Posamezna številka 10 vinarjev.
M31	v Ljubljani, v
»Fi-TTZEBVti-
k, ie. junija ioi6.
Velja po pošli: ===
Sa celo leto naprej . . K 2S-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeioletno . „ 20-— za oatalo inosemsivo . „ 351—
V	Ljubljani na dom:
Sa cclo leio naprej . . K K4-— s.a <:n laaseo „ . „ 2-—
V	upravi projeman mesečno „ 1-80
=~ Sobotna izdaja: ~
za oelo Ialo......K
za Nemčijo celoletno . ,, s-— za ostalo inozemstvo. „ i2-—
Leto XL1V.
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in vočkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Poslano:
ICT Uroitništvo jo v Kopitarjevi nlioi Ste v. G III. Rokopisi se no vračajo; nelrankiraaa pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleioaa štov. 74. =
ij« aH w	u a
Političen lis
Enostolpna p titvrstapo 60 vin,
Izhaja vsak dan, izvremil ne-dolje ln praznike, ob 5. ori pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 138.
m
Poljsko vprašanje v ogrskem državnem zboruT
Grof Andrassy je obširno govoril o poljskem vprašanju in je rekel, da jo nemški kancler čisto prav storil, ko je že dvakrat izjavil, da Nemčija v slu-Pnju zmnge Poljske ne misli vrniti Rusiji. Obžaluje, ker monarhija molči in opozarja, da v zadnjem času celo angleško, francosko in italijansko časopisju poudarja, da Poljska ne sme več
irski tiral zfesr.
Žetev.
V včerajšnji seji je grof An tira ^ rekel, da je častna dolžnost Ogrske, da zadostno preskrbi z žiiom tudi svojo zaveznico Avstrijo, za katero morajo skrbeti s prav tako vestnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo, kakor sami zase.
Honvedni minister Hazai jc rekel, da vojaška uprava stori vse, da se pospravi letošnja letina. V zadnjih treh mesecih je dobilo dopust povprečno 150.000 vojakov in za toliko upa tudi v mesecu juniju.
Prejšnji državni tajnik Szetere-nyi je govoril o praktičnih gospodarskih vprašanjih po vojski.
Poslanec Navay je zahteval, da vlada zapleni vso žetev in jo nato pravično razdeli.
Politična vprašanja in madžarske nade.
Neodvisni poslanec grof Karolyi pravi: Z ozirom na negotove razmere in bodočnost bi bila posebno daljša nagodba z Avstrijo pravcati zločin. Grof Apponyi (neodvisna stranka) upa, da bo ogrski narod žel sadove svoje vztrajnosti. Beseda nemškega kanclerja, da statusa quo ni več, velja tudi za notranje razmere. Velike množice, ki so doslej nosile v svetovni zgodovini neznana vojna bremena in so pravzaprav junaki te vojske, morajo priti do sadov te vojske, in sicer v narodnem in političnem oziru. Ogrski narod je dolžnosti pragmatične sankcije izvršil brez obotavljanja in je pri tem moral zatreti gotove psihologične ovire in zato lahko zahteva, da izgine vsak predsodek in da se njegove psihologične zahteve izpolnijo tudi v narodnem oziru.
Zveza z Nemčijo naj se poglobi, ker ni nobenega interesa za nasprotja med Nemčijo in Ogrsko. Toda ogrski politični, državnopravni in gospodarski cilji morajo ostati nedotaknjeni. — Ogrska nima namenov, da bi povečala svoje ozemlje, kar pa ne pomenja, da ne bomo poskrbeli morebiti za večje strategično varstvo. Rad bi pa vedel, kakšen je naš vojni cilj in kaj bo s Srbijo in Črnogoro.
Ministrski predsednik grof Tisza pravi, da podpiše izvajanja Apponyia, da po vojski status quo tudi za notranje razmere ni več mogoč. Po izkušnjah te vojske bo treba narode in države drugače ocenjevati. Ta svetovna vojska je sijajno pokazala pomen ogrskega naroda za monarhijo. Vsakdo, ki bi po vojski nc bi hotel popolnoma lojalno in brez vsake rezerve ogrskemu narodu vsega priznati, kar ima ta pravico zahtevati, ne bi bil samo sovražnik ogrskega naroda, ampak proti svojim ciljem še večji sovražnik dinastije in monarhije. Narodni in razredni boji morajo stopiti v ozadje. Javno življenje ne sme tam začeti, kjer ie prenehalo pred vojsko.
pod Rusijo. Naravno je, da tudi mi, stoječi s Poljaki v boju mož pri možu, stojimo na. stališču, da Poljska ne sme več pod rusko trinoštvo. Pa i Li moramo še dalje in izjaviti, da ne odobravamo nobene take rešitve, ki bi Poljsko vnovič raztelesila in razdelila. Sicer ne zahteva odgovora, ki pa bi bil potreben prej ali slej. Taka izjava bi nas okrepila, naše poljske brate pa pomirila. Če tega ne storimo, bomo Poljake vnovič gnali v panslavizem, kajti pred vojsko so že opustili vsako naclo, da se kdaj rešijo ruskega jarma. Zato je med njimi nastala struja, ki je iskala neki »način življenja«. Imamo cclo literaturo. ki je hotela s skupno mržnjo pvoti Nemcem izenačiti ruskopoljsko nasprotstvo. Poprijeti moramo za vsa sredstva, da ta struja ne zavlada v duši poljskega naroda. Grof Apponyi je rekel, da pri Poljakih ne smemo biti osvojitelji, ampak osvoboditelji.
Ministrski predsednik grof Tisza opozarja, da je tucli nemški kancler izjavil, da se bo poljsko vprašanje rešilo samo v sporazumu z monarhijo. Želi si, da bi vlada lahko kmalu podala izjavo tudi o podrobnostih poljskega vprašanja. Sedaj lahko samo to izjavi, da vprašanje osvoboditve Poljske napolnjuje z veseljem vse odločujoče činitelje monarhije in morda šc v večji meri madžarsko pleme. Zagotavlja, da se bodo vsi merodajni faktorji potrudili, da se kar najbolj ustreže željam in eksistenčnim potrebam poljskega naroda.
Zopel slovenski duševni zsdel ocl !a9e-
S9 IZ!
mi
č, g, Anton Eratina v Šempetru mrtev.
Na binkoštni ponedeljek so zahtevali laški izstrelki novih žrtev, med katerimi je bil zopet slovenski duhovnik. Pred cerkvijo v Št, Petru je stal č. g. A n t o n B r a-t i n a , vikar v pokoju in je ravno pripovedoval Šempetercem, kako bo treba še ta mesec pokositi seno. Tedaj prileti laški izstrelek in zadene č. g. vikarja Bratino, Č. g. vikarja so prenesli koj v dom »Kmetijskega društva«, kjer mu jc č. g. dekan dr. Fr. Knavs podelil sv. poslednje olje. Kmalu nato je izdihnil. Poleg njega je bilo ubitih še drugih pet oseb, petnajst pa ranjenih,
V prvem trenutku se je raznesla po Vipavski dolini vest, češ, da je ubit sam dekan dr. Fr. Knavs. Vest jc prišla radi tega v svet, ker se govorilo o »gospodu s Šempetra«, — Anton Bratina je bil rojen leta 1852 v Štomažu na Vipavskem. V mašnika je bil posvečen 1. 1367. Zadnja leta je služboval v Dobrdobu in Kostanjevici. Med vojno je stopil v pokoj. Prvotno se je mislil naselili v svoji rojstni vasi v Štomažu, pozneje pa je izvolil v Št. Peter pri Gorici, kjer ga je dohitela smrt. Bil je blag gospod, ki se ie zlasti začasa svojega službovanja v Kostanjevici udeležil preporoda kršč. socialne misli na Goriškem.
ifi Z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. junija. Uradno se razglaša: Naše čete so odbile ruske napade iužro od Bojana in severno od Črnovic. Nad Črnovicami je preprečil ogenj naših topov poizkušem prehod sovražnih čet j če? Prut.
Met? Dnjestrom in Frutoin nobenih | važnih dogodkov. črto Korodcnka — ; 5niatyn proti zahodu je sovražnik Ic malo I prekoračil.
