127. številka Ljubljana, v sredo 6. junija. XXVII. leto, 1894 'shaja vaak dan ife«er, iaimfii nedeljo in praznike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerake deželo aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., ca jeden ■eaeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., k a četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgn st. 12. Dpravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. Pazinske volitve. Iz Istre, 4. junija. (Uv. dop.) BPredragi prijatelji na nagem Polju", tako alove začetek oklicu, s katerim ao nagi Italijani vabili naše kmete na volilni shod, kjer bo se posvetovali o bliži joči h se volitvah v mestni upravni svet. — Kolika prememba! Ta oklic je bil pi«an v hrvatskem jeziku, podpisani pa so bili najuplivnejši italijanski možje v Pazinu, nsjiutimnejši prijatelji tistih iatransigentaih bi vdih italijanskih deželnih poslancev, ki snujejo novo stranko, ker jim je sedaj vladajoča preveč popustaa in ki bi najraje z ognjem in mečem uničili Slovenca in Hrvate. Ljudje, ki so pred kakimi petnajstimi leti zmatrali Pazi a za izključno italijansko mesto, katerega še niso opljuskali valovi „della noarea slava11 in ki bode vedno ostalo „un insuperabile baluardo deli1 avita civilta italiana", razširjajo danes volilne oklice v ^barbarskem" hrvatskem jeziku, prav knkor da tačas pri nas na Primorskem nista vladala De* pretiš in R naldini, nego kak baron Winkler. Če to tudi ni nikake načelne važnosti, — saj so tudi Tržaški iredentovci pri zadnjih občinskih volitvah slepili okoličane s slovenskimi plakati, — tako je vender karakteristično za tukajšnje razmere i u dokazuje, da se naši Italijani več na upajo kot samo italijanska stranka stopiti v volilni boj. Minolo je že nekaj let, kar je hrvatska stranka po dolgotrajnem in požrtvovalnem naporu premagala tedaj vladajočo italijansko stranko in jej izvila iz rok upravo občine. Italijani so bili tako poraženi, da so začeli pasivno opozicijo. Pred šestimi leti so se vršile te volitve, ne da bi se jih bili udeležili Italijani. L»to tako je bil mir pred tremi leti, dasiravno so takrat hoteli Italijani svojo srečo zopet poskusiti. A tedaj smo imeli za okrajne glavarje može, ki so skrbeli za prostost volitev in branili nezakonitosti, s kakeršnimt s» Italijani radi pomagajo, in zato so naši nasprotniki tudi pri zadnjih volitvah vrgli puško v koruzo. Sedaj so bh zopet osokolili iu se pripravljajo za volilni boj, navdaja jih celo upanje, da premagajo hrvatsko stranko in si pribore večino. Od kod ta pogum? Razmere v Pazinu ae tekom teh let za Italijane niso zboljšale. Hrvatski kmet je aedaj bolj zaveden nego časih in Italijani nimajo kar nift povoda, računati na upliv italijanske ideje. Italijanska stranka nima sama po nebi nadeje oa zmago in ve* to prr v dobro, — če pa se je vzlic temu odločila za volilni boj, če vzlic temu celo upa dobiti večino, ni dvoma, da se mora zanašati na pomoč izrednega faktorja. Ta nadeja italijanske stranke glede izredne pomoči ni neosnovana. Pričakuje jo od okrajnega glavarja viteza ichvrarza, ki ježe svoj Čas zagotovil Pazinskega prosta in gvardijana oo frančiškanov, da bode za to skrbel, da pride Pazinska občinska uprava zopet iz rok Hrvatov. Kakor pa ni tema dvema gospodoma, ki sicer nista odločna pristaša narodne stranke, pa tudi ne pristna priBtaša italijanske btranke, svojih namenov prikrival, tako jih gotovo ni prikrival svojim najboljšim prijateljem od mladih nog, ki so slučajno naši najhujši nssprotniki in s katerimi se vitez Schvvarz jedino in vedno druži. Ni je bilo skoro veselice, ni ga bilo izleta, katerega je priredila italijanska gospoda, da bi se ga ne bil udeležil tudi okrajni glavar, ne meneč se za to, da je bil č.'sto v družbi, za javnega funkcijonarja neprimerni, in da je ta družba ne oziraje se na njegovo navzočnost časih celo kako demonstracija uprizorila. Okrajni glavar se je ves čas, kar prebiva v Pazinu, očitno pajdaši! z najrazupitejšimi Italijani, in torej je povsem opravičeno domnevanje, da računajo ti prijatelji na njegovo pomoč pri bližajočih se volitvah. Gospod vitez Scbvrarz ima o svojih pravicah in dolžnostih nekam nenavadne pojme in to je tudi prouzročilo znano interpelacijo naših deželnih poslancev v Poreču, s katero so vprašali visoko vlado, bi li ne kazalo, storiti potrebnih korakov, da se zdravniško konstatuje, ali je vitez Schwarz normalen človek. Ti čudni pojmi so uzrok, da stori vitez Sckvvarz marsikaj, česar bi noben drugi javni funkci-jonar ne storil, in prav to potrjuje naš nazor, da bo vitez Scbwarz skušal pri volitvah napeljati vodo na mlin svojih prijateljev in zanje zastavil ves svoj upliv. Vpraša se pa: taftli vitez Schvcarz kak postavno ali vsaj moralno opravičen povod, da deluje proti hrvatski občinski upravi? Ni li ta uprava v vsakem oziru v zgledna? Ali se ni občinsko gospodarsko stanje za tisoče zboljšalo, od kar so prevzeli občinsko upravo Hrvatje? Ni li občina v zadujib letih vzlic temu, da so dohodki manjši, kakor so bili nekdaj, več tisoč goldinarjev prištedila ter jih posodila kmetom, seveda proti pupilarni varnosti, da bo se rešili iz krempljev italijanskih oderuhov? Jeli to zadnje morebiti kaj nepostavnega, kaj nepoštenega ? Da so naši Italijani nejevoljni, ko ne molzejo več našega kmeta, kakor bi ga še radi, ko se ne morejo več okoriščati občinske uprave kakor nekdaj, da se jim skomina po občinskih dohodkih, je umevno, neumevno je pa, kako pride vitez Scbvvarz kot c. kr. okrajni glavar do tega, da hoče spraviti na čelo naše občine zopet one ljudi, ki so tako slabo gospodarili z občinskim premoženjem, da se Schvvar-zovi predniki niso hoteli udati niti željam njihovega šefa v Trstu, ki je na to delal, da bi se mej Hrvati in Italijani pri zadnjih občinikih volitvah napravil vsaj kak kompromis. V interesu občine mora vsaka vlada skrbeti, da ne pridejo na krmilo tisti ljudje, ki so nekoč gospodarili tako, da je opravičena najostrejša kritika. Prijateljske in rodbiuske zveze mej vitezom Scbvvarzem iu tukajšnjimi Italijani ko torej jedini povod, da hoče vitez Schvvarz kot okrajni glavar poseči v volilni boj iu, če mogoče, pomagati Italijanom do zmage. 