji pa so bili balinarji iz Pesja. (Bo, ne bo, bo, so bile misli vseh nastopajočih) Petje na vasi Šentilj: Niti rahel dež in črni oblaki, ki so se Z naglico večali, ni organizatotja, društva upoko-. jencev iz Titovega Velenja presenetil, da ne bi v petek uspešno izvedli že tradicionalno »petje na vasi«, ki je bilo letos v Šentilju. Čeprav bi prireditev morala biti na prostem, ni bila nič manj privlačna in z navdušenjem sprejeta. Vsi obiskovalci niso mogli v tamkajšnjo dvorano kulturnega doma, ker je bila ta za vse premajhna. Nastopajoči, ženski in moški pevski zbor upokojencev iz Titovega Velenja, moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki, mešani pevski zbor iz Šoštanja, ter gost- je, pevke iz Slovenj Gradca, so se predstavili s tremi pesmimi. Vrhunec »Petja na vasi« pa je bil zanesljivo ob koncu, ko so se na premajhnem odru zbrali vsi nastopajoči zbori društev upokojencev in skupaj zapeli Zdravico. Tokratno prireditev v Šentilju so popestrili tudi člani Rudarske godbe, folkloristi iz Šmartnega ob Paki in pa seveda organizatorji iz Šentilja, ki so se še posebej potrudili, da je tudi ta prireditev v spletu letošnjega tedna upokojencev, povsem uspela. (Na sliki: (Nastop mešanega pevskega zbora društva upokojencev iz Šoštanja) Kegljanje Veselega razpoloženja in smeha m pretek Rogla: Težko je z nekaj besedami opisati vsa doživetja, občutke in veselje dvestopetdesetih upokojencev z nizkimi pokojninami iz vseh štirih društev velenjske občine, ki jih je organizator ob koncu tedna popeljal na družabno srečanje na Roglo. S petimi avtobusi so ob osmih zjutraj krenili iz Titovega Velenja in se med potjo ustavili v Stranicah v konjiški občini, kjer so k tamkajšnjemu spominskemu obeležju stotim talcem položili venec in pripravili krajši kulturni program. Pot jih je nato vodila na Roglo. Sem so pripotovali tudi predstavniki upokojencev iz Su-sedgrada, ki so pobrateni z društvom iz Titovega Velenja. Ko so se dobro okrepčali, so se za dobre tri ure posvetili zabavnim in rekreativnim igram, kot so metanje pikada in žogic v tarčo, krogov na pingvine ter streljanje z zračno puško. Le malo je bilo takih, ki se niso preiskusili v tej ali oni igri. Tu smeha in veselja ni manjkalo, k boljšemu razpoloženju pa so svoje prispevali trije harmonikarji, pesem in lepo sončno vreme. Po kosilu, ki je vsem še kako teknilo, se je program nadaljeval v restavraciji. Po pozdravnem govoru predsednika izvršilnega odbora zveze društev upokojencev Huberta Mravljaka, so najprej podelili praktične nagrade trem najbolje uvrščenim v zabavno-re- kreativnih igrah. Prav tako sta darili prejela najstarejši upokojenec ia najstarejša upokojenka sobotnega srečanja. Sledil je prosti program, v katerem se je ob mikrofonu zvrstilo kar precej »skritih talentov«, ki so dobro nasmejali prisotne, ti pa so ob glasbi tudi zaplesali. Zelo spretno in duhovito je program povezoval Drago Seme, ki je okrog 19. ure vsem udeležencem zaželel srečno vrnitev na domove. Povsod je bilo veselo, pa tudi takšnih prizorov ni manjkalo Tekst in foto: Bogdan Mugerle Šoštanj: Tretji dan v tednu upokojencev je bil namenjen šahistom. Organizator tekmovanja v tej kraljevski igri je bilo društvo upokojencev Šoštanj, ki je tekemovanje pripravilo v svojih prostorih. Sodelovalo je največ ekip od vseh tekmovanj v tednu upokojencev. Nastopilo je namreč šest ekip in sicer po dve iz Titovega Velenja in Šoštanja ter po ena iz Pesja in Šmartnega ob Paki. Šoštanj: Lani sta se v kegljanju pomerili le dve ekipi društev upokojencev, letos pa se je število povečalo na štiri, saj sta nastopili dve ekipi iz To-tovega Velenja in po ena iz Šoštanja in Pesja. Ob tem velja zapisati dve zanimivosti in sicer, da so na tekmovanju in to dokaj uspešno sodelovale tudi ženske, ker so bile ekipe mešane, najstarejši tekmovalec pa je bil Ivan Friškovec s častitljivimi 74 leti. Tudi pri kegljanju športne borbe in negotovosti m manjkalo. Najbolje so Šah je med upokojenci še posebej priljubljena igra, zato je v Šoštanj privabila precej ljubiteljev. Najuspešnejši so bili šahisti A ekipe iz Titovega Velenja, ki so zbrali 17 točk, druga je bila A ekipa -Šoštanja s 13 -točkami, na tretje mesto pa se je uvrstila B ekipa Titovega Velenja, ki je zbrala 10 točk. (Tudi škljoc fotoaparata jih ni zmotil pri razmišljanju) se odrezali tekmovalci A ekipe iz Titovega Velenja, ki so podrli 409 kegljev, druga je bila ekipa Šoštanja s 309, tretja pa ekipa Pesja z 267 podrtimi keglji. Med posamezniki se je najbolj izkazal Franc Zagorc (Titovo Velenje), drugi je bil Ivan Deberšek (Pesje) in tretji Ivan Cesar (Šoštanj), med ženškami pa se je najbolj izkazala Marija Bernik (Titovo Velenje). (Ekipa Titovega Velenja s prehodnim pokalom za prvo mesto) 8. stran * 1185 CSS PRAZNIK OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje -k 12. septembra 1985 « JO LJUBLJANSKA BANKA. TEMELJNA BANKA VELENJE N* področju občine Mozirje ima LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA VELENJE poslovno enoto v Mozirju, ki ima agencije v Nazarjih, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem Gradu. Poslovna enota v Mozirju in agencije opravljajo vse vrste poslov z občani, na sedeiu poslovne enote pa urejajo tudi zadeve v zvezi k odobravanjem stanovanjskih posojil. V občini Mozirje deluje tudi osem pionirskih hranilnic, ki so zelo aktivne. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestita LJUBLJANSKA BANKA — TEMELJNA BANKA VELENJE za 12. september — praznik občine Mozirje VEGRAD, n. sol. o„ Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9 a, Titovo Velenje TOZD GRADBENIK LJUBNO OB SAVINJI Delavci temeljne organizacije združenega dela GIP VEGRADA — Gradbenik Ljubno ob Savinji čestitamo vsem ljudem in občanom ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje v prepričanju, da bomo v bodoče uspešno sodelovali! gorenje Gorenje, Gospodinjski aparati — tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje Večino julijske in avgustovske proizvodnje za izvoz Tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah je ena od temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje, največjega jugoslovanskega proizvajalca izdelkov bele tehnike. Gorenje Gospodinjski aparati pa se uvriičajo tudi med največje proizvajalce izdelkov bele tehnike v Evropi. * " V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje izdelajo na dan nad 10.000 gospodinjskih aparatov, pri čemer jih več kot 60 % prodajo na tuje, od tega okrog 90 H na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. NENEHNO ISKANJE NOVEGA - POMEMBNA SPODBUDA RAZVOJA Leta 1958 so v Gorenju začeli izdelovati prve najpreprostejše štedilnike in peči na trda goriva. Po letu 1960, ko so se preselili v Titovo Velenje, so razširili proizvodnjo na električne in plinske štedilnike. 1964 so zgradili prve sodobne proizvodne prostore v jndustrijski coni v Titovem Velenju. Tega leta je 680 zaposlenih izdelalo 109.969 proizvodov, Gorenje pa se je uvrstilo med največje jugoslovanske proizvajalce izdelkov bele tehnike. ' Leta 1965 je prišlo s tekočih trakov prvih 5.600 pralnih strojev. Kakovost izdelkov je omogočila, da je Gorenje 1966. leta prvič močneje prodrlo na tuja tržišča. Leta 1968 so na improvizirani liniji izdelali prvih 8.000 hladilnikov. Sicer pa je tega leta Gorenje naredilo milijonti gospodinjski aparat. 1969. leta je bila zgrajena nova sodobna tovarna za proizvodnjo hladilnikov. Pričenja se obdobje intenzivnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji, obdobje organiziranega nastopa na trgu in rasti raziskovalnih služb. V Nazarjah, v občini Mozirje, je 1971. leta zrasla nova tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Gorenje začenja poganjati korenine tudi zunaj občinskih meja. V Rogatcu, v občini Šmarje pri Jelšah, je bila zgrajena nova tovarna kondenzatorjev, v Črnomlju, zibelki partizanstva na Slovenskem, pa nova tovarna kompresorjev. Leta 1972 je stekla proizvodnja zamrzovalnih skrinj. Sicer pa je večina izdelkov, razvitih po letu 1970, že plod lastne raziskovalno razvojne dejavnosti z izvirnimi tehnološkimi rešitvami in izboljšavami. Eno od pomembnih silnic razvoja postaja hotenje po nenehnem iskanju novega, želja po nenehnem dopolnjevanju in izpopolnjevanju. Po letu 1970 začenja s smiselnim povezovanjem delovne organizacije Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme, predhodnika Gorenja Gospodinjski aparati, z drugimi delovnimi organizacijami po Sloveniji in Jugoslaviji nastajati poslovni sistem — Gorenje SOZD. TOZD MGA NAZARJE — MED DOBITNIKI PRVIH GORENJEVIH PRIZNANJ ZA VISOKO KAKOVOST V prizadevanjih za nenehno zviševanje kakovosti proizvodnje so v Gorenju, kot je znano, letos prvič podelili priznanja za dosežke na področju kakovosti. Med prejemniki prvih Gorenjevih priznanj za visoko kakovost, to je za kakovost na evropski ravni, je bil tudi tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski •pariti Titovo Velenje. V obrazložitvi priznanja je bilo, med drugim, zapisano tudi naslednje: »V tozdn Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski Gorenje se z malimi gospodinjskimi aparati vse bolj uveljavlja tudi v Avstraliji, kamor je začelo izvažati ročne električne mešal-nike, prav tako tudi komplete ročnih električnih mešalnikov s podstavki in kavne mlinčke aparati so s povečanjem tehnološke discipline, s poostrenim nadzorom kakovosti in z angažiranjem vseh zaposlenih zmanjšali izmet, povprečno število servisnih posegov na izdelek v garancijski dobi (le ta znaša komaj 0,03%) pa predstavlja svetovno raven tovrstne proizvodnje«. Prve male gospodinjske aparate so v novi Gorenjevi tovarni v Nazarjah, vali. Tako so povečali proizvodnjo ročnih električnih mešalnikov z elektronsko regulacijo vrtljajev in podstavkov za ročne električne mešalni-ke. Nasploh pa so si prizadevali, da bi z izgledom, funkcionalnostjo in kakovostjo malih gospodinjskih aparatov kar najbolj zadovoljili želje vse številnejših domačih in tujih kupcev. V obdobju januar—junij 1985 so v Nazarjah izdelali skoraj 532.000 Delavcem in občanom občine Mozirje čestitamo za občinski praznik Delavci Gorenja Gospodinjski aparati kot smo že zapisali, izdelali pred 14. leti. Ta zdaj 350 članski delovni kolektiv se je s proizvodi kaj kmalu uveljavil ne samo pri nas pač pa tudi na tehnološko najzahtevnejših tržiščih sveta. Nujnost nenehnega povečevanja tehnološke discipline, posebej tudi povečevanja kakovosti in zmanjševanja stroškov, je zato resnična sestavina vsakdanjega dela in ravnanja prav vseh zaposlenih. S tehnologijo dela se vseskozi prilagajajo zahtevam tujih tržišč, kar prav gotovo zagotavlja visoka kakovost proizvodov, izdelanih v Nazarjah. Z novimi konstrukcijskimi rešitvami pa želijo zagotoviti kar največjo zanesljivost malih gospodinjskih aparatov. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so v teh hotenjih potrebna resnično kar^ največja prizadevanja vseh delavcev, saj je večina strojev starih 2e več kot 10 let. Najbolj iz-trošene stroje so v zadnjih dveh letih že zamenjali. Tndi letos nadaljujejo z aktivnostmi za posodabljanje tehnologije. V PRVEM POLLETJU SKORAJ 532.000 MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV V letošnjem prvem polletju so v tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenja gospodinjski aparati izdelali več zahtevnejših malih gospodinjskih aparatov, kot so načrto- malih gospodinjskih aparatov, kar je dva odstotka več, kot so predvideli za to obdobje. V primerjavi z lanskim prvim polletjem pa je bila letošnja šestmesečna proizvodnja večja za 3 odstotke. Posebej velja poudariti, da so proizvodnjo za prodajo na tuje z izdelavo skoraj 200.000 malih gospodinjskih aparatov, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, povečali kar za 23 odstotkov. Polletni izvoz sicer zaostaja za planskimi načrti, vendar pričakujejo, da