Najljutejše so se bojevali pri Visniov-čiku. Tu kakor tudi severozahodno od Ri-domla in severozahodno od Kremenjeca smo odbili vse ruske napade.
Južno in zahodno od Lučka se položaj ni izpremenil.
Pri Lokačih je posegla v boj na obeh straneh konjenica, ki je razsedlala.
Med železnico Kovno—Kovel in Kolki sc trudi sovražnik, da izsili na številnih mestih z nastopom novih divizij prestop čez odsek Siohod—Stir- povsod smo ga odlili z velikimi izgubami zanj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. junija. Veliki glavni stan:
Armada generala grofa Bothmerja je odbila več v gostih valovih podvzetih napadov pri in severno od Przewloke.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Položaj na severovzhodnem bojišču se je v toliko spremenil, in sicer v našo korist, da ruska ofenziva na nobeni dosedaj neizpreinenjeni točki ni mogla doseči nika-kih uspehov. Za branilca pa je važen vsak dan pridobljenega časa, da uresniči nameravane protiodredbe.
V	odseku armade Pflanzer-Baltin so se izjalovili vsi poskusi Rusov, da bi med Črnovicami in Sniatynom prekoračili Prut. V zahodnem, odseku te armade mecl Snia-tynom in Horodenko je sovražnik lc počasi nadaljeval svoje prodiranje.
Pri armadi Bothmer na zahodnem bregu spodnje Stripe so bili gladko odbiti vsi ruski napadi iz doline proti našim postojankam na višini. Ob srednji in zgornji Stripi so naše čete vzdržale vse ruske navale kot doslej. Posebno ljuto je bilo pri Wisniowczyku, kjer je imel sovražnik v večkratnih, 20 vrst globokih brezuspešnih napadih izredno težke krvave izgube,
Na prostoru severozahodno od črte Aleksinjec — Rydoml — Sapanov je naša armada odbila vse napade ruske premoči.
V	Vcliniji so kot prednje čete močnih ruskih sil prodrle konjeniške množice do Lokaczyna (jugovzhodno od Vladimir—Wo-lynskega. Tam jih je pa naša konjenica ustavila.
Največje napore pa izvaja rusko vojno vodstvo, da bi premagalo odsek Stira med Kolki in Sokulom in pa za tem ležečo sosednjo obrambno črto ob Stohodu. Več sovražnih zborov je napadlo ne glede na ogromne žrtve, pa so se morali s težkimi izgubami umakniti; boji na tem odseku se bodo najbrže še poostrili.
RUSKO URADNO POROČILO.
13. junija. Ker so se avstrijsko in nemške čete na mnogih mestih izognile napadu naše južne armade, se je včeraj število ujetnikov trenutno le malo pomnožilo. Skupna vsota, znaša 1700 častnikov in 114.000 mož. Čete generala Lešicki so u jele, kakor se je dognalo, odkar so se pričeli boji, enega generala, dva polkovna poveljnika, 754 častnikov in 37.832 vojakov; zaplenile so 120 strojnih pušk, 49 topov, 21 metalcev bomb in 11 metalcev min. Se-vernozahodno od Rožišča so vrgle naše čete Nemce in so se približale reki Sto-hod. Zahodno od Lučka so zasedle naše čete Storčin (24 km) in so zopet vrgle sovražnika.
Ljuti boji se bijejo dalje severno Bobulinca. Po ljuti obrambi so vzeli naši tam vas Zarmariča (0.5 km severno od Bobulinca). V več odsekih smo naleteli na jarke, ki jih je sovražnik hitro skopal, da izpopolni že oriprav-Uono postojanke.
V odseku Dnjestra in južno od tam so vzele naše čete, ko so prekoračilo reko, na drugem bregu veliko utrjenih točk kakor tudi trg Zaleščiki. Prodiranje se nadaljuje. V naših rokah se na« lia j a vas Horodenka, ki leži severno zahodno od Zaleščikov. Naše čete sc bližajo v odseku reke Prut med Bojanom (14 km vzhodno ocl Črnovic) in Nepolokovcem (10 km južno od Snia-tjna) levemu bregu reke. Za mostišče Črnovice se ljuto bijejo. Sovražnik je popustil v omenjenih krajih velikanske množine bojnega blaga. Ob železnici Dubno-Brody je popustil celo telefonsko omrežje, velike množine patron ov, metalce min, avtomobile, ozko-tirne tračnice z veliko vozmi in tabor zaloge, vse nepoškodovano. V vasi Sa-dagora, 5 km severno ocl Črnovic smo zaplenili veliko zalogo pijonirskega in železniškega blaga.
_ Na bojni črti ob Dvini in južno od Dvinskega so obstreljevali Nemci več točk naših postojank.
RUSI IZGUBILI ČETRT MILIJONA MOŽ V ENEM TEDNU.
Berlin, 15. junija. (K. u.) »Lokalanzeit gerju« se je brzojavilo iz Stockholmaj Vojaški krogi v Petrogradu, ki so v neposredni zvezi s cesarskim dvorom, so vedno bolj nezadovoljni z generalom Brusilovom, ker je med boji v Voiiniji z ljudmi tako gospodaril, da je zasenčil celo taktiko velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Neki ruski častnik previdno ceni, da so izgubili Rusi pretekli teden 250.000 mož. Take izgube so nevarne, ker so zbrane na južno-vzhodni bojni črti skoraj vse izurjene čete. V Petrograd jc došlo povelje generala Brusilova poveljnikom zborov, ki izvaja, da jc glavni namen potisniti sovražnika nazaj in zasesti veliko zemlje, za kar se lahko žrtvuje nekaj milijonov. Vojni minister je poročal o teh stvareh caru in izjavil, da je Brusilov pozabil, da Rusija ne more postaviti tretje armade.
PROTI ČRNOVICAM.
Bukarešt, 15. maja. Glavni cilj ruskih napadov vBukovini so Črnovice.
EOJI PRI OKNI.
O boju pri Okni v Bukovini se poroča: V nedeljo 11. junija ob 3. uri zjulraj so Rusi otvorili sipajoč ogenj iz topov vseh kalibrov, ki je trajal 8 ur. Nato so se pričeli pehotni napadi. \ dvanajsterih vrstah so šli Rusi proti našim postojankam. Nad iisoč krogel najtežjega kalibra je bučalo čez pehoto na naše rezerve, da ne bi mogle nastopiti. Pa ruski pehotni napadi so se klaverno izjalovili. Rusi so imeli izgube, kakor še nikdar. Od celega pešpolka 130 ni ostalo, kakor povedo ujetniki, nič več. kot 30 mož iu niti en častnik. Železni živci naših vrlih čet so vzdržali sipajoči ogenj, in po treh dneh jo ruska jeza odnehala.
KAKO SO RUSI SAMI NAMENOMA
STRELJALI NA SVOJE LJUDI.
Budimpešta. Franc Molnar jc poročal Az Eslu« iz vojnega tiskovnega stana: Dognalo se je, da rusko topništvo ni slučajno, marveč namenoma« streljalo na ruske čete, kar dokazuje, s kašno brezobzirnostjo gonijo v smrt napadalna krdela.
NA RUSKO-NEMšKI BOJNI ČRTI.
Pariz. > Echo dc Pariš : poroča, da jo prevzel na bojni črti proti Hindcnburgu poveljstvo general Evcrs in cla jc najbrže Ku-ropatkin odstopil kol višji poveljnik.
FRANCOZI O LUCKU IN DUŠNEM.
&enl, 15. maja. \ erraux sodi v t.Oeuvre:: Osvojitvi Lučka iu Dubna uu moremo pripisovati, nobene važno*

sti, odvisno jc marveč vse, če se vseka j dovoli velika vrzel in pa od izgub so- j vražnika. Rusi so se naučili od Nem- | cev, da preprečijo z zapiralnim ognjem j topov dohod rezerv; vsled česar so si- i ocr poviša število ujetnikov, a zniža število mrtvili. Nizko število zaplenjenih topov dokazuje, da Rusi niso nikjer dosegli druge obrambne črte.
CAR IN CARJEVIS V GLAVNEM
STANU.