2e sedaj deluje v to svrho, kar more, in javna tHJnost je. da je on svetoval Italijanom, naj izdajo hrvatski oklic. Najbrž hoče na ta način sebe navzgor zavarovati, a govori se celo, da je on tisti oklic sam spisal. Sklepa se to iz nekako slovenske stilizacije oklica. Pa bodi že kakorkoli, Hrvatje upajo trdno, da bode vzlic Schvvarzovemu pritisku zmagala pravična narodna stvar. Žuga se sicer volilcem z napadi, s kamenjem, z eksekucijarai, uporabljajo ae poštena in nepoštena sredstva — pa vse to bo, če Bog da , zaman. Vender bi se lahko zgodilo , da bi provokacije od italijanske strani spravile ob hladnokrvnost naše sicer mirne kmete in aka bi se kaj takega zgodilo — kar ni pri nas v Istri nič nenavadnega — kdo be za to odgovoren? Ali je res treba, da pride vedno do Bkrajno.iti? Ali zahteva res državniška modrost tako, da je bolje, naj pride do zlega, nego da se odstranijo vzroki, iz katerih izvira zlo? LISTEK Medved. (Italijanski pisal C i a m p o I i; na slovensko preložila Marica.) (S>alje.) Nekdo se oglasi iz množice: Medved, Medved, vprašajmo Medveda! Odpravijo ae vsi po gorskem Bkalovji iskat Melveda. Ko bo že pri jami, ne oglasi se nihče na njihovo klcanje. Strašen t um polasti se vseb: Ukradel je otroke, Medved je zločinec! Tekali so vso noč po razpoklinab, suhih hudournikih in gozda, zvali obupajoč ona štiri imena. Budila ae je že jutranja zora, ko bo bo vračali oni ubogi kmetje k svojim hišicsm trudni in v mučni zavesti, da izgubljene dece ne najdejo več. Nekateri ležejo na tla, ker je je spanec premagal, ko zaslišijo štiri srebrne glaske, ki je zovejo. Vzbudć se in vidijo, kako se jim s trudom bliža neka kosmata masa s dvema otrokoma na rami in dva vodeč za roki. Stečejo naproti in v brezmejnem ve- Belji ni ne vidijo Medveda, ki je ves v krvi od nog do glave. „Blagoslovi, blagoslovi te Bog!a vpili so in mu hoteli pomagati ali on jim ubeži, rekši: Varajte otroke, cigani so vam je ukradli! Kmalu potem izgubi se v temuti svoje jame. Ko pritečejo k njemu, da bi mu pomagali, ni ga že bilo več in dober mesec ni se ga videlo v vasi. Čez mesec dnij se vrne in začne delati hišico poleg svoje jame. Ko to dovrši, naredi okoli nje gozdič malih hrastov, obdeluje zemljo ob rebri gore in si priskrbi koso. Kmetje bo se čudili tej spremembi in mu podariti štiri jagojeta, kater« je sprejel iz rok onih mater, katerim je redil otroke. Nekega dna izroči one živali bledi siroti, ki je rsvica živela ob milostinji in prenočila marsikatero noč v kakem kotu njegove jame. Medved pa zepet izgine. Ko se vrne, spremlja ga angeljski deček, katerega ao vsi občudovali in katerega je obečal poučevati župnik sam. Postal je manj divji, a obleke vender ni menjal: reči Be mora, da je tu tičala gotova skrivnost, ker tudi župnik je odgovarjal, če so ga vpraševali: „Odtavits ga v miru, nesrečnež je!" V onem času pisali so časniki, kateri so dohajali učitelju, o neki augleški gospe, ki je prisegala na vse očake in sposteljne sv. pisma, da ja je rešil nekov medved, ko je baš imela pasti v prepad plazeč po Majelli. Prešlo je nekaj dnij. Lepo je moralo biti videti v polumraku, ko so zlatili zaduji solnčni žarki vrhova gorske, ko je vaški zvonec zvonil Ave-Marijo, kako so klečeči vsi trije, Medved, deček ia ona mala bleda sirota molili s sklenjenimi rokami. Njihovo življenje bilo je prava idila, pravo veselje. Ko je Medved obdelaval svoje malo polja in deklica pasla jagojeta, metal je deček kamenčka, skakljal s živinčeti in skušal je jahati. Veselje se je povekšalo, ko jim je nek pastir podaril psa. Temna Medvedova oseba ni nikakor motila one rodbinske sličice, osobito ne, ko je sedeč na tleb stiskal plavo dečkovo glavico iu bledi sirotin obraz v Bvoje naročje, mej tem, ko bo koza in jagnjeta razjedala travo poleg hišice in je krog njih skakljal lajajoči pss, grižoč Medvedu rep, ki se vsemu temu še ni nasmebljal. (Konce prib.) bbbhbsbbhbVHbsvP Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 6. junija. Levičarji proti lVunnbramlu. Nezadovoljnost levičarjev z grofom Wurmbran-dom rase čedalje bolj, dasi je Wurmbrand v narodnem obziru dosti bolj odločen in brezobziren, kakor Plener. V gospodarskem oziru pa je Wurm-brand tako popoln konservativec ali točneje rečeno antiliberalec, da s« le čudimo, kako levičarji de vedno mirno gledajo njegovo delovanje io kako le po ovinkih nanj pritiskajo. — Zadnje dni je sklenila Dunajska borza za kmetijske pridelae, da letos ne priredi kakor doslej vsuko leto na Duoaji velikega mej • narodnega semnja za te pridelke. Uzrok temu sklepu je postopanje protisemitov, ki so ta semenj v raznih javnih zastopib ostro napadali, češ, da se le prireja, da bi židje kmetovalce osleparili. Levičarji so hoteli radi tega Bklepa interpelirati grofi Wurmbranda, a opustili so to, ko so izvedeli, da je Wurmbrand rekel v privatnem pogovoru, da ga sklep rečene borze veseli, ker so protiHemitski napadi opravičeni. Taki nazori seveda ne ugajajo levičarjem. Začeli so proti Wurmbrandu celo akcijo in ros dosegli, da bo borzi naročil, na) zopet priredi tak semenj. Rad tega gotovo ni storil, a česa ue stori čestilakomen človek, da OBtane minister! Z'oljakl in Malom si. Od ustanovitve koal c je sem trudili so se poljski po8lauci na vae možne načine, da pritegnejo k ujei tudi rnaloruske posiauce Ti so se dolgo časa upirali, a ko je odstopil njih vodja dr. R imančuk, posrečilo se je gališkemu namestniku vender do gnati kompromis. Priznati moramo, da so pogoji tega kompromisa za Maloruse dosti ugodni. Z ujim se jim zagotavlja ugodna rešitev dolge vrate nujnih šolskih vprašanj. Dubiti imajo razue ljudske, obrtne in srednje šole ter nekaj vseučiliških stolic; vrh tega dobe dvojezične nap se pri vseb uradih, nekatere maloruske ftolske nadzornike, skratka, prav izdatne stvari. Zahtevali so tudi pomoč zoper rumunska n isilBtva v Bukovini, ki se jim je obljubila, in razdelitev pravoslavne dijeceze bukovinske v rumunsko in malorusko. Tudi to se jim je obljubilo, a do izpolnitve te zahteve je še dolga in trujeva pot. Za sedaj so se maloruski poslanci zadovoljili s temi obljubami in ostanejo v koaliciji. Ogcvska mintsterska kriza. Cesar se že tretji dan mudi v P.