dolenjka. d.d. NOVO MESTO VESELO MARTINOVANJE! zamrznjene race, uvoz 599,00 SIT/kg zamrznjene gosi, uvoz 799,00 SIT/kg suha šunka v mreži E-MIZ 999,00 SIT/kg goveja salama E-MIZ 1.690,00 SIT/kg V soboto, 6. novembra 1999, od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET DRSKA. ■ ■ 1 1 1 1 1 0 1 1 ■ ii ^TIFIKA PO LEVSTIKOVI POTI ČATEŽ - Na cilju popotovanje Po Levstikovi poti od Litije do Čateža bo v soboto, 13. novembra, ob 13. uri zaključna prireditev - razhodnja. Organizator popotovanja je Narava Bregar, k.d., Litija, organizator razhodnje pa Turistično društvo Čatež, SLKD -Območna enota Trebnje, in ZKD Trebnje. Vsi popotniki bodo prejeli brezplačno čaj in spominsko razglednico, prvi pa tudi praktične nagrade. Na razhodnji bodo v kulturnem programu nastopili združeni pevski zbori s Čateža, Mirne, iz Mokronoga in Velikega Gabra, trebanjska in litijska godba ter plesna skupina Čateške črtice. Program bo povezovala igralka Simona Zorc - Ramovš, slavnostni govornik bo Tone Anderlič. Generalni pokrovitelj razhodnje je Krka, d.d., Novo mesto, ki vas tudi vabi na osrednjo prireditev na Čatežu. Organizatorji opozarjajo na poseben prometni režim. hiše maribor d.o.o. Berite danes stran 2: •Pri smeteh nič več, kot je bilo stran 3: • Voda na Tolstem Vrhu stran 5: • Gradili bodo samo še bogati! stran 9: • Tudi Bela krajina ima peneče vino stran 11: •Pretepeni varnostnik umrl stran 18: • “Vse sem že doživela, le umrla še nisem!” PRI CVIČKOVI PRINCESI - Pri prvi cvičkovi princesi Lei-Mariji Colarič so se ob predsedniku ZDVD Jožetu Peternelu zaklepetali tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat, podpredsednik vlade Marjan Podobnik in krški župan Franci Bogovič. Princesa je predstavila in podarila gostom v leskovški kleti priložnostno polnjene buteljke Princesinega vina. (Foto: P. Perc) u BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO Upravljamo s finančnim premoženjem • Odkup in prodaja vrednostnih papirjev BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), tr 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, s 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ® 0608/41-371 VARSTVO PRI DELU Nesreče postajajo Kako varno je delo varnostnika, če ta pri lovu na tri tatiče zaradi 84 litrov alpskega mleka izgubi življenje, kakor se je nedavno zgodilo v Novem mestu ? Varnostnik ali policist pa nista edina poklica, pri katerih sodelavci resno ogroženi, saj o nesrečah pri delu z nevarnimi snovmi in stroji poročajo skoraj vsak dan. Kot kaže, se bodo zahteve po boljšem varstvu in tudi po varovanju zdravja pri delusse bolj zaostrovale. Precej novosti (o tem pišemo na 8. strani) prinaša novi zakon s tega področja, ki velja od sredine poletja, delodajalci pa ga bodo morati vzeti zares čez dve leti, sicer bodo deležni visokih kazni. Vsekakor si upamo trditi, da bo v prihodnosti veliko bolje poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Pri tem se ne slepimo, da se bo to zgodilo zaradi poostrenega socialnega čuta in naklonjenosti zaposlenim. Varstvo pri delu bi utegnilo dočakati izboljšave preprosto zato, ker tako narekuje Evropa. Ta zahteva nove predpise, po drugi strani pa k ukrepanju sili tudi evropski ali svetovni trg. Kakorkoli namreč razpravljamo o nesrečah pri delu in škodljivih vplivih na zdravje na delovnem mestu, vedno naletimo na stroške, ki jih nosi podjetje. Delavec, ki bo več let zapored v neprimernih držah prenašal tovor, ima velike možnosti, da postane, grobo rečeno, strošek za svoje podjetje. Tista podjetja, ki zrejo v Evropo in še dlje v svet, se bodo poskušala tem stroškom izogniti. Po vsej verjetnosti bomo samo zato v prihodnje pri delu bolj vami in zdravi. , . BREDA DUŠIČ GORNIK tovarna nahaja v neposrednem urbanem okolju, in cenim politiko Revoza, ki