Kodanj, 15. junija. Car in carjevič sta se pripeljala v glavni stan.
NIKITA CARJU.
Rotterdam, 15. junija. Črnogorski kralj je brzojavil ruskemu carju: Pozdravljam svoje ruske brate, maščevalce mojih nesreč. Svoje v sle d starosti in izmučenosti oslabele roke stezam proti carju-osvobo-ditelju in proti Rusiji. Bog naj blagoslovi njene napore. To je zelja starega slovanskega kneza in ruskega feldmaršala.«
SMOTRI RUSKE OFENZIVE.
Bukarešt. >La Politične«, glasilo konservativcev, izvaja: Ofenziva Rusov zasleduje dva smotra: t. Rusija hoee pokazati svojim angleško - francoskim zaveznikom, kakšne sile še lahko razvije Rusija, 2. Doseči hoče moralen uspeh, da se izboljša političen položaj carske države. Kar tiče realnega uspeha, da namerava Rusija izpre-meniti današnji vojaški zemljevid, naj se ne pričakujejo od ruske vlade velika pustolovstva, ker postaja njen položaj na Kavkazu radi velikih turških uspehov vedno neugodnejši.
NEMIRI V PETROGRADU.
Rotterdam, 15. junija. Včeraj so se razvili v okolici petrograjske mestno hiše veliki nemiri. Nastopiti je morala policija, da se je moglo priti v mestno hišo. Ljudje so razbili nekaj izložnih šip.
I llljg.
skrije koseči smrti. Dva dni r trpela ta krvava borba, marsikateri tovariš je pri tem izdihnil svojo junaško dušo,
Še cn prizor: Naši priplazijo po mnogih izgubah blizu sovražnih utrdb na hrib. Sovražnik natakne belo zastavo v znamenje, da sc hoče udati. Naši gredo k njim, a sedaj začne sovražnik s svojimi strojnimi puškami naše želi. Še ostali naši junaki pa gredo le naprej, le naprej, in končno jc padla laška utrdba, na koji se je sovražnik držal skoro eno leto in jo z vsem novodobnim utrdil. Neprimerno velike so bile izgube sovražnikove, naših je primeroma le malo padlo, a tem več jih jc ranjenih.
Dne 23. majnika smo prestopili italijansko mejo in korakali več ur v sovražnikovo deželo. Mimo utrdb in priborenih topov nas je peljala naša pot, mimo italijanskih skladišč in pol pogorelih taborov. Precl par dnevi sem bi! na trdnjavi Vere-na in imel krasen razgled na italijanska mesteca in pokrajine, a na drugi strani sem opazoval naše čete, ki so v zelo neugodnem zemljišču prodirale proti sovražniku, Kolikor se je dalo videti, je bil hud boj.
Včeraj (28. maja) smo v megli in dežju šli naprej iz visočine 1600 m proti dolini, bližje novega bojišča. V italijanskem gozdu smo si postavili naše šotore in pri velikem ognju sušili naše do kože premočene stvari in danes sc grejemo pri ognjišču, a okrog nas šumijo in bobnijo naši in sovražni topovi,
25 km na italijanski zemlji.
Četovodja Ivo Šepetavc od 87. pešpolka niše
Srbski kralj bi rad prvi stopil na srbsko zemljo,
Kodanj, 14. junija. > Berlingske Tidcn-de« poroča, da srbski prestolonaslednik odide v nekaj dneh iz Krfa v Solun, kjer prevzame vodstvo srbskih čet. Prestolonaslednik jc rekel, da stojimo pred velikimi dogodki. Tudi kralj Peter pojde z njim v Solun, da kol prvi izmed vseh Srbov zopet stopi na domačo zemljo.
Srbija grozi z vojsko — Grški,
Dunaj, 14. junija. »Neue Fr. Pres-se« poroča iz Rotterdama, da takozva-na srbska vlada v sporazumu z enten-to sili Srbijo, da napove Grški vojsko, kor da ni izpolnila zavezniške pogodbo. (Vest je čudna. Op. ur.)"
Grška dcmobilizacija.
Geni, 15. junija. »Matin« poroča, da bodo grško armado znižali na mirovno stanje 40.000 mož. Najprej popolnoma odpuste 12 zadnjih letnikov, nadaljnjih 9 letnikov pošljejo na dvamesečni dopust, pod orožjem pa ostanejo trije najmlajši letniki.
Francosko časopisje f^rozi grškemu kralju.
Kolin, 14. junija. »Kolnische Zeitung« poroča, da francosko časopisje sedaj piše proti Grški tako ostro, kakor še nikdar doslej. »Echo de Pariš« pravi, da ne smejo delati polovičarskega dela, ampak iti do konca. »Radical« zahteva, da naj so kralja postavi pred izbiro: Ali se udati ali odpovedati. Tudi drugi listi pišejo, da no bo dolgo nosil krone, če bi se upal dotakniti Ve-i nizelosa.
Demonstracije proti Venizelosu.
London, 13. junija. (K. u.) »Times« poročajo, da so se vršile demonstracijo proti Venizelosu. Demonstranti so prišli od neke vojaške slavnosti in razbili sipe v uredniških prostorih Venizelo-sovih listov, nakar so še hrupno demonstrirali pred njegovim stanovanjem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. junija. Uradno se razglaša:
Italijani so razvili sinoči živahen ogenj s topovi in z metalci min proti Dobrdobski planoti in na goriško mostišče. Ponoči so sledili na južni del planote napadi sovražne pehote, ki smo jih ža večinoma cd-biii. Na posameznih točkah se še ni zaključil boj.
Na tirolski bojni črti nadaljuje sovražnik svoje brezuspešne napade rta naše postojanke v Dolomitih v prostoru Peutelstein—Schluderbach.
Naši letalci r.o metali bombe na kolodvora Varona in Padava. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradao poročilo.
13. junija. Med Adižo in Brento je nastopalo topništvo, na naši strani se je napredovalo med trdim bojem s sovražnikom. V dolini Lagarina smo vzeli s sijajnim napadom, katerega jo podpirala učinkujoča priprava s lopovi, močno utrjeno črto, ki se razteza od višine Parmesan vzhodno od Cirna Mezzana ob potoku Romini. »Sovražnik je vztrajno napadal naše nove postojanke, vse njegovo napade smo odbili. Na bojni črti Posina—Astico intenzivno streljanje s topovi na obeh straneh. Sovražno pehoto, ki je vdrla v Molesi-ni, smo pregnali; zasledoval jo jo naš dobro merjenj ogenj. Na visoki planoti Asiago se položaj ni izpremonil. V dolini Sugana smo z velikimi izgubami vrgli ponoči na 12. junij in bodoče jutro sovražne oddelke, ki so poizkušali napredovati vzhodno ccl potoka Maso. V Karniji in ob Soci je delovalo topništvo po navadi. V odseku Tržič jc naš "ogenj takoj zadušil poizkušeni napad sovražnika.
L juta kanonada pri Gorici.
Sreda, 14, junija 1916, Nocoj ponoči je završaia na fronti pri Gorici zopet ljuta kanonada. V prvih jutranjih urah so se pojavili številni sovražni zrakoplovi. Naše obrambne baterije so jih močno obstreljevale. Proti jutru je nastopil zopet mir, ki traja z malimi izjemami cel dan.
Naš 87. pešpolk v bojih.
To so bili kruti in krvavi dnevi za 87. pešpolk 20. in 21. maj, a bili so tudi sijajni za nas. Pridobili smo si jedno najlepših zmag. Grozni prizori in slike so bile na bojišču. Topovi so grmeli, granate in pa šrapneli so trgali cele čete in strojne puške so žele svojo žetev. Tisoč sovražnikov je ležalo raztrganih skupaj na jednem mestu in sredi najhujšega ognja smo gnaii tisoče ujetnikov k nam nazaj. Italijanski vojaki so nosili na hrbtu svoje ranjene častnike k I nafti in večkrat sem videl; Prišumela je j granata in ranjenca in nosilca ni bilo več med živimi. Med kupom mrtvecev so ležali raztrgam, na pol mrtvi sovražniki ter jadikovali in prosili pomoči, a v rokah še držali puške z bajonetom. Človek ni vedci, komu naj najprvo pomaga in kje se naj
Tuka, i lep plen: pet strojnih pušk, mnogo smodnika, patron in orožja, vozov ter mnogo ujetnikov. Dne 21. maja je pa bila ravno tako huda bitka kot prvi dan in je padlo zepet mnogo naših tovarišev, med temi četovodja Franc Blazin in Henrik Maruša, trgovski pomočnik, doma iz Koprivnice. Naj v miru počivata daleč .od ljube, mamice. Zdaj se nahajam 25 km na italijanski zemlji. Naznaniti Vam še hočem, da je gospod narednik Završnik lastnik ziate hrabrostne svetinje. Pozdrave vsem! Fantje in možje polka 87, 10. stotnije: Ivo Šcpetavc, Rothwein, četovodja, in Ignac Cizel, desetnik.