-šti, a še vedno so ni posrečilo, rediti ministersko krizo. Grof Kbuenova misija se je definitivno ponesrečila. Khuea je menda res uamo s pomočjo liberalne stranke hotel osnovati rainisterstvo, iu ker ni našel podpore, je odložil prevzeti mandat. C^aar se je včeraj posvetoval s predsednikoma obeh zbornic, Kolomanom Tibzo in Szellom ter vzpreiel tudi Wekerla. Govori se, da je cessr pouudii Wekerlu sestavo novega ministerstva. Jedni trdć da je Wekerle ponudbo odklonil, ker bo ueče ločiti od Csaky a in Szilagyi|a, ki sta odločna nasprotnika vsakemu koinprom.au, drugi pa trde, da mu cesar sploh ni ničesar ponudil. Posamni listi — v prvi vrsti židovski — predstavljajo situvacijo tako, kakor da cesar ni nasprotnik obligatornemu civilnemu zakonu, nego da le ni hotel privoliti, da se pomu^ži število maguatov. V dokaz navajajo ti listi okolnost, da se cesar zopet z Wd-keriom pogaja. Ko hi bila stvar resnična, bi ceaar pač ne zahteval, naj odstopita (' «aky in Szilagv in bi sploh ne bilo prišlo do krize. Sicer pa ne ve nihče nič natančnega povedati. Časnikarska poročila bo v88 tendencijozno zavita. Faktum je, da se vsled odpora liberalne utranke mimsterska kriza š* ni nŠila. Ali bo liberalna stranka odnehala ali zmagala, o tem se še ne da govoriti, zlasti ker je tudi razpust drž. zbora mogoč. % nanje države. Italijanska zbornica je v ponedeljek sicer vzprejela Crispijev predlog, naj se glasovanje o finančnih prodlogab odloži do dne 30. t. m, a u tako majbuo večino, da je bila ta zmaga prav za prav moralen poraz. Za vlado je pa glasovalo tudi nekaj poslancev, ki bo odločni nasprotniki finančnih predlog. Finančni minister Sonnino je iz tega glasovanja razvtdel. da mu ni upati na zmago in zato je ponudil Crispiju ostavko. Vsi drugi ministri so isto tako storili in tako stoji Crispi sedaj na razpotji in ne ve, kam bi krenil. Ameriške ho mat l je. V tistih južnoameriških državah, katere je neki duhoviti državnik imenoval interesantne, ni nikdar miru. Komaj je ponehala revolucija v Braziliji in v Argentiniji, nastala je v dveh drugih državab. V Peru se je začela od zgoraj. Predsednik republike je umrl in generali se pulijo za nasledstvo, dozdaj le še z besedami, do boja še ni prišlo. V republiki San Salvador je bilo že več krvavih bitk mej vladno in ustaško vojsko. Najnovejše, pa zato še ne verodostojne vesti pravijo, da bo uataši zmagali na celi liniji in da je predsednik republike iz dežele zbežal. No, denarja gotovo ni pozabil noboj vzeti. _ Dopisi. Is Novega mesta, 1. junija. [Izv. dop.] (Narod no-d eželna sastava v ne var nost i!) Na glavnem trga našega mesta stoji bišs vrlega narodnjaka, trgovca gospoda Antona Viranta. V njegovi hiši nahaja ne postaja c. kr. orožniškega poveljstva, v nji stanuje tudi poveljnik postsjs, stotnik g. Pavlovskv sam. Ko je hotela povodom otvoritve naše železnice gospa Virantova v odsotnosti svojega soproga zraven cesarske sastave tudi slovensko, to je deželno trobefaico iiobesiti, protestoval je zoper to orožnišri stotnik g. Pavlovskv. To je storil s motivacijo, da nikakor ne gre in se ne spodobi, na hišo, v kateri je c. kr. orožuštvo ali sploh kak c. kr. urad nastanjen, razobešati narodne trobojnice. Ko je gospod Virant domov prišel in dogodek zvedel, obrnil se je takoj brzojavnim potom na c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljano z vprašanjem, je li res tako, kakor gospod Pavlovskv trdi. Nazaj je prišel odgovor: „Brez zadržka, samo da niso stranke, katere v h<ši stanujejo, v njihovih pravicah prikrajšane.0 Na to je gospod Virant razobesil dežel no-narodno trobojoico. 01 ust do uat gre sedaj po našem mestu govorjen, da je rečenega g. stotnika v tako vedenje napotil naš c. kr. okrajni glavar če je to res: kako se more opravičiti g. okrajni glavar, da se protivi trobojnici najlojulnejšega, presvitlemu cesarju najudanejšega naroda slovenskega, ob jednem zastavi naše dežele kranjske? Naši državni in deželni poslanci — zabeležite si ta slučaj pač dobro in spomnite se nanj v prihodnjem zasedanji državnega in deželnega zbora. Tam Vam je pač dolžnost to doseči, da Be kaj jednacega nikdar več in nikjer na slovenski zemlji pripetilo ne bode. Dolžnost Vam je pa tudi za to skrbeti, da se funkc jonarji, kateri se ne ozirajo na svete nam simbole aaš« dežele in narodnosti, kam premestijo, kjer se bodo čutili svoje mej svojimi io kjer jim ne bode sila, motiti pošte-ir.h čutov prebivalstva. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dud* 6. junija. Občinski svet Ljubljinski imel je sinoči javno sjjo. Izmej oznanil predsedstva naj omenimo, da je g. A. K /cinur odstopil od svoje ponudbe glede nakupa nekdaj Jalenove hiše na voglu Poljskih ulic in Realjeve ceste, ker bi naprava od občinskega sveta zahtevane fasade nasproti dr. Gregoriča posestva bila baje predraga. Potem poročal je obč. svet. dr. Tavčar v imenu pravnega in finančnega odseka glede uličnih napisov v Ljubljani. Sodba upravnega sodišča z dne 29. decembra 1893, štev.4265, izročila se je bila svojedobno združenemu pravnemu iu finančnemu odseku, da o njej poioča ter da stavi primerne in potrebne daljša predloge. Združena od seka sta se posvetovala ter pred vsem uvaževala, da razsodba upravnega sodišča ne more in ne sme ostati samo na papirju, temveč da mora imeti tudi praktične posledice in to tem bolj, ker je