bodo letne planske naloge uresničili, saj od julija naprej občutno povečujejo proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za prodajo na tuje. Sicer v tem letu zlasti povečujejo proizvodnjo ročnih električnih mešalnikov in mlinčkov za kavo. Omeniti pa velja še naslednje letošnje dosežke delavcev Gorenjevega tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje: zmanjšali so zastoje v proizvodnji, nadurnega dela je bilo polovico manj kot lani, občutno so zmanjšali bolniški stalež. Rezultat teh in drugih prizadevanj je 4-odstotno povečanje produktivnosti. KAR 90 H VSEH ROČNIH ELEKTRIČNIH MEŠALNIKOV ZA IZVOZ V Nazarjah so letos osvojili proizvodnjo ročnih električnih mešalnikov z elektronsko regulacijo vrtljajev, za prodajo malih gospodinjskih aparatov pa so osvojili tudi nova tržišča. Ročne električne mešalnike so začeli prodajati tudi v Avstralijo, prav taki pa mlinčke za kavo. V Zvezno republiko Nemčijo pa so začeli prodajati podstavke za ročne električne mešalnike. V zadnjem času se znova močno povečuje prodaja Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov na tujem. Tako so večino julijske in avgustovske proizvodnje izvozili. Razumljivo je, da si v Nazarjah prizadevajo, da bi proizvodnjo kar najbolj prilagodili potrebam tržišča, posebej pa še tujih tržišč. Zato so, med drugim, povečali tudi dnevno proizvodnjo ročnih električnih mešalnikov od 1.300 na 2.000. Kljub tako povečani dnevni proizvodnji pa kar 90 odstotkov vseh' izdelanih ročnih električnih mešalnikov prodajo na tuje. Tako bo, kot predvidevajo, pravzaprav do konca letošnjega leta. Letos bodo izdelali okrog 420.000 ročnih električnih mešalnikov, če pa bo takšno povpraševanje po njih kot je zdaj tudi v letu 1986, pa jih bodo prihodnje leto proizvedli 500.000. Zapišimo še, da bo novembra v Nazarjah stekla proizvodnja nove izvedenke rezalnega stroja. Prve proizvode bodo izdelali za kupce v Zvezni republiki Nemčiji. gorenje 12. septembra 1985 * Titovo Velenje PRAZNIK OBČINE MOZIRJE nas cas *stran9 KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD TURIZEM POSLOVNA ENOTA MOZIRJE — posreduje počitnice na kmečkem turizmu m vse ostale namestitve Gornji Savinjski dolini — prodaja vse vrste vozovnic (letalo, vlak) — organizira izlete in potovanja v domovini in tujini VSEM DELOVNIM LJUDEM GORNJE SAVINJSKE OOUNE ISKRENO ČESTITAMO OB 12. SEPTEMBRU - PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE! SLOVENSKE ŽELEZARNE TOZD ŽELEZARNA RAVNE KOVINARSIVO LJUBNO OB SAVINJI Ob prazniku občine Mozirje čestitajo delavci Kovinarstva Ljubno ob Savinji vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ter jim želijo, da bi s skupnimi močmi tudi v prihodnje slavili delovne zmage na vseh področjih dela in življenja! ETRO PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO CELJE Celje, Mariborska 91 Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje! Priporočamo obisk bencinskih servisov Mozirje in Ljubno ob Savinji! y C KOMUNALA MOZIRJE Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje iskreno čestitamo ob prazniku občine Mozirje — 12. septembru I GOSTU SKO PODJETJE TURIST NAZARJE Vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline iskreno čestitamo ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! E Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje kS Z željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje! zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CEUt. zavarovalna skupnost triglav — območna skupnost celje, ulica xiv. divizije 4, 63001 celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOSTI Svoje usluge nudi Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu delovne skupnosti v Celju ter preko krajevnih zastopnikov in predstavništev: titovo velenje, žalec, Šmarje pri jelšah, laško, šentjur pri celju, slovenske konjice, mozirje. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUPNOST CELJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — njihov občinski praznik! Obrtno združenje Mozirje © Obrtniki in pri njih zaposleni delavci občine Mozirje ob občinskem prazniku iskreno čestitajo vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline in želijo, da bi s skupnimi napori uspeino premagovali težave in si zagotovili ie hitrejii razvoji Savinjsko — šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! Bralcem Našega časa in poslušalcem Radia Velenje čestitamo za občinski praznik in jim želimo še veliko delovnih uspehov ter tesnejšega sodelovanja z uredništvi Našega časa in Radia Velenje. GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1 cenjene goste vabimo na RIBJE SPECIALITETE v gostilno s prenočišči KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ vsak dan od 13. ure dalje PRIPOROČAMO SE ZA OBISK 10. stran ★ nas C9S RAZPISI, OBJAVE Titovo Velenje * 12. septembra 1985 OBČINSKA ZVEZA TABORNIKOV VELENJE se za pomoč ob obisku tabornikov iz Cam-bridgea zahvaljuje Centru srednjih šol — tozdoma EKŠ in Praktični pouk, Kulturnemu centru Ivan Napotnik ter njegovemu ravnatelju, predsedniku skupščine občine Velenje, velenjskim bazenom ter seveda staršem, ki so gostoljubno gostili tabornike iz Velike Britanije. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE Po sklepu DS tozd Splošno zdravstvo Velenje z dne 24.4. in 2. 7. 1985 razpisuje komisija za odprodajo osnovnih sredstev JAVNO LICHACIJO tozd Splošno zdravstvo Velenje proda naslednja osnovna sredstva: ' izklicna cena 40.000,00 din 60.000,00 din 40.000,00 din osebni avtomobil WARTBURG letnik 1977 zastava KOMBI letnik 1980 osebni avtomobil ZASTAVA 7SO letnik 1979 Kupci plačajo prometni davek. Prednost imajo interesenti iz družbenega sektorja. Licitacija za vozila bo v ponedeljek, dne 23. 9. 