Pred beneško nižino, Lugano, 15, junija. Ker so došli avstrijski napadi do meje beneške nižine, upajo v Italiji, da bodo laški protinapadi zadostni, da sc prepreči zasedenje večjih italijanskih mest po Avstrijcih,
Premikanje čet v Italiji. Geni, 15, junija. Journal de C-eneve;. poroča iz Milana: Italijanska vlada je zaprla promet zasebnikom na železniški progi Milan-Benetke, ker vozijo po železnicah čele.
Izpremebe v italijanski vojski. Rim, 15. junija. (K. u.) Uradni list določa, da naj premeste med vojsko mnogo konjeniških častnikov k topništvu, zgornje jadranska mornariška divizija in voine ladje v okrožju beneškega poveljstva se poclre-de vrhovnemu poveljniku admiralu mornarice, da jim bo neposredno poveljeval.
Laška kriza.
Lugano, 15. junija. (Kor. ur.) Po laških listih je bilo stanje vladne krize včeraj tako-le: Bosellijevo delo jc zelo težavno; Giolittijevi pristaši stoje še vedno v ozadju. Boselli bo moral poveriti eno najvažnejših ministrskih mest Siciiijan.cu, demokratu levičarju Orlandu. Bissola tti dobi ministrstvo tehničnega ali pa gospodarskega značaja. Barzilai ne bo član novega ministrstva; glede na Sonnina se še ni odločilo. Vojni in mornariški minister ostaneta s svojimi državnimi podtajniki tudi v novi vladi.
Lugano, 15. junija. Ker je Boselli v notranjepolitičnih stvareh veliko odnehal, so odstranjene težave za sestavo vlade. Boselli predloži še danes kralju imena novih ministrov.
Vsi narodi žele miru.
Lugano, 15. junija. Italijanski socialisti so izdali oklic, v katerem pozivajo vlado, naj nikar ne nasprotuje mirovnim stremljenjem, ki so se vzbudila pri vseh narodih.
Peter Carp kliče Rumunijo na našo stran.
Bukarešt, 14. junija, Peter Carp v svoji »Moldovi« zopet priporoča, da naj Rumunija stopi na stran osrednjih sil. Vojna za osvobojenje Besarabije bi bila Rumuniji v čast. Ne boji se vojakov osrednjih sil, toda v interesu največjih kulturnih ciljev mora Rumunija sedaj poseči v vojno. Svoje armade naj pošlje v Besarabijo. Rusija je zbrala vse svoje sile in sedaj napenja svojo zadnjo moč, pa navzlic temu bosta zmagali osrednji sili in mesto za Rumunijo je na strani osrednjih sil.
Rumunija — Bolgarija.
Sofija, 14. junija. Uradno razglašajo, da je bolgarska vlada za nekaj časa zaprla bolgarsko-rumunske mejne postaje Bazardžik, Ruščuk — Gjur-gevo. Bolgarska vlada opozarja, da te odredbe niso naperjene proti Rumuniji in bo meja v kratkem zopet odprta.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. junija. Veliki glavni stan: Izvzemši bojev s topovi in podjetij patrulj nobenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
14. junija ob 11. uri ponoči. Na celi bojni črti severno od Verduna je z odmori od časa do časa, delovalo topništvo. 7. ostale bojne črte se nič ne poroča.
Žrtve pri Verdunu, Rotterdam, Častniki v Verdunu se pritožujejo, ker je žrtvovalo poveljstvo v Verdunu brez vsakega smotra 8000 najmlajših rekrutov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15, junija. Uradno se razglaša: Ob Vojuzi je naš ogenj motil utrjevalna dela Italijanov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Velezanimiv govor angleškega ministrskega predsednika.
London, 15. junija. (K. u.) Ministrski predsednik Asquith je govoril včeraj svojim volilcem v svojem volilnem okraju Ladybank na Škotskem. Glede na Kitchenerjevo smrt je izjavil, da no bo mogel nihče nadomestiti izpraznjenega mesta. Slavil je nato hrabrost Francozov in francoska vojna sredstva pri Verdunu in povedal, da se je ponudila Joffreju angleška pomoč. Našemu brodovju je bilo naročeno, naj varuje naše obrežje, da so no bi mogel sovražnik izkrcati in da varuje transporte; toda nič manj važna je bila naloga, da mora skrbeti za svobodo occa-Zia in za trgovinsko mornarico zaveznikov in da nadaljuje blokado. Sunek brodovja 31. maja jc bil vreden angleške mornarice. Še več. takih zmag in od nemške mornarice ne bo ostalo ničesar, o čemur bi bilo vredno, cla bi sc; govorilo. Izčrpale so se naše prejšnje razmere nasproti Irski v tragični vrsti neizrabljenih ali slabo izrabljenih prilik, katerim ne dopustim povrstiti še druge napake. Za zdaj se želi red. Ko bo končana vojska, bomo rešili naloiro.
Končno jo pohvalil Asquitli dominijo in naselbine glede na njih službo na raznih bojiščih.
Prevozi ailgleških čet na Francosko,
:>Daily Er.press« poroča, da je zadnji teden 80 do 90 parnikov vozilo angleške čete na Francosko.
Kako pomagajo Angleži Francozom.
Kodanj. Glede na poročilo angleškega generala llaiga, ki je opozarjal, cla je Anglija predlagala Franciji, cla hoče čete nekega bojišča umakniti in jih poslati v Verdun, jc pisal nizozemski časopis »Nieuvve van den Dag«: To jo torej ves uspeh milijonske, armado tekom potih mesecev. Če bi bili mi Angleži, bi nas zolo skrbelo poročilo generala llaiga. Zdaj pa izjavljajo z velikim zadoščenjem, češ nam Angležem se je posrečilo, da moremo pomagati zavezniku. Smoter boja. na katerega so šli Angleži, pač ni bil ta. Anglija in Francija ne voditi na zahodni bojni črti nobene obrambne vojske, iztrgati hočoti marveč sovražniku tisto ozemlje, ki ga je osvojil. Čc bi bili mi angleški državljani, bi nas omalosrčo-vala in jezila misel, da tisti stotisočeri, ki jih pošiljamo na Francosko, ne delajo drugega, kakor cla omogočujejo Francozom pošiljati njih čete v Verdun. Morebiti bi se nam odgovorilo, da četverosporazum ni nameraval pričeti ofenzive v tistem času, o katerem je poročal general Haig, marveč bodo rajši čakali, dokler ne pride dovolj novih rekrutov na bojišče. Če morajo pa porabiti došle rekrute za to, da izpopolnijo vrzeli, ki so nastale, jih ne morejo zaposliti za veliko ofenzivo, ki naj to poletje odloči vojsko. Iz vsega navedenega sklepamo, da so dosegli Nemci, kar so nameravali pri Verdunu, kjer so potegnili nase francosko čete in tako otežkočili »veliko ofenzij vo«, mogoče je pa tudi, cla so jo popolnoma onemogočili.
Lloyd George proti izstradanju.
Bern, Lloyd George je izjavil zastopniku lista ;>Daily Chronicle«: Zmagali bomo mi, a le polagoma. Blokada je zelo važna, ker vsled nje izginjajo rezerve Nemčije na živilih. Ne smemo pa reči, da mora prisiliti Nemčijo lakota k miru, ker tak mir bi ne ostal le trajen, marveč bi pome-njal moralni poraz četverosporazuma, ker bi osrednji velesili lahko upravičeno trdili, da sta zmagali na vseh bojiščih, a dc\ sta morali skleniti mir, ker stradajo njih žene in otroci. Sovražnika moramo vojaško razbiti.