mestna občina bila v tej zadevi po vrhovni politični oblasti nekako nervozLo pretirano prisiljena, da je uporabila vsa postavna sredstva, kolikor se jih je dalo sploh dobiti. Vsled razlogov izdane sodbe upravnega sodišča — pravi govornik — je občioa opravičena, določiti jezik, v kojem se imajo napraviti javni napisi pri trgih in ulicah. V tem oziru je torej kom petenca mestne občine pripoznaoa. Ker imajo mesta, v kojih prebivajo Slovenci v zdatnih manjšinah, samo nemšk9, oziroma samo laške napise, bi se mestni zastop Ljubljanski pač zelo pregrešil proti zavezam, koje mu nalaga slovenski značaj tega mesta, če bi sedaj v očigled najnovejši razsodbi upravnega sodišča z vso silo ne potrudil se v ta namen, da pridobi Ljubljanskemu meatu izključno slovenske napise, kakor jih imajo naša mesta tudi po deželi, na pr. Kamnik, Novo mesto itd. Tu pa je — pravi govornik nadalje — razločevati mej napisi pri ulicah in trgih ter mej numeriranjem posameznih hiš. Kar se tiče prvih napisov, ima o njih odločevati mestna občina; ona je jedino poklicana, da konečno tudi o tem določi, v kojem jeziku se imaiu napraviti taki javni napisi. To vidimo v Trstu, kjer sd občina oklepa izključno laških napisov, to vidimo tudi v Cel ji, kjer dopušča občina izključno nemške napise. Ti napisi so last občine iu ona je tudi v faktični posesti prostorov, kjer so dotične tablice pribite. Številke na posameznih hišah, oziroma do tične tablice so sploh last hišnih posestnikov ter ie v tem oziru v zskonu z dne 29. marca 1869, št. 67 drž. zak., vse potrebno vkreneao. Združena odseka sta bila mnenja, da bi nikakor ne bilo umestno, če bi se naša občina v polni meri ne poslužila pravice zajamčene jej v zgoraj omenjeui sodbi upravnega sodišča. Ker so troški sploh neznatni, bilo bi za občino prvega mesta v deželi malo častno, če bi jih nekako beraško ns več let razdelila ter tako za nekaj let preprečila, da bi naše mesto pri svojih javnih napisih ne kazalo poštenega slovenskega lica. Združena odseka bila sta torej mnenja, da se imajo vsi javni napisi pri ulicah in trgib prej kot mogoče nadomestiti z zgolj slovenskimi napisi. Datične tablice, ki naj se v lični podobi napravi)«, Irenje se pa natanko in povsod ns tisto mesto pribiti, sa kojem so pribite stare dosedanje table — • to ps zategadelj, da is občisa isoga« vsakemu pravnemu konti ktu in poseboo tožbam radi motitve v mirni posesti, ker lie pričakovati, da bodo samski hujskači tadi v Ljubljani poskušali mestni občini na vse mogoče načine nagajati, kakor nagajajo nemški plemiči mestni občini Praški. Kar pa Be tiče številk na hišah, ne more se tajiti, da so te last posameznih hišnih lastnikov in naravno je, da občina nima moči, da bi na svojo pest te številke z dvojezičnimi napisi odstraniti in z jednojezičnimi napisi zamenjati amela. Da se dalje izognemo vsakemu prepiru z oblastvi, katera bo ae pri jednakem položaju v Pragi poprijtdđ predpisa § 7. zakona o ljudskem štetji z dne 29 marca 1869, štev. 67 drž zak, in da se kolikor mogoče dožene jednoličnost, sklenila sta združena odseka, da ima magistrat vse hišn* posestnike vprašati, hočejo-li v to dovoliti, da Be na njihovih hišah odstranijo dosedanje tablice s hišutmi številkami in dvojezičnim napisi ter nadomeste z novimi tablicami 8 samo slovenskimi napisi. Ker je z ozirom na olepšanje mesta le želeti, da bi se mnogo novih tablic napravilo in ker se po predpisih že večkrat omenjenega zakona hišni gospodarji ne morejo siliti, da hi troške novih tablic sami plačali, zategadelj predlagata združena odseka, da naj te troške občina prevzame. Odseku bavila sta se tudi z vprašanjem, koliko bi Btala naprava vBeh novih tablic. Pri ulicah in trgih potrebuje se 338 novih tablic, pri hišah pa 1479. Ži I. 1892. vprašal je mestni magistrat pri različnih firmuh, po kakih cenah bi ta dela prevzele. Oglasila se M firma J. Stegmann in sinovi v Buiie-jevicah na Češkem, ki napravi ulično tablico za 4 gold., hišno pa za 1 gold.; tudi prevzame stare tablice ter (Jača za 100 kilogramov 25 gld. Vse druj;e firme so dražie ter tudi za stare tablice ne plačajo toliko. Izroči uaj se torej delo tvrdki j. Stegmann io sinovi. Če bi vse tablice morala občina plačati m če bi se sploh vse tablice, kar jih je v mestu, prenovile, imela bi občina troškov okroglo 1600 gl. Ker pa se pri novih h>šah napravijo dotične tablice na trošek lastnikov, se bode ta izdatek še pomanjšal. Pci novih hišah pa naj občina zahteva, da naj se hišne tablice napravijo s samo slovenskimi napisi. Govornik Btavil je konečno v smislu predstoječe motivacije primerne predloge. V precej obširni debati, ki se je razvila o tem vprašaoju, izrazil je najprej obč. svet. Šubic svoje obžalovanje, da je to poročilo tako pozno zagledalo beli svet, ker so razmere za reševanje tega vprašanja sedaj precej neugodne, kakor nam kaže to zamotana zadeva o javnih napisih v Pragi. Naj bi se torej nekoliko počakalo, da se ta zadeva v stolici češki prej defia)t:vno reši. Poročevalec dr. Tavčar omen', da so uaši sklepi bstveno drugačni, uego Praški ; v Prsgi premi n le so bo večjim delom tudi hišne številke, pri nas pa se ne premeni ničesar, vsled česar mi tudi ne potrebuieuio nikakega vladnega dovoljeoja. Glede uličnih napisov nahaja a; mestna občina tudi v faktični poBesti dotičnih prostorov ter se torej ni bati privatnopravnih tožeb. Brez ozira na konečno rešitev Praške zadeve torej občinski nvet Ljubljanski lahko sklepa o tem vprašanji in mu sklepaoia ni treba odlagati. Obč. svet. G o g o I a omenja na neko opazko dr. vitezi Blei-vveJsa, da sme občina zahtevati avteutično zuzname-novanje ulic in trgov, in da je torej samo ob sebi umevno, da morajo na mestne troške lastniki hiš na onih trgih in ulicah, katerim so se imena v zadnjem času premenila, preroeniti tudi hišne tablice s starimi napačnimi napisi. Obč. svet. Hribar priporoča, naj se lastnikom hiš radi premembe hišnih tablic stavi določeu rok, vsa zadeva pa naj reši io delo izvrši vsaj do konca meseca septembra letoB. Pri glasovanji bil je predlog obč. svet. Šubiea, naj bo konečua rešitev tega vprašanja odloži na ugodnejši čas, s ogromno večino odklonjen , vzpre-jeti pa so bili predlogi združenega pravnega in finančnega odseka, kateri se glase: 1. Javni napisi pri vseh ulicah in trgih Ljubljanskega mesta se imajo tako plemeniti, da bo napravijo vsi, brez vsake izjeme, v slovenskem jeziku. 