temu posveča še prav posebno skrb... Revoz je vzoren primer slovenskega podjetja, ki je skrb za varstvo okolja vključilo v celoten proces življenjskega ciklusa vozil od njihove proizvodnje v novomeški tovarni pa do prodaje in vzdrževanja in ne nazadnje tudi vračanja surovin v industrijo. S tem je podjetje pokazalo, da je pripravljeno prevzeti odgovornost za nastanek odpadka po izteku življenjske dobe izdelka, ki ga proizvaja in daje na slovensko tržišče.” Na končuje minister Gantar na Revozovi zelenici posadil prvo od več kot 2.600 dreves, kolikor j ih bo Revoz posadil po Sloveniji. Gre za “dolg” iz akcije, v kateri je Revoz za vsak več kot 10 let stari in še registrirani avtomobil katerekoli znamke lastniku priznal 200 tisočakov pri nakupu novega Renaultovega avtomobila. Stare avtomobile so nenevarno uničili in odpeljali v tujino. Za vsak tak avto pa bodo sedaj posadili še drevo. A. B. ^ VREM E Ob koncu tedna bo spremenljivo z občasnimi padavinami. Podelitev Krkinih nagrad - V 29-ih letih že 1.640 nagrad za 1.152 raziskovalnih nalog - Že devet let tudi Krkini raziskovalni dnevi - Različne poti do znanja ISSN 0416-2242 Naprej nas žene želja po znanju Cvičkova stranka bi zmagala IZGNANCI SO SE VRNILI SEVNICA - 88 članov sevniške krajevne organizacije Društva izgnancev si je ogledalo brestaniški grad Rajhenburg, kjer so jih leta 1941 zbrali pred izgonom v Nemčijo. Ogledali so si muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev. Razstavo dr. Toneta Ferenca jim je predstavila kustosinja Irena Fiirst, po ogledu pa so obiskali še Isteničevo vinsko klet na Bizeljskem. - .ru,,« 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list nagradami. Rezultat tega je, da danes v Krki premorejo ustvarjalne, dinamične, strokovno podkovane in izkušene delavce, ki se ne boje naporov in novih izzivov, in mnogo med njimi jih je prejelo Krkino nagrado. Danes v Krki dela 829 ljudi z visoko izobrazbo, od teh je 74 magistrov in 21 doktorjev znanosti. Na slovenskih univerzah študira 91 Krkinih štipendistov, 91 krkašev pa ob delu študira na številnih smereh podiplomskega študija. Prav tako ob delu študira še 162 Krkinih delavcev. “Ko bi bili ljudje večno zadovoljna in srečna bitja, bi najbrž še danes s kamni trli orehe,” je med drugim v svojem govoru dejal Miloš Kovačič. “Pa nismo nikdar povsem zadovoljni niti dokončno srečni. Tisto, kar nas žene dalje, je neskončna želja po znanju... Poti do znanja pa so različne, toliko jih je, kot je ljudi na svetu.” Na mednarodnem simpoziju Krkini raziskovalni dnevi, ki Krkine nagrade spremlja že 9 let, seje zbralo 250 udeležencev, med njimi tudi akademiki, priznani profesorji in strokovnjaki iz domovine in tujine. ^ g Župani desetih cvičkovih občin podpisali dogovor o zaščiti cvička in poseben elaborat o cvičku SEDEMDESET LET OŠ XIV. DIVIZIJE SENOVO SENOVO - Osnovna šola XIV. “■vizije Senovo ob 70-letnici pripravlja vrsto dogodkov. Tako bodo v soboto, 13. novembra, ob 16. uri v avh Doma XIV. divizije na Senovem "uprli razstave, uro pozneje si bodo ^■skovalci lahko v šoli ogledali 1 mineralov in ob 17.20 premogovniški rov, urejen v šoli. Ob 18. uri 0 v kulturni dvorani Doma XIV. ■vizije kulturna prireditev Nekoč in anes. Senovška šola ob jubileju ed drugim organizira občinsko j °vno kolonijo “V mladih srcih pmujejo sanje” in športna sreča-la> pripravlja tematsko glasilo, or-fn niZira bcij° Za sodobnejšo šolo se predstavlja v projektu Eko , !?