Draginja na Francoskem.
Bern, 15. junija. (Kor. ur.) Na posvetu
francoskih županov o draginji živil se je sklenilo na predlog notranjega ministra, da se ustanovi trajen odbor, ki naj sporazumno z ministrom na rednih shodih obravnava vsa vprašanja o preskrbi prebivalstva z živili. V odboru je zastopanih več županov, predsednik pariškega mestnega sveta, predsednik pariške policije in prefekt de-partementa Seine.
izpiiB v morsKl »i pri SSisgerrafcsi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. junija. (W u.) Poveljnik angleškega vojnega brodovja v pomorski bitki pri Skagerraku, admiral Jel-licoe, je v povelju angleškemu vojnemu brodovju izrazil, da ne dvomi o tem, da bo še izvedel, nemške izgube niso nič manjše kakor angleške.
Glede na to izjavo se opozarja na primerjavo izgub ladij na obeh straneh v uradnem obvestilu 7. junija, Nemci so izgubili 60,720 nemških vojno ladjjnih ton, Angleži pa 117.150 angleških ton; vpoštevale so se le tisto ladje in tisti rušilci, katerih izguba se je priznala dozdaj s strani Angležev, Angleški ujetniki so pa izpovedali, da se je potopilo še več angleških ladij, med njimi bojna ladja velikanka »Warspiie«. Nemci niso izgubili drugih bojnih ladij kakor tiste, o katerih se je poročalo, in sicer; Nj. V. ladje »Lutzow«. »Pommern«, »Wšesbaden«, »Frauenlob«, »Elbing«, »Rostock« in wet torpedovk. Z ozirom na to so tudi izgube ljudi na strani Angležev znatno višje, kakor nemške. Med tem ko so Angleži poročali, da so izgubili mrtvih in pogrešanih častnikov 342, ranjenih, pa 51, smo izgubili mi me?! pomorskimi častniki, inženirji, sanitetnimi častniki, plačilnimi mojstri, praporščaki in častniki na krovu 172 mrtvih in pogre-šancev in <11 ranjencev. Izgube moštva znašajo, v kolikor jih je do zdaj objavila admiraliteta, 6104 mrtvi in ponre« šanci in 513 ranjencev; na nemški strani 2414 mrtvih in pogrešancev in 549 ranjencev. Med in po bitki na morju so ujele našo ladje 177 Angležev, med tem ko, kolikor je nam. znano do zdaj, Angleži v tej bitki niso uieJi nobenega našega. Imena angleških ujetnikov
bomo na običajen način naznanili an« Bleski vladi
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Potopljena angleška križarka. Esbjerg, 15. junija. (K. u.) Pri Ring-stedtu je morje vrglo na suho truplo, v katerem so spoznali mornarja Agaay-a z ladje »Carysfort«, (Carysfort« je moderna mala angleška križarka.)
Gospodarski posvei sporazuma.
Bern, 15. junija. (Kor. ur.) »Agence Havas« razširja v nevtralnem inozemstvu mnenja listov o pariškem posvetu. Med drugim objavlja tudi sodbo »Tempsa«, ki sodi, da od teoretičnih razmotrivanj ne pričakujemo ničesar, kar bi bilo vojaško in politično važno. Pravi: Z Lloyd Geor-gejem se strinjamo, da gre pred vsem za to, da dobimo vojsko. Največjo napako storimo, če ustvarimo za dobo po sklenjenem miru carinsko unijo za to, da zapremo nemško-avstrijsko-ogrsko carinsko akcijo. Z vsemi sredstvi moramo marveč preprečiti, da se na ustanovi nemško-avstr. načrt o ustanovitvi osrednje Evrope. Ne varaj-mo se, to vprašanje jc življenjskega pomena. Ustvaritev osrednje Evrope je glavni smoter osrednjih velesil. Če dosežejo svoj smoter, je zmagala Nemčija in na tem ne izpremene ničesar več vsi carinski tarifi celega sveta. Gre zdaj za to, da sc ustavljamo z vojsko samo tej ustanovitvi. List opozarja na znake, da sc na tem načrtu trajno deluje; dalje opozarja na veliko obsežnost po osrednjih velesilah zasedenega ozemlja, na balkanski pohod, na nadaljevanje zgradbe železnice v Bagdad in na spise nemških gospodarskih politikov Lista, Neumanna in Helffericha. Uspeh bo dosegla le sila, ne pa posveti in carinski tarifi.
»ris volitve.
Amsterdam, 14. junija. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Londona: Konvent demokratične stranke v St. Louisu je zelo miren in ne pričakujejo večjih nasprotij. Bryan je zraven kot časnikarski poročevalec. Wilson ima na konventu veliko premoč. Njegov program zahteva: mir, pospeševanje blaginje, in politiko, ki deželo pripravi za vsako možnost. — Reuter poroča iz Washingtona, da je Wilson pred 75.000 ljudmi izjavil, da je treba napraviti konec poizkusom v tujini rojenih Amenkancev, ki skušajo v interesu tujih vlad izvrševati izsiljevanje proti ameriškim strankam. — Zborovanje je to burno odobravalo.
Mm poročila.
Iz ogrske zbornice.
Budimpešta, 15. junija. (Kor. ur.) Po govoru Tisze se je sprejela indemnitetna predloga. Nato so razpravljali o predlogi glede na podaljšanje finančne nagodbe s Hrvatsko. Po kratkem govoru poročevalca Rolanda Hegediis so sprejeli predlogo brez razprave. Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne. Seja se je zaključila ob pol 8. uri.
Japonske čete na Kitajskem, Rotterdam. »Times« javljajo iz Tokia: V Tjencin se bo podal en bataljon japonske pehote, da bo ščitil inozemce, kakor pravijo. Če bo to zahteval položaj, bo Japonska še bolj nastopala na* Kitajskem.
Roterdam. Javlja se, da so odrinile japonske konzulatne čete iz Tjencina v Pekin.
Amerika za Poljake. Geni, 15. junija. »Vossische Zeitung« poroča, da so v New Yorku bogati Ame-rikanci ustanovili družbo, ki bo iz lastnih sredstev najela veliko posojilo, katero bodo dobivali vsi vojni oškodovanci na Poljskem.
Dsievne novice.
Hvala branilcu domovine. Iz So-
dražice sc nam poroča, da je tamošnji občinski odbor dne 12. junija izvolil generalnega polkovnika Svetozarja pl. Boroeviča častnim občanom sedraške trške občine.
-f- Leonova družba. V soboto, dne 17. junija ob 6. uri popoldne sc bo vršila odborova seja Leonove družbe v Katoliški tiskarni, I. nadstr.
— Slovenski Jnnlje izgubili svojega poveljnika. Slovenski tantje
oddelka strojnih pušk, poročamo, da smo dne 19. maja izgubili našega g. poročnika Sauerja. G. poročnik se jc nahajal ocl začetka vojske v Karpatih, pozneje na Doberdobu in sedaj tukaj na južnem Tirolskem. Ni mu bilo dano, da bi se z nami udeležil prehoda čez laško mejo. Bil je zelo priljubljen pri našem oddelku, vse ga ie
spoštovalo in rado imelo, Bil nam jc kakor oče, a krula polentarska granata nam ga jc vzela iz naše sredine. Pa polentar pomni, da hočemo maščevati našega g. poročnika. Mirno spavaj, naš g. poveljnik, v zemlji tirolski! Njegove prsi so tudi krasile tri kolajne: zlata in dve srebrni. Srčne pozdrave z italijanske zemlje! Franc MeSko, Matevž Medved, Aleksander Kramberger, sluga padlega g. poročnika Ivan Svet,
—	Letošnja letina. Včeraj je izšla cesarska naredba, ki urejuje promet z letošnjo letino. Ima ostrejše določbe kakor lanska. Jutri jo priobčimo obširno.