2. Dotične nove tablice je pribiti natančno na tiste prostore, kjer so pribiti dosedanji dvojezični napisi. 3 Nove tablice je naročiti pri tvrdki J. Stegmann in Bino vi v Bu-dejevicah. 4. H Sne tablice imajo se od sednj pri novih hišah napravljati izključno s slovenskim napisom in sicer na troške h<šnre po 1 krono, g. Poiar 60 vin.; č. g. Franc Košir, kapelan v Smledniku, b gld. 30 kr. nabrano o pri liki umeflčenja novega župana g, Ant. Burgarja v Hrašah; g. Ivan Resinan v Velenji 10 kron, ki so jih zložili zbrani očetje župani šaleške doline pri Vodetu v Velenji s slovom: .V veselji spominjaite se svojih trpečih slovenskih sester in bratov" ; g Mi cika Glase r v Celji zbirko 10 kron, ki bo jih duro vali kot prve krone rodoljubni poaestoiki pri Devici Mariji v Puščavi na Pohorju in sicer: J. Kor man st, 2 kroni, J. Kormao m). 1. krono, P. Korman st. P. Korman ml. in J. Bresonelj po 1 krono, J. Gla-ser in Micika Glaser po-2 kroni; g. Fran Jankovič, vseučiliščnik 10 kron, nabranih v malem krogu slovenskih velikošolcev o priliki promocije g. dr. Ant. Mihaliča; si. posojilnica v Pišecih 10 kron; g. J Kranjec v Št. Ilju pri Velenju, 6 kron kot dar ve sele družbe; č. g. Fr. L.kše, kapelan na Čroigori, 6 kron kot dar vesele družbice izpod Marijšbnrga in g. Ivan Končan v Sevnici 2 krosi 50 vin. kot dar za binkofitne praznike od vesele družbe na Radni. — Za slovensko šolo v Velikovcu je daroval g Slavoljub KorotanBki v Celju 20 kron. Tudi tamošnja novoustanovljena podružnica, najmlajša mej mnogoštevilnimi sestrami, je nabrala pri prvem živahnem zborovanju izdatno svoto. Živela! — Izjavljajoč iskreno zahvalo delavnim podružnicam, si. hranilnicam, si. .Slovenskemu planinskemu društvu" in vsem požrtvovalnim rodoljubom izrekamo danes nado, da se bo uprav vsled zadnjih dogodkov v Trstu veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. V to pomozi Bog! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metodu.) Uredništvu našega lista so poslali: V Šoštanju zbrani obrtniki 4 krone 24 vin. za daljše uspešno delovanje družbe. — Živeli vrli darovalci in njih nasledniki! — (Razstavljena kipa.) V izložbi g. Petričiči na Glavnem trgu v Ljubljani sta razstavljena mojstersko izdelana doprsna kipa dra. Jaueza Bleivveisa in Prešerna. Izdelal ju je kipar g. Puch-reiter v Ljubljani. Kipa sta narejena iz terakote in bronci rana. — (Zamuda pošte.) Današnja Dunajska pošta je imela veliko zamudo. Na postaji v Glogg-nitzu je skočilo namreč ponoči 8 vagonov tovornega vlaka s tira in sta bila vsled tega zaprta oba glavna tira. Zjutranji Dunajski brzovlak je imel 4 ure zamude, poštni vlak pa 3 ure. Ponesrečil ni nikdo. — (Izpred sodišča.) Znani Anton Pre-ovšek je pri porotni obravnavi zastran umora dra. Krausa dne 31. majnika t. 1. priči Roku Florjan čiču, posestniku iz Trzina, očital, da je svojo ženo .zagiftal". Ker se je to očitanje izkazalo kot lažnjivo, bil je včeraj pri mestno deleg okrajnem sodišči Ljubljanskem obsojen, da je kriv prestopka zoper varnost časti po §-u 487 kaz. zak. in da mora plačsti troške. Kazni pa mu vsled §-a 265 kaz. pr. r. in § 35. kaz. zak. ni bilo moči prisoditi, ker je bil prej ta dan od porotnega sodišča zaradi hudodelstva tatvine obsojen v najhujšo kazen, s katero se pokori tako hudodelstvo, a je rečenega razžaljenja zakrivil Še pred razglasitvijo porotne sodbe. — (Vabilo k veselici za .Narodni dom,") katero priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo dne 10. t m. na Koslerjevem vrtu. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti slavna pevska društva: .Lira" iz Kamnika, .Slavec" in „Ljubljana" ter se je korporstivno udeleži slavno telovadno dru štvo .Ljubljanski Sokol". Godba slavnega c. in kr pešpolka L'opold 11 kralj Belgijski št. 27. Začetek veselici ob polu 4. uri popoludnn. Vstopnina: 20 kr. za osebo; za otroke po 10 kr. čestiti čitalnični društveniki, Bodelujočt pevci in Sokoli so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Vzpored 1. Kral: „Slava Habsburžanom", koračnica, svira vojaška godba. 2. A. Sachs: „Avstrija moja", meš zbor z baritonom, poje meš. zbor Šišenske čitalnice 3. Titi: Overtura k operi .Kraljeva nevesta", svira vojaška godba. 4. Dr. G Ipavic: „Slovan na dan", moški zbor, poje pevsko društvo .Slavec". 5. Strauss: .O krasni majnik", valček, svira vojaška godba. 6 H. Sattner: „Za dom mej bojni grom", moški zbor, poje pevako društvo „Liratt. 7. Gttiseh: „Kitica operet", svira vojaška godba. 8 A Hajdrih: „Na boj", moški zbor, poje pevsko društvo „Ljubljana" 9. David: .Venec narodnih pesnij", svira vojaška godba. 10. A. Sachs: .Veseli pastir", mešani zbor, poje mešani zbor Šišenske čitalnice. 11. Gretsch: .Meta", polka fram;, svira vojaška godba. 12. Dr. Banj. Ipavic: .Domovini", moški zbor b tenor- in baritoo samospevom, poje pevsko društvo „Ljubljana". 