1985 ob 7. uri v prostorih reševalne postaje Velenje. Interesenti si lahko ogledajo motoma vozila vsak dan od 8. do 13. ure. Do pričetka licitacije mora vsak interesent na blagajni Zdravstvenega centra Velenja vplačati 15 % od izklicne cene kot varščino. Uspeli ponudniki morajo najkasneje v treh dneh po licitaciji skleniti kupoprodajno pogodbo, plačati celotno kupnino in prevzeti vozilo. če kateri od uspelih ponudnikov brez upravičenih razlogov in enostransko odstopi od ponudbe, izgubi pravico do vračila varščine. Udeleženci licitacije, ki niso uspeli, prejmejo varščino na blagajni takoj po končani licitaciji. Obrtno združenje Titovo Velenje Po sklepu Odbora za reševanje stanovanjskih vpraianj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje z dne 4. 9. 1985 objavljamo RAZPIS posojil za gradnjo stanovanjskih hiš, adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanj v znesku 2,000.000,00 din Prošnje za posojila lahko vložijo delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje in živijo v težavnih stanovanjskih razmerah. * Poleg prošnje morajo prosilci predložiti še naslednjo dokumentacijo: — gradbeno dovoljenje odnosno dovoljenje za adaptacijo ali rekonstrukcijo, ki ni starejše od 5 let — zemljiško knjižni izpisek o lastništvu — predračunsko vrednost investicije potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda obrtnik Prosilci morajo svoje prošnje vložiti v 15 dneh po objavi v tedniku Naš čas na naslov: Obrtno združenje Titovo Velenje, Foitova 2. Postopek za odobritev posojil upravičencem bo Odbor opravil po določilih Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev v 30 dneh po razpisnem roku. Obrtno združenje {••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee • Vzgojnoizobraževalni zavod • • Velenje J Pedagoške služba J • VPIS OTROK V PRVI RAZRED •OSNOVNE ŠOLE • J Starše in skrbnike šoloobveznih otrok ooveščamo, da bomo • • prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki 9 % so bili rojeni v času od 1. marca 1979 do 29. februarja 9 0 1980. £ J Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega 2 J otroka v torek, sredo in četrtek, 17., 18. in 19. septembra 1985, J • na osnovnih šolah v Šoštanju in šmartnem ob Paki pa samo v • • torek in sredo, 17. in 18. septembra 1985. Vpisovanje otrok bo % A potekalo vse navedene dni v času od 9,00 do 11,00 in od 14,00 A g do 17,00 £ ^ Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu sta- £ £ novanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o £ ^ pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. ^ f S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige«, £ • otrokovo matično številko občana (EMŠO) in svojo osebno iz- Z kaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. J 7 Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelav- 7 J cem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! fiVfrViV! Vegrad, n. sol. e., Titovo Velenje Oradbeno industrijsko podjetje 83320 TITOVO VELENJE, Prefternova 9a Delavski svet TOZD Gradnje Velenje razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Gradnje Velenje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TOZD GRADNJE VELENJE Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja TOZD — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z določili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Gradnje Velenje«. r Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje 30 dni po. opravljeni izbiri. GIBANJE P Rojstva: V mesecu avgustu se je rodilo 25 dečkov in 32 deklic. POROKA: Asim SELIMBAŠIČ, rojen 1962, zidar iz Titovega Velenja in Emina Karič, rojena 1963, delavka iz Titovega Velenja. SMRT: Ida Marija Pocajt, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja ulica Bratov Mravljakov št. 16, roj. 1942. surovina maribor tozd radije.^._ 62380 RADIJE OB DRAVI. RKflfa 177 Surovina TOZD Radlje Mariborska 44 Radlje eb Dravi Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge na PE Titovo Velenje 2 KV STROJNI KLJUČAVNIČAR Pogoji: KV kovinar z znanjem plamenskega rezanja in 3 leta delovnih iz: kušenj pri enakih delih in nalogah. ° Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 3 mesece. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Surovina PE Titovo Velenje, Cesta talcev 45. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. Trim pohod na Graško goro Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 15. pripravila trim pohod na Graško goro. Začetek pohoda bo izpred osnovne Sole Miha Pintar-Toledo od 8. do 10. ure. Udeleženci bodo šli preko Konovega do prve kontrolne točke v šembricu, potem pot bodo nadaljevali preko Cirkovc, kjer bo druga kontrolna točka do tretje na cilju na Graiki gori. Vsak pohodnik bo prejel značko in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Na cilju bodo organizatorji poskrbeli tudi za čaj. Če bo v nedeljo deževalo, pohoda seveda ne bo. SRAR PUBERK-SMIHEL-LABOT AUSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE ALV0RAD0 VVIENER KAVA 90 Ikg NEPRAŽENA »MINAS« KAVA ug Še nekaj prostih mest V petek, 20. septembra, ob 16.00, bo izpred parkirišča na avtobusni postaji odpeljal poseben avtobus na koncert v Cankarjev dom v Ljubljano. Na sporedu je otvoritveni koncert v tej sezoni na katerem bo nastopila VVASHING-TONSKA FILHARMONIJA. Cena za celotni aranžmaa je 2.000 din. Avtobus se bo vrnil predvidoma ob 23.00 uri in se bo ustavil še v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, če bo potreba. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa v knjižnici v Titovem Velenju, tov. Slavica Zupančič, tel. 853-265. MILKA ČOKOLADA 300 g i Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge KNJIŽNIČARJA lahko je tudi pripravnik Pogoj za opravljanje del in nalog knjižničarja je višješolska izobrazba knjižničarske smeri. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh po objavi na naslov Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje, Titov trg 5, 63320 Titovo Velenje, z oznako: razpis. RAMA 10- 500 g 17« 0RAN2NI SOK IT 1,5 L 4» • REX0NA MILO A90 150 g W« GOBE ZA POMIVANJE f>%90 + KRTAČA Kom. m mm M0SKA ALI ŽENSKA ELEKTR. URA 39: PODALJŠALI SMO REKLAMNO PRODAJO MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH šp0RTN|H KOLES TRIUMPH MOŠKO KOLO 27" 10 PRESTAV aH ŽENSKO KOLO 26" 3 PRESTAVE« NAPREJ I ZA IZVOZ | A7V*1 TORINO KOLO 24" 5 PRESTAV ZA IZVOZ 1240: BMX OTROŠKO 700- K0L0 20" ZA IZVOZ MM Mm VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN SPRAY ZA ČIŠČENJE PEČICE ldozo 450 g 24: PONUDBE VELJAJO DO 5. OKTOBRA. VSE CENE V ŠILINGIH. UGODNA MENJAVA DINARJA. POSTREŽENI BOSTE V SLOVENSKEM JEZIKU. ČE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LABOD SRAR ® OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, Strefiška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0100 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« ^ S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI f (062) 39-911 12. septembra 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 11- KOLEDAR PETEK, 13. septembra - FILIP SOBOTA, 14. septembra — RASTKO NEDELJA, 15. septembra — NIKODEM PONEDELJEK, 16. septembra - LJUDMILA TOREK, 17. septembra — FRANČIŠKA SREDA, 18. septembra — IRENA, ČETRTEK, 19. septembra — SUZANA M ALi OGLAS! IŠČEM SOBO V TITOVEM VELENJU. Ponudbe sporočite na telefon 062-862-936 popoldan ali 856-712 interna 32 dopoldan. UGODNO PRODAM OTROŠKO POSTELJICO rjave barve, z jogijem, prešito odejo, komplet posteljnino in več oblačil za dojenčka. Ogled mogoč vsak dan popoldan na naslovu Novak, Šalek 83, Titovo Velenje, ali dopoldan po telefonu 855-712. VARSTVO ZA OTROKA, zaželjeno na domu, iščemo. Telefon 856-752 ali naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM novo, neuporabljeno peč za centralno ogrevanje »EMOCENTRAL« - Plamen 23. Drago Šaruga, Paška vas 7 c, Šmartno ob' Paki ali po telefonu 854-555, dopoldan. NUJNO RABIM VARSTVO ZA DVOLETNEGA OTROKA. Telefon 858-238 .MLAD ZAKONSKI PAR z enim otrokom, išče stanovanje ali sobo v Titovem Velenju ali okolici. Kersnikova 17/36. PRODAM KARAMBOLIRANO Z-101 letnik 1976, registrirano do junij^ 1986, cena 5 SM. Martin Rednjak, Veljka Vlahoviča 42, Titovo Velenje. »ISKRA« SERVIS MOZIRJE sporoča, da poleg servisiranja malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja opravlja tudi previjanje vseh vrst elektromotorjev. NOVO! Elektromotor za PS dobite v enem dnevu. Na zalogi imamo vse rezervne dele za male gospodinjske aparate Gorenje in Black & Dacker. Garancija 6 mesecev, solidne cene! Se priporoča Tone Grlica, telefon 831-203. IŠČEM DELAVCA poročenega ali samskega, nudim tudi stanovanje. Naslov v uredništvu. PRODAM DIFERENCIAL za TAM 2001 ter Fiat 126-brez motorja, letnik 1979. Telefon 831-001 interna 25. PIAN1NO »BELARUS« PRODAM. Telefon 853-119. PRODAM prenosno minikomponen-to »Philips« (s x 15) Telefon 854-524 dopoldne (Andrej). ZASTAVO 101, neregistrirano, generalno obnovljeno, ugodno prodam. Vzamem tudi les. Telefon 881-062, STREŠNIKE STARE, ugodno prodam. Meh, Levstikova 5, Titovo Velenje. Telefon 857-283, popoldan. GRAMOFON SANSUI FRD-3 poceni prodam. Telefon 856-446. ZAPOSLIM KV IN PKV kleparja. Jože Štangier, Splošno JJeparstvo, izolacije, Kosovelova 20, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM LADO 1600, letnik 1979. Informacije po telefonu 063-854-469 od 16. ure dalje. NOVO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE »FEROTERM« 30.000 ccal in dele za VVartburg poceni prodam. Informacije po telefonu 855-631. BARVNI TV GORENJE KČRT1NG s teletekstom še v garanciji prodam. Telefon 853-119. GASILSKO DRUŠTVO PESJE prodaja gasilski avto ,»Tam Pionir« z novim motorjem Perkins 40,5 KM). Isklicna cena je 200.000.— dinarjev. ZAMENJAM DVOSOBNO (54 01') stanovanje v 1. nadstropju na Gorici, za večje. Telefon 858-926. PRODAM 1 mJ suhih prvovrstnih borovih fosnov. Cena 4 SM. Naslov v upravi lista. KUPIM OSEBNI AVTO GS 1,3 ali GA spredaj karamboliran. Telefon 858-215. Prodam motor za Z-101. IŠČEM INŠTRUKTORKO angleškega jezika za*osnovno šolo. Kličite po 15. uri po telefonu 858-717. ZAMENJAM GARSONJERO na Zelenici v Celju za enako ali enosob-no v Titovem Velenju. Naslov v uredništvu. PRODAM PSE, lovske terierje, stare 8 tednov. Korelc, Podkraj 7 Titovo Velenje, telefon 855-545. TAKOJ PRODAM HIŠO V MOZIRJU III. gradbena faza, z 900 m' zemljišča, najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu 063-855-125. KINO* KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 12. 9. ob 18. in 20. uri HUNDRA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Laureen London. Petek, 13. 9. ob 10. uri KRULL — ameriški, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Ken Marshall. Petek, 13. 9. ob 18. in 20. uri . t SAHARA — ameH|ki, avanturistični. V gl. vl.:Brocke Shields. ... a« Sobota, 14. 9. in nedelja, 15. 9. ob 18. in 20. uri KRULL — ameriški, znanstvenofantastičen. V gl. vj.: Ken Marshall. Ponedeljek, 16. 9. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 17. 9. ob 18. in 20. BEATSTREET - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Rean Dawn Chang (Ples s ceste) Sreda, 18. 9. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 19. 9. ob 18. in 20. uri KUNG FU PROTI JOGI -horfg-konki, kung fu. V gl. vi.: Chen Kuan. KINO DOM KULTURE Četrtek, 12. 9. ob 20. uri SAHARA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Brocke Shields. Ponedeljek, 16. 9. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE, SMISEL ŽIVLJENJA DRUŽINE MONTY PITHON'S -ameriško-angleški. V gl. vi.: Gra-ham Ohapman. Film je dobil specialno nagrado v Canu '83. Četrtek, 19. 9. ob 20. uri NOČNA PATRULJA - francoski, policijski. V gl. vi.: Gerard'La-vin. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 9. ob 20. uri HUNDRA — AMERIŠKI, avanturistični. V gl. vi.: Laureen London. Nedelja, 15. 9. ob 18. in 20. uri SAHARA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.; Brocke Shields. Ponedeljek, 16. 9. ob 20. uri KRULL — ameriški, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Ken Marshall. Sreda, 18. 