—	Aprovizacija. Ministerialna aprovi-začna komisija sc jc pečala z vprašanjem mesa. Kart za meso sicer ne dobimo, toda poskrbelo se bo, da tudi zasebniki v dveh brezmesnih dneh ne bodo mogli kuhati mesa, po gostilnah pa bodo skrčili jedilni list. V Nemčiji ustavijo menda pivo popolnoma,
—	Smrtna kosa. Umrl je danes zjutraj ob 7 uri v tukajšnji dež. bolnici Josip Zurl, oženjen posestnik in gostilničar iz Tržiča št. 3, v starosti 50 let.
—	Č. g. vojni kurat dr. Anton Jehart se je z listom z dne 26. aprila 1916 prevzv. g. knezoškofu lavantinskemu zahvalil za milostni dopis z dne 1. marca t. 1. ter jc naznanil, da prebiva sedaj v Cagliari (La-zaretto, Sardegna, Italia), kjer opravlja du-šoskrbje pri naših vojakih v ondotni bolnišnici.
—	Prepoved klanja koz in kozličkov.
Na podstavi § 1. ministrskega ukaza z dne 9. maja 1916. I,, drž. zak. št. 134, zaukazu-jem tako: Klanje molznih koz in koz za rejo ter ženskih kozličkov se po vsej Kranjski., izvzemši sodne okraje Škofja Loka, Kranjska gora, Radovljica in Žužemperk, prepoveduje. Od te prepovedi so izvzeti zakoli v sili. Ravnotako je prepovedano prodajanje v prvem odstavku označenih živali za zakol. — Prestopki teh prepovedi se kaznujejo po določilih § 3. ministrskega ukaza z dne 9. maja 1916. L, drž. zak. št. 134. — Ta ukaz dobi moč z dnevom razgla sitve. — C, kr, deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r,
—	Zasebni vojnopeštni zavitki. Od dne 9. junija t. 1. dalje se ne sprejemajo zasebni vojnopoštni zavitki za sledeče vojno-poštne urade: 27, 35, 38, 40, 42. 44, 47, 63, 66, 63, 70, 71, 72, 75, 84, 87, 92, 104, 110, 126, 132, 136, 139, 162, 169, 173, 189, 206, 351, 351/2, 351/3, 352, 353, 507.
Dobrna. Zanimalo bo gotovo marsikoga, kako je letos v našem kopališču. Najprej Vam naznanim, da je vsakemu kopališče tudi letos na razpolago, akoraVno je nekaj hiš vzel voini erar za rekonvales-cente častnike v najem. Teh častnikov je dozdaj nad 70. A tudi drugi prav odlični gostje so nas obiskali in je letos razmeroma veliko več topličarjev. Ker imajo častniki svoj skupni obed v topliški restavraciji, gre večina« gostov v izvrstno gostilno »hotel Union«. Naj se noben gosi ne cla zapeljati od nekaterih oseb, ki jih kar de-kretirajo, kam naj gredo stanovat ali jest. Mi na tem mestu javno apeliramo na oblast posebno na društvo za pospeševanje tujskega prometa, da tako postopanje nekaterih oseb preprečijo. Dežela štajerska kot lastnica toplic mora upoštevati, da morajo tudi drugi obrlniki živeti, ker morajo tudi davke plačevati.
Novo sredstvo zoper peronospere. Listi poročajo, da je tovarnar Czapek na Dunaju, znašel novo sredstvo zoper peronospero. To sredstvo se zove »Antisporin« in se izdeluje iz surovin, ki jih imamo v Avstriji dovolj v zalogi. Če bo to sredstvo kaj vredno, kar bo pokazala preiskava, bomo ob priložnosti natančneje poročali.
Naši vrli havbičarii na tirolskih gorah so zbrali med seboj 15 kron prostovoljnih prispevkov za »Pozdrav iz domovine«; obenem z denarjem pošiljajo domovini iskrene pozdrave: Ognjičar Matevž Kalan, Pe-ven pri Škofji Loki; Anton Oranič, Križe pri Tržiču; Avgust Lešnik, Fr. Kokalj pri Kamniku; K. Globočnik, Tržič; Franc Piškur, Franc Prešeren, Franc Lušina, Gosteče pri Škofji Loki: J. Vadun, Postojna; J. Pivk pri Vrhniki; Fr, Regoršek, Fr. Novak, A. Zupančič, J. Potokar, J. Šisernik, J. Markelj, Fr. Rijavec, J. Berns, A. No-grašek, F, Bedrač.
Vič. Častivcem sv. Antona, ki bodo prihodnjo, t, j. Antonovo nedeljo, 18. junija, prišli sem priporočit se velikemu ču-dodelniku, sporočamo vspored nedeljske pobožnosti. Prva sv. maša bo ob 5, uri. Ob 6. uri bo najprvo govor, nato cerkveno darovanje in sv. maša. Ob 9. uri bo govor (P. Kalist Medic), darovanje in slovesna sv. maša. Popoldne ob 5. uri govor (dr. P. Guidon Rant), darovanje in pete litanije. Gotovo ima vsak častivec sv. Antona zasebnih zadev odkriti in potožiti sv. Antonu, zlasti pa v nedeljo priporočimo velikemu čudodelniku našo ožjo in širno domovino, ker smo nekako v odločilnih voj-skinih dogodkih.
—	Priznanja v železniški službi. Nadzorniku Evgenu S t c r n u , predstojniku progovzdrževalne sekcije Ljubljana, je bilo izročeno za njegovo temeljito strokovno
znanje in za njegovo izborilo zvestobo v izvrševanju dolžnosti pohvalno priznanje vojnega transportnega vodstva št. 9. Dalje je bilo izrečeno pomožnemu delavcu Ru-pertu Š e m b r c k u in ključavničarju Antonu T o m š i č u v Ljubljani, dalje pomožnim višjim kurjačem Josipu M e k i n d i v Borovnici in Andreju Pericu v Nabre-žini, dalje delavcem pri odpravi vlakov Josipu Peč kaj u v Logatcu, Andreju P r u d i č u na Rakeku, Andreju S k u k u v Zgornjih Ležečah, Pavlu Medvedu v Trbovljah, Alojziju P r o s e k u v Lazah, vodji Josipu P o ž a r j u v Št. Petru in kovaču Albinu J e r i n u v Ljubljani za izreden trud pri pospeševanju interesov armade in zlasti za uspešno delovanje v želez-niškovojni službi pohvalno priznanje imenom najvišje službe.
—	Važna razsodba upravnega sodišča v zadevi prispevka za preživljanje svojcev moiailšzovancev. C. kr. upravno sodišče jc pred kratkim razpravljalo o pritožbi A. B. glede prispevka za preživljanje. A. B. je prosil pri komisiji za preživljanje državne podpore, češ, da ga je sin, ki je sedaj pri vojakih, z ozirom na njegovo majhno plačo, podpiral mesečno z zneskom 120 do 150 K. Za to je navedel priče, resničnost navedbe njegove plače pa je potrdil mestni magistrat. Komisija za preživljanje jc prošnjo zavrnila, A. B. se je pritožil na c. kr. upr. sodišče, ki je pritožbi ugodilo in odločbo komisije radi pomanjkljivega postopanja razveljavilo. Pomanjkljivo postopanje je komisija zagrešila s tem, da ni hotela za-slišati prič, ki jih jc pritožnik v svoji pritožbi. navedel, ter da v svoji odločbi ni navedla dejstev, na podlagi katerih jc prišla do prepričanja, da življenjski obstanek pritožnika ni odvisen od sinove podpore,
—	Opekel se je močno po hrbtu včeraj popoldne 5 let stari posestnika sin Anton Skubic iz Paradišča št, 8, občina Grosuplje, ko je doma v veži padel v škaf vrele vode. Pripeljali so ga takoj zvečer v iukaišnjo deželno bolnico.
—	Stavbni pisarji za Črnogoro. V »Tagesposti« beremo, da stavbno vodstvo c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu išče za zgradbo cest v Črnigori .izven mest izvežbane stavbne pisarje. Čim prej naj se oglasijo vojni invalidi, ki znajo mogoče slovanske jezike.