13. Zdencsay: „Slavska četvorka, svira vo- in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabi-ralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po dolenjski železnici- — (Mestna hranilnica v Novem mestu,) ki je pričela poslovati z dnem 1. majnika, je vzprejela v minulem mesecu od 65 vlagateljev 11.933 gld. 88 kr. vlog. Prošenj za posojila je bilo vloženih 33 za 23 840 gld. Dovolilo se je 26 prosilcem posojil za 9466 gld. Ostale prošnje so se deloma odklonile, deloma pa še niso rešene. — (N emšku tarj en je.) Iz Konjic dohajajo .Domovini" tožbe, da tamošnji uradi, posebno pa Bodišče, silno nemškutarijo. Navzlic lepim odgovorom ministra v državnem zboru na interpelacije slovenskih poBlancev se stvar ni zboljšala. Treba bode drugače začeti. — (Novo tamburašku društvo) se snuje v Sevuici na spodnjem Štajerskem, ter bode v zvezi z bralnim društvom. Prvo veselico priredi v prid revnim šolarjem. — (Potrjena zakona.) Cesar je potrdil od goriškega dež. zbora sklenjena načrta zakonov za ustanovitev in vzdržavanje neeraričnih javnih cest in potov in glede nekaterih določb v popolnitev ce8tno-policijskega reda za javne neerarične ceste. — (Katol. bralno in pevsko društvo .Slovenska zveza") v Št. Petru pri Gorici priredi bodočo nedeljo dne 10. t. m. svojo prvo veselico. Sodeloval bo dramatični odsek .Goriškega Sokola". — (Novi posojilnici.) V Ajdovščini pričela je z dnem 1. t. m. poslovati novoustanovljena posojilnica. Obrestovala bode hranilne vloge po 4%, za posojila pa jemlje po 6%. — V Podgradu v Istri bo tudi snuje slovenska posojilnica. — (Veliki koncert slovenskih društev v Trstu na korist družbi b v. Cirila in Metoda,) ki bode v soboto dne 9. t. m. v gledališči .Fenice", ima prav zanimiv in bogat vzpored. Gotovo bode torej ta koncert zopet sijajno dokazal, da Slovenci v Trstu lepo napredujejo v vsakem oziru. — (Hrv.-slov. klub .Tomislav" na Dunaj i) priredi v petek doc 8. junija IV. redno skupščino z nastopnim razporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Izvestje odbora. 3. Volitev jednega revizorja. 4. Posameznosti. Lokal: Hotel Nagler, III., Rennweg 59. Pričetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! — (O p ros t na mati ne,) ki jo je priredil v nedeljo bivši zaslužni član narodnega gledališča v Zagrebu, g. Dragotin Freudenreich, je bila prav dobro obiskan u. Vse točke vzporeda so se igrale na splošno zadovoljnost. Laskave ocene hrvatskih listov, ki obžalujejo cdhod g. Freudenreicha, bo nam porok za to, da je slovensko gledališče pridobilo v njem prav izborno umetniško silo. — (Razpisana služba.) Na jednorazredni ljudski šoli v Češnjevcu joizprazjneno mesto učitelja in voditelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je poslati do dne 20 t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlji. Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I h*.--L--4- bite lal I Knjltavnost. — Slovanska knjižnica. Snopič 18 Ta sešitek prinaša drugi del izbranih spisov popularnega češkega pisatelja Vaclava Kosmaka in sicer jaška godba. 14 H VolariČ: .Novinci", moški I obrazce: .Lovski tat", .Gospod Švarc na deželi", zbor, poje pevsko društvo „Slavec". 15. Suppe: lz opere .Buccaccio", svira vojaška godba. 16. 1. pl. Zaje: .Crnogorac Čruogorki", moški zbor, poje pevsko društvo .Lira". 17. Zaje: .U boju, iz opere Zrinjski, svira vojaška godba. Ob 6 uri spusti kvišku gledališki strojevodja g. Bittner več manjših in jeden veliki balon. Po končanem vzporedu svira vojaška godba šest komadov za ples. — ( .P o s t o j i n s k e g a S o k o 1 a" usta novna slavnost,) ki bo bode vršila dne 5. svgusta, bode gotovo velikanska narodna Blav-nost. Kakor poroča „Domovina", bode iz Celja vozil posebni vlak, na kar se že sedaj opozarja narodno občinstvo. — (Nov poštni urad) odpre se dne" 16. t m. v Škofljici prt Ljubljani. Pečal se bode s pisemsko .Kako se v pošteni občini krupalovski popravljajo vratica pri čednikovi bajti" in .Pust v mestecu". — .Učiteljski Tovariš," glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ima v št. 11. to-le vsebino: L. Lavtar: Fitzga. — Fr. Trošt: Učno gradivo, priprave in poskusi pri obravnavi beril iz prirodoslovja. — A. Likozar: Opravila v šolBki drevesnici meseca rožnika. — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890 b posebnim ozirom na Kranjsko. — Ukazi in odredbe šolBkih oblastev. — — Listek. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — .Kmetovalec," ilustrovan gospodarski list, ima v št. 10 to le vsebino : Vrečica za grozdje; — Prašiči na paši; — Netopir, vrtni prijatelj; — Koruza kot konjska krma; — Reja telet; — Zemlja za sadno drevje; — Umetni roji; — Požiganje barja in njega nasledki; — Jajca z mehko lupino in brez lupine; — Plesnoba v vinskih kleteh; — Razne reci; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene. — Dodano je obširnejše in jako pregledno sestavljeno upravno poročilo o družbinem delovanju v minol m letu. — „Argo", Zeitschrift fiir kraiuiache Landes* kunde, ima v št. 5. to-le vsebino: Reiseskizzen aus Italien; — Ein IVnkmal ftir den Freiherrn Jobann Weichard Valvasor (s podobo); — Zur Glasperlen-Frage; — Fund von Abbasiden-Munzen bei Frasslau; — Eio slovcnisches bibHographiscb.es Unicum auf der koniglichen Bibliothek in Kopenhagen ; — Krain in J. G. Kevialers RciBCvrerke von 1741; — Litte-ratur; — Mittheilungen aus dem Mueeum. — Hartmanov hrvatski kondukter, vozni red željeznica i parobroda. Cena 20 kr. V tem „kondukterju" je obsežen natančen vozni red Žoleznic in parobrodov vseh slovenskih in hrvatskih deželah. Priporočamo to knjižnico prav toplo, ker je točno in pregledno sestavljena in lično natisnena, želeli bi le nekoliko konsekvence glede pisave imen. V kondukterju in r.a priloženi karti so imena postaj na slovenskih progah zabeležena v slovenskem jeziku, vmes pa tudi v nem&kem. Ne gre nam v glavo, zakaj „kondukter" neče poznati slovenskih imen t<-h krajev, zakaj piše Luttenberg, Pragerbof, Poltschach, Gooobitz, VVoitan, Trifail, Guteofeld, Franzdorf Ktillenberg, Prosecco, SesBana in celo — Sv. Mareiu in Sv. Jodcci! V tem oziru bi pač želeli konsekvence. Dunaj 6. junija. Pri Gloggnitzu odtrgali so se nekateri vagoni od vlaka in pri Ternitzu zadeli ob tovorni vlak. Osem vagonov je bilo polomljenih. Ranjen ni nihče. Praga 6. junija. Podžupan dr. Podlipn^ je v imeni mestnega sveta poslal policijskemu ravnateljstvu oster dopis, v katerem mu z vso odločnostjo odreka pravico ovirati uradoma