9. ob 20. uri NOČNA PATROLA - francoski, policijski. V gl. vi.: Gerard La-vin. KINO BRASLOVČE Nedelja, 15. 9. ob 19. uri HUNDRA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Laureen London. Sreda, 18. 9. ob 20. uri SAHARA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Brocke Shields. Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz bom v grobu spal? (narodna) ZAHVALA Vsem, ki ste ob boleči izgubi našega dragega Franca Lenoška ' z nami sočustvovali in nam pomagali, naša najprisrčnejša zahvala. Šmartno ob Paki, Ponikva, avgust 1985 Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega očeta Jožeta Stropnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na tihi dom. Zahvaljujemo se dr. Fijavžu za redne obiske na domu ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala govornikom za poslovilne besede, MPZ KAJUH in rudarski godbi za žalostinke ter duhovniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da ni več med nami naše ljubljene žene, mame in .» babice Marije Rudolf, roj. Koren 13. 8. 1920 — 5. 9. 1985 iz Pake pri T. Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjem trenutku pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala prim. dr. Fijavžu, prim. dr. Masleto.vi in dr. Bitencu za skrb in nego, govornikoma, pevskemu zboru Konovo ter župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Štefan, otroci Marija, Štefan, Jože, zet Albert, snahi Marjana, Nada ter vnuki Anita, Mitja, Irena ZAHVALA Vsem, ki ste nam v mesecih težke bolezni in ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka Laza Zrniča z znanjem in srcem pomagali — najprej njemu potem pa nam vsem, ki bomo njegovo odsotnost še dolgo bridko pogrešali, se prisrčno zahvaljujemo. Iskrena hvala prim. dr. Alojzu Fijavžu, ki mu je nesebično stal ob strani, zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec, dr. Žubarjevi, članom občinskega odbora ZZB NOV Velenje in WI Velenje in našim dragim sosedom, ki so nam v teh mesecih in v urah slovesa lajšali bolečino in nam kakorkoli pomagali. ' In končno, iskrena hvala za slovesnost na pogrebu s strani družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, lovcev in vojakov garnizije iz Celja, ZRVS, KS Stara vas ter prijateljev in znancev, za številno cvetje in nepozabno slovo ob preranem grobu našega dragega Laze. Žalujoči: žena Marija z otroki in vnuki Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da nas je zapustila Ida Pocajt Od nje smo se poslovili v rodbinskem krogu v torek, 3. septembra 1985, na pokopališču v Podkraju. Titovo Velenje Njeni Franca in Jožeta Laznika p. d. Slivnikova iz Zavodenj 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Postaji milice Titovo Velenje, tov. Borutu Keršiču in tov. Edu Vu-čini in vsem, ki so pomagali pri reševanju, dr. Menihu, govornikom in g. duhovnikoma za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala. ŽALUJOČI: mama, ata, brat Tone in sestre Anica, Veronika ter Zinka Končan turistični teden Pod streho tudi šoštanjska Precej sreče so imeli v preteklem tednu organizatorji turističnega tedna v Šoštanju, saj jim je vreme zagodlo le r petek in pregnalo kramarje z vsako leto prestrejšega Itramarskega sejma. No, ti so slabilo prodajo nadoknadili naslednji dan. Vse ostale prireditve pa so brez večjih težav spravili »pod streho«. Skupno z ribiško družino Paka, ki je v teh dneh organizirala evropsko prvenstvo v castingu pa jim je uspelo razgibati dogajanja v kraju in mu dodati vsaj kanček turističnega utripa. Največja prireditev je bila seveda v soboto, takrat so na bazeuu in pred Kajuhovim domom zaigrali Veseli planšarji in ansambel EHO. To je bil tudi uvod v šoštanjsko noč, ki je bila tokrat sicer nekoliko hladna, zato malo manj obiskana, kot bi bila kakšen drug bolj topel poletni dan. Pa vendar je tudi ta prireditev uspela. Konec dober, vse dobro, bi lahko dejali, sicer pa bo skrbna analiza pokazala, kje so bile večje pomanjkljivosti in kaj bo potrebno v prihodnje spremeniti ali dopolniti, da bo turistični teden kar najbolj raznolik in d*, bo pritegnil še več obiskovalcev. (bz) Jarnovičev memorial Poleg domačih rokometašev so se turnirja v spomin na pionirja rokometa v Šoštanju, profesorja Milivoja Jar-noviča, udeležili še rokometaši Sevnice in Italijanski prvoligaš Ortigia, ki je premagal oba svoja nasprotnika in Kapetan ekipe je iz rok pokojnikove soproge prejel (na sliki) lep pokal. Drugo mesto so osvojili igalci Šoštanja, saj so bili boljši od Sevničanov. Rezultati: Šoštanj:Sevnica 37:13, Otrigia:Šoštanj 21:16, Ortigia Sevnica 21:13. V SOBOTO ZAČNEJO TUDI ŠOŠTANJČANI V prvem kolu slovenske rokometne lige bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Izoli. Ekipa Mira Požuna bo nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, brez Plaskana (odšel je v JLA) in Puca (igra za Borac). Nova igralca pa sta Gjurij in Vohler. Letošnji repu- bliški prvaki so se tudi za novo prvenstvo zelo dobro pripravili. Odigrali kar 16 prijateljskih tekem, njihova želja pa je, da bi bili ob koncu kar najbolj visoko na prvenstveni lestvici, (vos) Kegljanje Na stezah kegljišča šoštanjskih termoelektrarn je bilo te dni znova živahno. Člani kegljaškega kluba iz Šoštanja so se marljivo pripravljali za nadaljevanje tekmovanja v prvi medobčinski ligi ter na republiške finale v borbenih igrah. V pripravljalnem obdobju so odigrali tudi prijateljska srečanja s kegljati celjskega kegljaškega kluba-članom prve republiške lige in srečanje izgubili z rezultatom 7017:6831. Za ekipo Šoštanja so zaigrali: Kramer 853, Znidar 835, Križovnik 828, L. Fidej 848, Sotler 851, S. Fidej 861, Jovanovič 870 in Glavič 903 podrtimi keglji. Do začetka prvenstva, to se bo začelo čez teden dni, bodo šoštanjski kegljači S. Fidej, L. Fidej, Bercko in Kramer nastopili v 3. in 4. kolu prvenstva posameznikov, v nedeljo, 15. septembra, pa bo ekipa Šoštanja nastopila v Novem mestu na