LiiliansKe novice.
lj Slavnostna otvoritev razstave ženskih ročnih del učenk mestne slovenske osemrazredne dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo dne 18. junija 1916, cb 11. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani za povabljene goste. Spored: Nagovor predsednika razstavnega odbora. Cesarska pesem, I. in IV. kitica. Nagovor na Njeg. Vel. presv, ctsarja Franca Jožefa I. Govori učenka
VII.	b razreda Cecilija Pristov. Pozdrav gostov. Govori učenka VIL b razreda Marija Rus. Kersnik J.: Domovje moje Avstrija. Pojo učenke- Černej L.: Oj ti moj dom, ti zemlja mila. Poio učenke. Gregorčič S.: Soči. Deklamira učenka VIII. b razreda Ana Jeraj. Dr. Opeka M.: Goriška begunka. Deklamira učenka VI. b razreda Jolanda Gabršček iz Tolmina. Gorjančev: Mati in sin. Deklamira učenka VIII. a razreda Marija Repič. Potočnik BI.: Kdor ima srce. Pojo učenke. Kosi A.: Venček narodnih pesmi. Pojo učenke. Dr. Opeka M,: Pesem o vinarjih. Pojo učenke. Nagovor na invalide. Sestavila in govori učenka
VIII.	a razreda Milena Žun. — Otvoritev razstave po šolski ravnateljici, — Za ostalo občinstvo sc razstava otvori v nedeljo ob 12. u r i d o p o 1 d n e. — Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 25. junija t. 1. dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. — Vstopnina za osebo 20 vin. — Dohodek razstave je namenjen skladu za kranjske vojne invalide, oziroma skladu za vojne invalide stolnega mesta Ljubljane. — Z ozirom na plemeniti namen sc preplačila in darovi hvaležno sprejemajo. — K obilnemu obisku vabi razstavni odbor.
lj Na c. kr. L državni gimnaziji v Ljubljani (poleg Narodnega doma) bode vpisovanje za prvi razred prihodnjega šolskega leta dne 29. junija (na dan sv. Petra in Pavla) od 9. clo 12. ure v pisarni (I. nadstropje), sprejemni izpiti pa drugi dan, dne
30.	junija, ob 9. uri. — Zunanji učenci se lahko tudi pismeno javijo, ako pravočasno dopošljejo krstni list in obiskovalno izpričevalo, morejo se pa pred izpitom osebno javiti v ravnateljevi pisarni. — Natančnejša pojasnila v šolskem poslopju.
lj Iz ruskega ujetništva je došel po 23 mesecih v Most na Češkem invalid Matevž Štefe, ki je pred vojno stanoval na Opekarski cesti št. 32.
lj Ukraden je bil nekemu vojaku v neki gostilni na Sv. Petra cesti vojaški nahrbtnik, v katerem se nahaja suknja z naslovom Fau Mihael. Kdor ga ima, naj ga izroči portirju južne železnice g. Matko.
lj Mcve najvišje cene za rrttlrabno orodajo govejega la telečjega mesa. V izpromembi tunradnoga razglasa z dno
31.	oktobra 1915, je vlada za Ljubljano določila do preklica za nadrobno pro-
dajo govejega in telečjega mesa naslednje ceno za on kilogram: a) Goveje meso i 11 sicer: goveje meso L vrste s priklado 5 K 80 vin.; goveje meso H. vrste (prsni kos, vrat, rebra, ilam) s priklado i K 80 vin.; pljučna pečenk«) brez priklado 7 K; jezik 5 K; vampi (očiščeni in opavjeni) 1 krono 20 vin.; pljuča 1 K 20 vin.; obisti, cn komad 1 K 30 vin.; gobce on komad .1 K; možgani, en komad 1 K; parklji, en komad 10 vin.; vime za 1 kg 1 K 20 vin.; loj za 1 kg 3 K. Goveje meso, razven pljučno pečenke — se brez priklado no sme oddajati. — b) T e I o č j o, m o s o, in sicer: telečjo meso 1. vrste (pleče, hrbet, stegno) s priklado -i K; telečjo meso 11. vrste (vrat, prsni kos) s priklado 3 K 60 vin.; jetra in možgani 4 K; pljuča, srce in vranca 3 K 60 vin. Telečje meso so brez priklado ne smo oddajati.
Ij Umrl je v Ljubljani oskrbnik g. Anton P r i b o s c h i t z.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mostne občino ljubljanske od i. do 10. junija 1916. Število novorojencev 17, rnrtvorojenca 2, umrlih 22, od umrlih jo domačinov 13, ocl umrlih je tujcev 9. Umrli so za vratico (davico) 1, za jeiiko 2 (oba tujca), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 18. Razen zgoraj omenjenih sta šc umrla 2 vojaka za legarjem in 3 vojaki za grižo. Za tifusom je obolelo 20 vojakov, za grižo 101 vojak, za vratico (difterija) 4 domačini in 1 tujec, na trahomu (egipt, očesna bolezen) 30 vojakov.
lj Opozarjamo na današnji oglas mesarja g. Iv.Marinšeka o otvoritvi filijalke za prodajo konjskega mesa v Kopitarjevi ulici.
lj Kdo jc našel denar? Fani Jenko, služkinja pri g. Pokorn, Gosposka ul. 3/1., je te dni zgubila od frančiškanskega mosta skozi Streliško ulico na Grad denarnico z 32 K vsebine. Ker denar ni njen, ga bo morala odslužili. Oni, ki ga je našel, naj ga prinese v naše uredništvo.
Razne novice.
—	Odstavljena notarja. Notarja dr. E. Bortolotti v Arcu in dr. M, Costantini v Rivi sta odstavljena s svojih mest.
—	Na smrt obsojen je podžupan in tovarnar Franc Bcrtoldi v Saccu na Tirolskem, ker se je izrazil, da upa v zmago italijanskega orožja.
Sneg v juniju. Iz Plattena v Krušnih gorah na Češkem se poi-oča 10. t. m.: Po več gorkih in soparnih dnevih se jc danes vreme nenadoma izpremenilo; postalo ja tako hladno, da je padla toplota na 4 stopnje. Popoldne je nastala nevihta, tekom katere ie začelo močno snežiti, tako da ie bilo kmalu vse pokrito z belo zimsko odejo, Sneg jc padal več ur.
15letna roparska morilka. Binkoštno soboto zvečer po prejemu tedenske plače je pregovorila 15letna Marija Biba, delavka v Škodovih delavnicah v Bolevcu pri Plznju, svojo sodelavko 15letno Barbaro Pav, da sta šli po ovinkih domov. Ko sta dospeli v gozdiček, sta sedli. Nenadoma jo Biba z žepnim nožem napadia svojo tova-rišico in jo ranila. Nato se je začela med obema obupna borba. Končno je Pav radi izgube krvi omagala in se zgrudila, nakar ji jc Biba zadala še 13 sunkov z nožem. Ko jc bila žrtev mrtva, ji je Biba uropala 16 K tedenske plače in par novih čevljev. Zločin se je odkril še naslednji dan in Biba je po kratkem tajenju dejanje priznala.
PriMs&e novice.
Spomenik nadvojvodu Jožetu. Dne
10.	t. m. so zborovali v Komnu v občinski pisarnici vsi župani sežanskega političnega okraja pod vodstvom g. c, kr, okrajnega glavarja dr, Velčeka in to radi postavijenja spomenika nadvojvodu Jožefu. — Namen sestanka je bil ta, da so se župani pomenili med seboj o svoti, ki jo bodo občine prispevale v ta patriotični namen, — Potem sc je konstituiral definitivni odbor, ki bo vodil vse delo. Na predlog g. glavarja sd bili izvoljeni: G. Anton Abram, župan v Tupeljčah pri Kobjiglavi, predsednik; g. Jos, Štrekelj, šolski voditelj v Komnu, tajnik; veleč. g. Ig. Valentinčič, dekan v Komnu, blagajnik. Poleg teh je bilo izvoljenih še nekaj županov onih občin, ki leže tik ob italijanski fronti. Delo se je začelo.
C. kr. avstr. razredna loterija. Glavni dobitek v 1. razredu VI. loterije'v znesku 60.000 kron je zadela srečka st. 60.606, kupljena pri Ljubljanski Kreditni bnnlri podružnici v Trstu.