na pravljanje samočeških javnih napisov. Govori se, da bo vlada na to odgovorila z razpustom občinskega sveta. Budimpešta 6. junija. Situvacija je še vedno nespremenjena. Do opoludne ni bil We-kerle pri cesarju. Budimpešta 6. junija. Govori se, da so bili grof Julij Zichy in grof Apponvi danes pri cesarju v avdijenci. Sofija 6. junija. Stambulov je v »Svobodi" priobčil izjavo, v kateri pravi, da stopijo liberalci proti novi vladi v opozicijo, ker nočejo varovati neodvisnost domovine, ki je zasluga Stambulova. Feterburg 6. junija. Dosedanji agent pri Vatikanu, Izvolski, je imenovan veleposlanikom. S tem je Rusija stopila v oficijelno zvezo z Vatikanom. Rim 6. junija. Crispi je podal ostavko. Kralj se je posvetoval z Biancherijeni, Farino, Zanardellijem in Fortisem. Splošno se sodi, da odstopi samo finančni minister Sonnino, Crispi pa da ostane na krmilu. Situvacija je povsem nejasna. Berolin 6. junija. Bismarck je precej hudo obolel. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. a*** iaaaai ia\na^a»*ii^aii*^..jaa.»*aife*i .LJUBLJANSKI IW «a vze leto 4 gld. 60 kr , pol leta S gid. SO kr.; sa četrt Lata J. gld. 15 kr. Zalivala. Ilrv.-slov. klub „.Tomislav" o* Dunaji Stoje si v priju! no dolžnost, Uraaitl nuj topleje zahvalo slavnemu ravnateljstvu „prvu Iu \m.ilie ftt.edlonieo" mi pripomoči od HO gld., katero jo blagovolilo poBlati v klubsko Hvrlie! Zajedno naj-•krensje zahvaljujoč bo i onima neimenovanima Hrvaticama, kateri sta po p. Mil. Kriskovio-u klubu pripomogli z 2 gld , beleživa v sladki nadi, du i Slovenci ne bodo pozabili „To-nualrtvii", nego po uiofii podpirali ga Za odbor: 1>i*iiju;. Potenji**« Darila za „N&rodni Dom1'. I.VIII. i/lui/ „Ernjearike družbe*4. Prenesek . . . 14405 gld. 90'/, kr. GoBpod Ivan Nagode od sv. Ivana. . 7 „ 40 „ Darilo neimenovanca v Ljubljani . . 100 , — „ Od izgubljene stave med gg. Gogolo in Trčkom v občinski zadevi ... lf> n — „ XI. izkaz kronskih darov, izročenih uredništvu „Slov. Naroda" in priob- čunih v omenjenem časopisu v dobi od 1. aprila do 18. maja t. I. v skup nem znesku......... 178 „64 „ Volilo gospoda Josipa Keržiča, posestnika v Borovnici....... 4f> „ — „ Darilo posojilnice v Piiecah .... 6 „ — „ Doneski za mesec maj; plačali bo gospodje: Hribar Ivan, Souvau Ferdinand, Sou-van Franc Ks. in dr. Tavčar Ivan, a gld., skupaj....... 20 , — , Dr. FerjanCid Andrej, Gogolalvan, Koll- uiann Franc, Pletoršnik Maka in pl. Trnkoczv Ubald, ;i 8 gld., skupaj . 15 „ — • Dr. vit. Bleiweis Karol, Lentscbe Josip, Mally Franc, dr. Minula Franc, Rohr- mann Viktor, Rutar Simon, Soss Friderik in dr. VoŠnjak Josip, a 2 gld., ■kupaj........... 16 „ — „ Bayr Alojzij, Benedikt Josip, Detela Oton, Drahsler Pavi, Duffe Jan, Ger- bić Franc, Kuez Ivan, Lah Evgen, Martinak Josip, Piro Gnstav, Pire Karol, Pleiw6i*s Karol, PleBko Karol, Rode Janko, Skaberne Avgust, Velko- vrh Josip, Wiesthaler Franc, Zupan Tomo, dr. Zupane Franc in Žagar Karol, i 1 gld., skupaj..... 20 , — „ Ban Franc, Bartel Anton, Boritner Vin- cenc, dr. Kular Josip, Mullner Alfonz, dr. Svotina Ivan, Subic Ivan, TavCar Alojzij in Trstenjak Aut on, :'i 50 kr., skupaj........... 4 „ 50 v Darilo g. Josipa Stritarja, c. kr. profesorja na Dunaji....... 10 „ — „ Iz pušice v ljubljanski čitalnici . . ._19 , 57 „ Skupaj . . . 14867 gld. 01'/, kr. Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim da-rovalkanj in darovalcem, kateri z nami tako lepo vstrajajo, prav prisrčno zahvalo, zdt-uženo z uljudno prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi še nadalje in da nam vzlasti pridobe za meneM oaebol rlftk t TrbU, Pontobal, Beljak, C»-lovoo, Fr»n«on«foBto, Ljnbao, črn* SelitbtJ t Aimoe, Iiohl, Ornun-den, Solnogr«d, Lcml-Oaiteln, /,«U am Jemera, Inomoit, liregen*, Ourih, Ocncvu, 1'nriz, 8teyr, Lino, Budajtvlot, PlaanJ, Marijino v»re, Kgor, Karlov« trn, KrancoTo tat«, FrafO, Iiip«ljo, DonaJ Tla Amaltttan. Ofi e. uri 7 min. tjutrttf meikiii vlak t Noto meito, KoCcvJe. Ob 7. Mri IO m«M. tOtUrnf oiebnl vlak r Trblš, Ponlabal, Boljak, Celovec, Kraiizoiufoato, Ljubno, Dunaj, Aaa SaUthal ▼ Auaiee, Isohl, Omondon, Solnunrad, Lend Outeln, Dunaj ria Amitetten. Ob 11. uri 41 min. dopol**ojx>lu- Tdžiid nuvubi. češka modna akademija. Novo ustanovljen zavod sa pouk t prikrojavanji, la-gotovljenjl oblak sa gospa in sjospoda. Prospekte pošilja na zahtevanje zastonj in poštnine prosto admlnl-atraoija „lEvropake ]VTo*ly" v Pragi, Vodi*-kova nlloa it. 14. (602—ti) Jos. Kravagna vinogradnik ln zgalnloa žganja na Ptnjl (Pattan) na Stajsrskam prodaja dobra ^vlnit, iz svojih vinogradov po 15 do 19 kr. liter; novi troplnoveo in sllvovee po 40 kr., stan pa po 48 kr. liter. (616—2) Ker odpotujem iz Zagreba, produm svojo dobro situvirano brivnico s parfumerijo -v Zagrebu, v Illol akt. TCi. Sigurna zaslužba. (617—2) Peter ^£iljStlCv brivec. h 1. lulljca* 1894 iroiajalsica z mešanim blagom v sredilči obćiue leieČM, obitojoCa že nad 30 let, pod pogoji, kateri bi se so 1» dogovorili. Prodajalnica je dobro zalotena z različnim blagom, katero bi se prepustilo po ceni, za katero se je kupilo. Ako bi se nihče ne oglasil, odda bu tsista tudi zanesljivemu Človeku na raouii. Najprej se odda za tri leta, a potem po dogovoru. V proda-jalnici bi se lahko prodajalo tndl blago za obleke in bi an ga dosti speeslo. — Naslov povo upravniitvo .Slovenskega Naroda«. 1 (688—1) Za natakarskega učenca se vzprejme deček, zmožen slovenščine in nemsčin**. — Naslov pove upravniir.vo „ Slovenskega Naroda". (629) Za dimnikarje! Za občino Trbovlje se išče dimnikar ki se hoče v Trbovljah nastaniti in kateremu je zagotovljen letni dohodek: OJ Trboveljske premngo-kopne družbe letni pavšal 600 gld., od tvornic 150 gld, od šol, župn'šč in hišnih posestnikov 250 gld, vsega vkup 1000 gld Isti mora biti v« šč obema deželnima yz koma, trezen in dober delavec. Proftnj« naj se pošljejo do koni*» tekočegu meseca občinskemu uradu v Trbovljah. Izurjena prodajalka in učenec. zmožna slovenščine in nemSčine, se vzprejmeta v prodajalni«.