republiškem finalu v borbenih igrah. Čaka pa jih še zaostalo srečanje z ekipo Obrtnika. Proletarec: Šmartno 1:0 V drugem kolu v vzhodni območni ligi so nogometaši Šmartnega ob Paki gostovali v Zagorju in nesrečno izgubili z rezultatom 1:0. Šmarčani so hili gostiteljem vseskozi enakovreden nasprotnik. Neučinkoviti so bili tudi tokrat napadalci, ki niso izkoristili dveh lepih priložnosti za zadetek že v prvem polčasu. V nadaljevanju igre so prišli nogometaši Proletarca v vodstvo s strelom iz bele točke. Vsi napori Šmarčanov, da bi rezultat vsaj izenačili, so bili zaman. Tudi sodniška trojka svoje naloge ni dobro opravila, saj ni dosodila očitnega prekrška nad Korberjem v 16-metrskem kazenskem prostoru pred nasprotnikovim golom in igranja z roko. V prihodnjem kolu enajsterica Šmartnega ob Paki gosti na igrišču pri osnovni šoli ekipo Nafte iz Lendave. V Zagorju so za Šmartno zaigrali: Magrič, Maglica (Matko), Baje, Brun-šek, Rednak, Zver (Jelen), Tomažič, Korber, Kolenc (Stropnik), Laznik Smučarski skoki Športniki mozirske občine so svoje športne in rekreativne prireditve ob občinskem prazniku sklenili v nedeljo popoldne, ko so prizadevni člani domačega smučarsko-skakalnega kluba pripravili tekmovanje na 8 in 25-metr-ski skakalnici za cicibane in pionirje vseh kategorij. Nastopilo je 52 mladih skakalcev iz sedmih slovenskih klubov: Titovo Velenje, Fužinar Ravne, Partizan Fram, Braslovče-An- draž, Zbelovo, Toper Celje in Ljubno. Pri cicibanih je zmagal Vrane iz Celja, pred Špeglom iz Titovega Velenja in Golobom z Ljubnega pri pionirjih C pa je zmagal Zagernik (Fu). Pri pionirjih B sta bila najboljša Rednjak in Kanduti iz Titovega Velenja, pri pionirjih A je zmagal Pečnik (Fužinar) pred Marovtom z Ljubnega, pri starejših pionirjih pa je bil najbojjši Mogelj (Braslovče-Andraž). ' Občinska liga v malem nogometu Ozimnica Jesen — stara dobra žena! Seveda za tiste, ki imajo vrtove Ia sadovajake. Vsi pa žal tega ■imamo! Za vse tiste ie jesen čas velikih izdatkov. Septembra se začenja novo šolsko leto in kaj vse potrebujejo naši otroci. Treba pa je že misliti tudi na zimo, ko bodo cene povrtnin in sadja strahotno visoke. Vsi, ki imajo kolikor toliko primerne kleti in shrambe jih bodo seveda aapolaili sedaj. Zal pa v tem času, času velike inflacije, ko so ravno cene osnovnih življenjskih potrebščin najbolj poskočile, denarnice marsikaterega delavca ne prenesejo nakupa ozimnice. Banke nudijo v ta namen sicer kredite za katere pa lahko rečemo vse prej kot da so ugodni. Od na- vadnih potrošniških kreditov se namreč razlikujejo le toliko, da ni treba plačati pologa, obrestna mera pa je prav tako 70 odstotna. Kredite odobravajo v višini 30 tisoč dinarjev za dobo vračanja desetih mesecev ia torej znaša tako mesečni obrok kredita za ozimnico 3.900 dinarjev. Dobiti pa je mogoče tudi kredit pod povsem enakimi pogoji za nabavo premoga. Naj o teh kreditih zapišemo le še to, da bi bilo nujno obrestno mero znižati, še posebej, ker jih jemljejo predvsem socialno šibkejši občani, verjetno pa bi bil lahko tudi znesek višji. Prav tako bi bilo potrebno dopolniti — razširiti seznam živil, ki jih je mogočp kupiti na kredit, predvsem pa bi lahko glede na to, da ima veliko občanov hladilne skrinje oziroma omare vseboval tudi sveže meso (doslej le svinjske polovice). Sindikatu, ki se je pozno vključil v razprave glede letošnje ozimnice, lahko očitamo, da je premalo naredil, da bi zagotovil ugodnejše pogoje. Njegova poglavitna skrb je sicer, zagotoviti slehernemu delavcu, da bo lahko zaslužil toliko, da bo zadostil svoje življenjske potrebe, glede na to, da te pomembne naloge še nismo uresničili, saj si mnogi z dobrim in pridnim delom še vedno ne prislužijo toliko, da bi preživeli sebe in otroka, pa je prav, da se ukvarja tudi s takšnimi, včasih na videz nepomembnimi nalogami kot je ozimnica. Mira Zakošek Vodita ekipi Gorica I in Zeleni bar Preteklo nedeljo se je začelo občinsko tekmovanje v malem nogometu. Organizator tekmovanja je krajevna skupnost Center Levi breg, ekipe pa merijo svoje moči na igriščih pri osnovni šoli Gustava Šiliha in Antona Vozila :Usnjar 0:2 Mladinci Usnjarja so se z gostovanja iz Nove Gorice vrnili z dvema pomembnima točkama. V vodstvo so prišli že v 9. minuti s strelom Kotnika. V drugem polčasu so imeli gostje vrsto priložnosti za zadetek. Eno od takih je v 78. minuti znova izkoristil Aškerca v Titovem Velenju. Sodeluje 12 ekip. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Wild bovs: Beli labodi 2:3, Pesje: Zeleni bar 0:2, Levi breg-.Samski dom 1:0, Lajše:KT2 0:3, Gorica II:Konovo 9:1, Bratstvo: Gorica I 2:3; 2. kolo; KT2: Gorica II Kotnik in tako svoji ekipi zagotovil dve pomembni točki. V 3. kolu mladinci šoštanjskega Usnjarja na domačem igrišču gostijo enajsterico Ljubljane. Za Usnjar so na gostovanju v Novi Gorici zaigrali: Uršnik, Pevnik, Ber-var, A. Kotnik, M. Papež, Džurkič (Kostanjšek), Oblak, D. Papež, Lah, R. Kotnik, Bauman, Koca. 2:2, Konovo: Bratstvo 3:6, Samski dom: Lajše 9:1, Wild boys: Pesje 1:1, Beli labodi:Gorica I 0:4, Zeleni bar:Levi breg 7:2. Po dveh kolih vodita ekipi Gorica I in Zelenega bara s 4 točkami. Tretje kolo bo na sporedu prihodnjo nedeljo. 6. casting evropsko prvenstvo V Šoštanju so se izkazali kot dobri prireditelji — vsi so bili zadovoljni »Končana je še ena velika manifestacija športnih ribičev — 6. evropsko prvenstvo v castingu za leto 1985. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem še enkrat čestitam k doseženim uspehom v imenu organizacijskega odbora. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna, za kar so poskrbeli zlasti člani Ribiške družine Paka iz Šoštanja z operativnim odborom na čelu. Ponosen in zadovoljen sem, da sem vodil takšno organizacijo.