Eranišk! duhovnjnni so zložili za ubogo goriško begunce !!() K. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani jo ta dar sprejela iu so zahvalila pod št. 1817-16 dtto. 17. V. 1016.
Vojno odlikovanje. Za bojo na Rombonu pri Bovcu \ mesecu marcu so bili odlikovani s srebrno svetinjo
11.	razreda: enoletni prostovoljec četovodja Judnič Josip, četovodja Vončina Andrej, četovodja Movželj Jurij, svo-
hodnik Hočevar Franc, inf. Bizjan Fr. in inl. Kužnik Franc, vseh šest od 7. komp. dom. pp. št. 27.
Naša vlada za nase Italijane. V februarju 1916 je naše notranje ministrstvo ustanovilo s svojimi sredstvi na Dunaju za srednješolce italijanske narodnosti, ki so begunci, pa so prejemali kot taki državno podporo, konvikt, ki se nahaja pod strokovno pedagoško upravo, podrejen pa je centrali za oskrbo beguncev. Gojenci tega konvikia se vzdržujejo na državne stroške ter morajo po izberi roditeljev pohajati v zavod z italijanskim učnim jezikom (Rai-nergasse) ali ako znajo nemško, kako srednjo šolo z nemškim učnim jezikom. V prvem slučaju so oproščeni šolske takse, v drugem jo plača država, ki jim preskrbi tudi potrebne učne knjige. V konviktu je praznih še 120 mest. Sprejemajo se v prvi vrsti gimnazijalci ali realci, ki so brez starišev ali so pobegli brez starišev. Prošnje se pošilja centrali za vojne begunce, Dunaj, III., Zirkusgasse 5, potom politične ali redar-stvene oblasti.
Iz ruskega ujetništva so se nam oglasili sledeči: Ivan Volk, Gradišče št. 121; Josip Teršič, Stara Gora pri Gorici št. 40; Prisk Alojzij, Št. Peter št. 187 pri Gorici; Jerkič Alojzij, Dobravlje Sv. Križ-Cesta št. 41; Samokec Franc, Šempas št. 189; Vid-vonad Ivan, vas Podlipa št. 3, Kranjsko; Josip Sodja, Bohinjska Češnjica št. 80.
Prepovedane pesmi. Tržaško deželno sodišče, tačas v Opatiji, je prepovedalo naslednje italijanske pesmi: »Tripolitania bella«, »Inno a Tripoli itaiiana«, »Inno ali' Italia delle colonie italiane«, »Stornelli pa-triotici«.
»Ernani« zaplenjen. Tržaško deželno sodišče je zaplenilo libreto opere »Ernani«.
Goriški zobozdravnik dr. Piki mrtev.
Te dni smo poročali, da je podlegel morilki smrti goriški zobozdravnik dr. Piki. Na Tirolskem ga je zadela med izvrševanjem vojaških dolžnosti srčna kap. Pokopan je v Inomostu. Naj v miru počiva!
Nesreča na ladji. Pri popravljanju ladje »Capodistria« v tržaški ladjedelnici pri Sv. Marku je padel več metrov globoko
54letni lcolar Jožef Busecan in si močno pretresel možgane. Prepeljali so ga v bol-
nišnico.
Posel iz Gorice.
(Konec.)
A v prvem nadstropju hiše se je nato pojavil neki hujši šum, kakor pa od .podgan. Stopam tiho po stopnicah; ko dospem neopaženo do vrha stopnic, zagledam kakih 12 let starega laškega potepuha, ki je kradel, kakor sem pozneje videl, vso medeno, nikelnaste in aluminijaste reči po hiši. Grem tiho dalje, tako da me niti opazil ni, ako-ravno imajo taki potepuhi navadno dobra ušesa. Na mizi pred njim je ležala neka medena tehtnica, nekaj nikel-nastih žlic in vilic ter par posod iz aluminija. Na vratih kuhinje se šele oglasim s pozdravom: »Buou giorno!« Kako se jc ta uzmovič prestrašil, ko sem ga nagovori. Neki lonec,menda iz medi, mu je jz strahu padel na tla. Dvignem palico, zgrabim ga za telovnik ter ga vlečem do vrat. Par poštenih brc mu menda ni škodovalo.
Strašno so nekateri vagabundi kradli, a nato prodajali te reči za drag denar.
Dveh golazni sem se že iznebil, a pregovor pravi, cla gre v tretje rado.
Naše stanovanje se je nahajalo v prvem nadstropju, kjer je granata najhuje delovala. Ako pride 28 cm granata v hišo, človek izgubi kar pamet pri tem, koliko jih je že znorelo ob eksplozijah težkih granat? Vrata so bila od kraja odprta, okna so sploh izginila, razen nekaj železja, ki je ostalo kot nekak sled, da so tamkaj bila enkrat postavljena okna. Vse pohištvo je v prvi sobi popolnoma uničeno. V drugi sobi je pa še huje opustošeno kakor v prvi, postelja, na kateri sem spal, je imela veliko luknjo; ako bi me bila ri več cele, niti ene, razen šivalnega granata zasačila na njej, bi bil gotovo za nogi krajši. V sobi ni niti ene stva-
stroja, ki je prav po čudežu cel ostal.
Vrnem sc v pritličje, kjer smo imeli kuhinjo. Ko hočem vstopiti, mi udari grozen smrad v nos, katerega je povzročila naša mala kokoš, čez katero so šo pred par minutami gospodarilo podgane, dokler jih moj prihod ni iz-nenadil. Bila jo bržkone ubita od granato, ko je hotela iti prosit kaj hrane v kuhinjo, ali pa so jo podgane zvle-klc v kuhinjo.
Poiskal sem drugo palico, kajti moje palice se mi jc zdelo škoda, da bi mrhovino z njo premetaval. Nato sem jo vrgel s palico na smeti. Oken in pa vrat mi pa sploh ni bilo treba odpirati, saj jih je že mnogo prej odprl zračni pritisk ob razpoku 28 cm granate.
Vodovod, ki jo bil napeljan v kuhinjo, jc še vedno funkcijoniral, ker so mestni očetje na magistratu že skrbeli za to. Nato grem iz kuhinje. No, v kuhinji še ni povzročila granata toliko škode.
Ker pa nisem hribolazec, se mi je končno pa lo zgodila nesreča pri plezanju čez podrto stene in kamenje. Na Na dvorišču sem imel smolo. Šlo mi je počasi, a ko sem priplezal do vrha nekega kupa kamenja, se mi zdrsne in padel sem po vseh štirih na tla, tako da sem vse zvezde naenkrat videl. Nos sem si nekoliko poškodoval, a ni velike nesreče. Poberem se in stopim v klet, odložim nahrbtnik in si napravim potrebno prenočišče. Nato grem naravnost po mestu, kjer si kupim nekaj jabolk in kilogram svežega kruha. Po mestu sem opazoval, kako so delavci spravljali in zasipali luknje, povzročene po granatah, kar vse gre zaslugam magistrata, ki je toliko skrbel v nevarnem času za red po mestu.
Zvečer ob 6. uri sem se odpravil v edino cerkev, ki je bila še takrat odprta, v nunsko cerkev; častite redovnice so bile dale na razpolago svojo podzemsko klet, cla bi se tamkaj opravljala služba božja. Noč sem prestal mirno, a nato sem se vrnil čez par dni domov, v sedanjo začasno domovino.
Otvoritev
Tem potom naznanjam p. n. občinstvu da otvorim v soboto t.j. 17.junija t.l. filijalko svoje konjske mesnice, ki se nahaja v Kopitarjevi ulici št. 1. nasp. Katoliške tiskarne.
Za obilen obisk se priporoCi
Ivan Marinšek, mesar GHncc pri Ljubljani.
Sprejme se tudi
mesarski pomočnik in vafenec.
Kupuje se tudi
kome za klanje.
z dežele, ki zna tudi šivati, želi službe, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1411.
Hifr Sprejme se «akoj "M
s primerno izobrazbo pri tvrdki Franc Zurc, Trebnje, Dolenjsko.	1378 5
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. Kušlan, K anj, Gorenjsko.	475

Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar. državni poslanec,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Izdaia konzorcij »Slovenca«,