> z mešanim blagom. Naslov puve uprav-uiStvo .Slovenskega Naroda". (619—1) Kraški teran ima n n prod »j gospod lil (o ii Polley v Sežani na Primorskem. Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektobter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (518-5) (625 — 1] Občinski predstojnik 3r\ DRoš. •J. MSSli-ai novo izumljeni prekomorski prašek -ugonablja prav sigurno: iČiirke, molje, stenice, bol lir, žolmrjc, ninlie, uiruvlfe, prevlek«', ptičje prAlce, Nploli vse žuželke. ~~~~~~ Dobiva ae pristen povsod tam, kjer so nahajajo Andelovi plakati. ^^^^ Tovarna in razpošiljalnica: (784—12) t- j^IITDELj, drogerija „pri črnem psu", v IM'Hfcl. IIiisovji ulica st. 13. Pristni prafiek se dobiva v LJubljani pri Albinu Slldar-ji, Dunajska cesta St. 9. ^1 Važno za trgovce z lesom! dvesto oral najlepšega jefovega gozda v Kozjem ozirou a pravice, Nekotl vtem ^o/.dii, prodalo po bmie potom prostovoljne dražbe pri e. kr. okrajnem *o«llwoi v 14<»n|leali dne 11. junija t. 1. predpoludne ob 11. uri. Soduijsko določena cena pravic, ta Icb ponekuti, je 12.244 gld Iskli* calo se bode s 1000 gld. (C01— B) Natančneja pojasnila da «Ir. Ivitn Itmlolf, odvptnik v E*onjleah. _ Pristno Brnsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. Jeric II lili p on :t.lO im-1 rti a- Sfbnib narociteljev. (181 —18) Dunajska kavna mešanica daje kavi lepo barvo, dober ukus in moč. Dunajska kavna mešanica učini kavo redilno, zdravo in ceneno. O Vzemite torej kot B^T —2) Arnold & Gutmann na Dunaji ki se dobiva v skoro vseh špecerijskih trgovinah.. Razglas. Krafni ftolMkf avet v Jlov.Irji naznanja, da bode dno 2i5. juniju t. 1. dopoludue ob IO. uri v pibarni trškega županstva zmanjševalna dražba za stavljenje tri-razrednega novega šolskega poslopja. Cda rtavba je proračunjena na 15.300 D.-ažbe se lahko udeleži vsakdo, ki je osebno navzoč in ki položi postavno varščino. Pismene ponudbe se iih vzprejmejo. Proračun, stavbeni pogoji in načrti Šolskega poBlopja se lahko ogledajo vsak dan pri krajntin šolskem svetu v Mozirji. .Alojzij Grorl6str, (r,2i—l) načelnik. 2£S Štii jer.sk a deželna XV»n 11>«k i j *-j i * j i, in Trijska sla Vedno sveža, jedrcvita pob v novo zgrajenem polnilnem rovu g"o =zel 3r3Zra.ii. j sic© ima Ivan 3lrlt>i*n- ger v I_o-u."to ljetni. (52fc»—2) Pri ...laslrt'liui'NK i delniški hrani In lel", ki se ima novo osnovati, popolniti ie mesto knjigovodje z letno plačo 1200 gld Natecalci imajo svoje prošnje, opremlieufe z dokazili o dosedanji m svojem službovanji, do 15. junija 1894 podpisanemu ravnateljstvu predložiti in ob jednem dokazati, da so veš-i br.at-skemu ali kateremu drugemu slovanskemu jnziku. Za „Jastrebarsko delniško hranilnico" V J aH k i (pri Zagrebu), dno 25. maja 1894. (692-3 Ravnateljstvo. se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°|o založnice gališkega zemljisko-kreditnega društva. Iste ilcmšajo dobička veo ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ženltna kavcija; razen tega je vsakih 100 gld. zaloiuic za-varovunib po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (5o8—6) 41] Čast mi je najuljudneje naznaniti, da ae bode razun dosedanjega \b izvoznega, marčnega in uležanega piva [f V odslej tudi novo, povsod Že jako priljubljeno I Steinfeldsko Plznjsko pivo j iz pivovarne bratov Reininghaus v Gradci l| li prodajalo. H Isborno pivo v steklenicah (pasteriZOVane). j I Z velespoštovanjem IVIakso Zinnauer (618—) zaloga piva Steinfeldsko pivovarne bratov Reininghaus v Ljubljani (Šiška). lav 1 Grof Gfea EsterMzy'im Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23. iT iiIoh 040.000 Urou. se proizvaja ls čistega naravnega vina po francoski matotll. (439—7) Nafii aparati za rimtilovanje laliko podelajo na letu f milijon 7M tisoč litrov vin«. Esterhazy-Cognac ne priporcča od zdravniških avtoritet ne samu kot ugodna pijača, nego tudi kot u branj ujoce aredbtvo proti mnl«»-U rrnostl, kalani «-r«-v iu aelotlca, za okrevale«, zlasti pa se priporoča najbolje proti influenci. 2£^C Dobiva ae v LJubljani pri M. K:tstnerju, V. Schifferju, Iv. Perdsnu, d. Klauerju, Alojziju Lenčeko, J. Voltmantm, Herui. Oswaldu, J. Kavbetu, Henr. Ilftseluiavru. Razpisuje se gradnja prizidka k šolskemu poslopja v Škofji Iiolsl. Pt.nudbe se lahko vlože za posamične kategorije dela ali pa sa vse skupaj. Načrti, proračuni stroSkov, kakor tudi splošni iu posebni pogoji so na vpogled v občinski psarni v Šk< fji Loki tistim, ki se hote" udeležiti pri tem stavbenem podjetii. PiHiiiene, zapečatene, s 5% varščino previđene ponudbe se morajo vložiti najdlje do 1£. junija 1894 do 1£. ure ouoliidne v občinski pisarni. Krajni mestni Šolski svet si pridržuje pravo podelitve del. Varščina se lahko vloži v gotovini, vložnih knjigah hrsnilničaih ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Ponudbe se odprd po ustni obravnavi dre 13 junija 1894. V Škof ji Loki, dre 25. maja 1894. (581-3) ICraJrai Molnki svet. <o.lijš>i5e fEšsr Lišanj v Novem Vinodolskem (hrvatsko Primorje) se je danes otvorilo. Sezona do ±5. olrto"brsi- Cenena in hitra zveza s parobrodom čez Reko in Senj v Novi. — Gostilnic in stanovanj je na izbero. — Od dne 1. junija se otvori tudi gostilna neposredno tik kopališča. Za vodstvo kopališča: <«°*-2> Poglavarstvo občine v Novem dne 15. maja 1894. Načelnik: Dr. Mažuranić. Reležm k: Potočnj a k. r (m oyo pivo je bilo pri 1*5 mejnarodni konkurenci piva na razstavi živil na Dunaji meseca maja 1834. leta "o odlikovano. Razsodišče je imelo izreči sodbo o pivih iz Avstro-Ogerske, južne in severne Nemčije, Francije in Angleške, iz Švice in Rusije, iz Bolgarske in Škotske i. t. d. («22-2) Prva gorenjekoroška parna pivov? Irana Zern-a, Beljak. d. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina m tisk .Narodne Tiskarne". 84