« Te besede je izrekel predsednik organizacijskega odbora šestega evropskega prvenstva v Castingu, Vladimir Majorinc, v ponedeljek zvečer v prostorih hotela Vesna v Topolšici na sklepni slovesnosti tega veiikega srečanja evropskih tekmovalcev v športnem ribolovu na suhem. Besede zahvale je za odlično organizacijo prireditve izrekel vsem tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Jože Hartman in izrazil željo, da bi se športni ribiči še naprej srečevali v takšnem okolju. Navdušen nad dobro organizacijo je bil tudi predsednik mednarodne športno ribolovne zveze Franz Mordax iz Avstrije. Med drugim je dejal: »Ko smo zvedeli, da bo prvenstvo v Šoštanju, smo se vsi spraševali, kje je to mesto. Šoštanj je eno najmanjšiii mest, v katerih je bilo doslej organizirano evropsko prvenstvo v castingu in moram reči, da so se zelo izkazali. Upam, da se z mojo ugotovitvijo strinjajo vsi tekmovalci in tekmovalke ter fnigi predstavniki posameznih držav. V imenu na& organizacije se vsem za dobro izvedbo tekmovanja kar najlepše zahvaljujem.« Resnično, v Šoštanju so se kar najbolj potrudili, da so se predstavniki iz petnajstih evropskih držav kar najbolje počutili med njimi in da so se domov, prepričani smo, vrnili z najlepšimi vtisi o kraju, v katerem so preživeli nekaj dni. Čeprav je bil v petek zvečer, na dan otvoritve prvenstva, močan naliv, to ni pokvarilo svečanega razpoloženja. Na trgu svobode se je zbralo veliko krajanov Šoštanja in drugih gostov, ki so kljub dežju in hladnemu večeru toplo pozdravili drage goste. Za slavnostno razpoloženje so poskrbeli tudi Velenjski in šoštanjski godbeniki, pa vsi, ki so sode-. lovali v slovesnem sprevodu od doma ribičev do Trga svobode, kjer je predsednik skupščina občine Velenje Janez Basle slovesno odprl to prvenstvo. Pred tem je zaželel dobrodošlico športnikom in športnicam v imenu mesta gostitelja predsednik krajevne konference SZDL Šoštanj Branko Dražnik, besede pozdrava so izrekli tudi Franz Mordax, Vladimir Majorinc, Dragan Ristič — predsednik športno ribolovne zveze Jugoslavije. Obljubo, da se bodo častno borili in objektivno sodili, pa je v imenu tekmovalcev izrekel Franc Rebevšek (Jugoslavija), v imenu sodnikov pa Karel Polutnik. Še bolj veselih obrazov so bili tekmovalci in tekmovalke naslednji dan, saj je sonce zamenjalo dež, tako da so imeli resnično zelo dobre razmere za kar najbolj natančne mete muhe ali obtežilnika v ciljno tarčo. Prvi dan so tekmovali na zelo lepo urejenem Usnjarjevem igrišču, naslednja dva dni pa na letališču v Lajšah. Pohvaliti je treba tudi šoštanjske tabornike, ki so ob tekmovalni površini postavili šotore za vsako reprezentanco. Vse tri dni, zlasti v soboto in nedeljo, si je mojstre v športnem ribolovu na suhem oziroma njihove mete ogledalo veliko ljudi, zlasti mladih in gotovo bo ta šport pritegnil v svoje vrste še več ljubiteljev. Našo reprezentanco so zastopali naš najboljši tekmovalec v tej panogi Vlado Mešič, Franc Rebeušek, Željko Oreškovič, Bruno Zorko, Živorad Ši-mič in Mithat Čehaič. Gledalci in seveda tudi selektor naše reprezentance Rudi Mešič so si želeli, da bi se naši tekmovalci kar najbolj izkazali. Na tiho smo upali, da bo kdo izmed njih osvojil tudi kakšno kolajno. Žal, je tudi to tekmovanje potrdilo, da imajo premalo tekem in mednarodnih izkušenj, saj je bila večina izmed njih med tekmovanjem kar preveč nezbrana. Kljub temu pa so v nekaterih disciplinah osvojili solidna mesta. Njihove uvrstitve: Kombinacija pe-teroboj: 30. Mešič, 38. Oreškovič, 39. Rebeušek, 45. Zorko, 48. Simič; Kombinacija troboj: 22. Rebeušek, 26. Mešič, 30. Oreškovič, 31. Zorko, 33. Simič, 35. Čehaič; Kombinacija osmeroboj: 22. Mešič, 23. Rebeušek, 27. Oreškovič, 29. Zorko, 35. Simič, 36. Čehaič; Muha skish: 24. Simič, 33. Mešič, Zorko, 40. Rebeušek, 52. Čahaič; Muha kombinacija: 16. Mešič, 27. Oreškovič, 33. Rebeušek, 36. Čehaič, 48. Zorko, 52. Simič (med 62 tekmovalci); Obtežilnik 7,5 g arberg: 19. Mešič, 26. Čehaič, Zorko, 45. Oreškovič, 49. Rebeušek, Simič, Obtežilnik 7,5 g skich: 8. Mešič, 27. Oreškovič, 46. Rebeušek, 49. Čehaič, Zorko, Simič; Obtežilnik'7,5 g daljava: 18. Rebeušek, 44. Simič, 52. Oreškovič, 53. Zorko, 59. Čehaič, 60. Mešič (65 tekmovalcev). Muha daljava — dvo-ročno: 23. Rebeušek, 28. Mešič, 32. Reprezentanca Jugoslavije (z leve zvezni trener R. Mešič. (VOS) Zorko, 35. Oreškovič, 41. Čehaič, 42. Simič; Muha daljava enoročno: 12. Mešič, 24. Rebeušek, 25. Zorko, 38. Simič, 41. Oreškovič, 45. Čahaič; Ob- proti desni) Čehaič, Zorko, Oreškovič. V. Mešič, Rebeušek, Simič in Med tekmovalkami so bila najboljša dekleta iz ČSSR težilnik 18 g — daljava dvoročno: 33. Mešič, 35. Rebeušek, 37. Oreškovič, 40. Zorko, 41. Čehaič, 42. Simič; Ekipno 1. ZRN (2364,305 točke), 2. Bolgarija, 3. ČSSR, 4. Avstrija, 5. Madžarska, 6. Norveška, 7. Švedska, 8. Jugoslavija (2154,540), 9. Finska, 10. Nizozemska. m ■s, Dragan Ristič, predsednik športnoribolovne zveze Jugoslavije se je posebej zahvalil gostiteljem za zelo dobro izvedbo prvenstva. Posebno priznanje je v imenu ribiške družine Paka prejel Miloš Vovk Odbojkarice Ljubnega so v nedeljo znova dosegle lep uspeh. V finalni pokalni tekmi na področju maribor-' ske regije so na domačem igrišču po ogorčenem boju premagale drugo ekipo Palome Branika iz Maribora. Domačinke so odlično igrale na mreži in v polju, predvsem pa so se izkazale z veliko borbenostjo. V prvem se-tu so gostje vodile s 14:12, v drugem pa kar 14:7, vendar so domače igralke obakrat našle dovolj moči in seta dobile s 16:14. V tretjem setu so igralke Ljubnega nekoliko popustile in ga gladko izgubile, v četrtem pa so se znova potrudile in zanesljivo zmaga-le. Rezultat je torej bil 3:\ (14, \4, -9, U). S to zmago so se odbojkarice Ljubnega uvrstile v republiški finale, v katerem se bodo v soboto v dvorani Tivoli v Ljubljani pomerile z zmagoval-^ nima ekipama primorske in ljubljan-sko-gorenjske regije. Igrale so L. Mori, M. Mori, M. Jeraj, J. Jeraj, Skok, Centrih, Zalesnik, Podmeninšek in Orlovič, pred 100 gledalci pa sta srečanje vodila Doki s Prevalj in Sedo-všeic iz Braslovč.