■ Praznovanje obletnice bodo na 01 Popestrili tudi s koncertom sku-Pme Orlek. ŠVEDI PRIHAJAJO VELIKE LAŠČE - 2. in 3. decembra bo prišla v Velike Lašče skupina švedskih šolarjev, ki so podobno kot šolarji iz Velikih Lašč vključeni v mednarodni projekt računalniškega opismenjevanja 3L Come-nius 1. Gre za projekt opismenjevanja otrok prvih razredov osnovnih šol. Ta projekt je namenjen iskanju načinov čim boljšega opismenjevanja v osnovnih šolah, saj je tako delo evropski problem. NOVO MESTO - V petek, 29. oktobra, so v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine podelili letošnje Krkine nagrade, že 29. po vrsti. Nagrade sta izročila predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič in predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj. Med številnimi uglednimi gosti sta bila tudi šolski mini- ster dr. Pavle Zgaga in predsednik umetnosti prof. dr. France Bernik. Letos je Krka nagradila 34 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 28 slovenskih in tujih dodiplomskih in podiplomskih študentov ter doktorantov in 15 novomeških dijakov. V 29-ih letih pa so podelili že 1.640 Krkinih nagrad študentom in dijakom, ki so izdelali 1.152 raziskovalnih nalog. Slovenske akademije znanosti in V Krki se že od nastanka podjetja pred 45 leti zavedajo potrebe po vlaganju v znanje, saj dobro vedo, daje podjetje lahko uspešno le, če v njem delajo izobraženi in sposobni ljudje. Ker pa pred 29 leti na Dolenjskem ni bilo dovolj strokovnjakov, so se v Krki odločili pritegniti jih tudi s Krkinimi KRKINE NAGRADE - Letos je Krka nagradila 34 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 28 študentov in doktorantov ter 15 novomeških dijakov. V 29-ih letih so podelili že 1.640 Krkinih nagrad. Na fotografiji: predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič izroča nagrado eni od letošnjih nagrajenk. (Foto: Marko Klinc) cvičkovih občin Novo mesto, Krško, Brežice, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Sevnica, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Še večjo veljavo sta dogovoru in elaboratu dala podpisa predsednika državnega sveta Toneta Hrovata in podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Oba dokumenta je zatem podpisalo še 13 pridelovalcev oz. polnilnic cvička. Na ta dogodek sta številne goste: vinogradnike, enologe in ljubitelje cvička, povabila prva cvičkova princesa Lea-Marija Colarič in predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD) Jože Peternel. Vsi govorniki so z izbranimi besedami spregovorili v domačen in sproščenem razpoloženju o slovenskem posebnežu. Kot je dejal krški župan Franci Bogovič, bi na Dolenjskem zagotovo zmagali, če bi ustanovili stranko - cviček... P. P. 13. POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI LITIJA, ČATEŽ - V soboto, 13. novembra, bo potekalo 13. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki bo ob vsakem vremenu. Start in prijave so možne od 6. do 9. ure v Levstikovi ulici v Litiji. Letošnja novost je, da so organizatorji poleg 22 km dolge poti pripravili tudi krajšo možnost, 16 km dolgo pot od Litije do tretje kontrolne točke, do Moravč. Letos bo vsak sodelujoči prejel knjigo Frana Levstika Popotovanje iz Litije do Čateža s predstavitvijo litijske in trebanjske občine ter opisom in zemljevidom poti. Osrednjo prireditev letošnjega popotovanja bo ob 13. uri na Čatežu organiziralo tamkajšnje turistično društvo. ! Revozu okoljevarstveni certifikat Minister Gantar Revozu izročil certifikat o ustreznosti ravnanja z okoljem ISO 14001 <^°ljši med vsemi Renaultovimi tovarnami - Vzoren primer slovenskega podjetja p OVO MESTO - Prejšnji četrtek je minister za okolje in prostor dr. t|(j, e Gantar na slovesnosti v Revozu tej novomeški družbi izročil cer-o ustreznosti ravnanja z okoljem ISO 14001. Ta certifikat, ki jim opr* P°4Hila mednarodna avditorska hiša Utac po presoji, ki sojo »ja °d 19. do 22. julija letos, potrjuje, da Revozov “sistem ravna-a, * "koljem zadostuje pogojeni za delovanje tovarne v zahtevnem u nent okolju, ki postavlja vedno strožje zahteve”. Sisti htey em ravnanja z okoljem za-PomaP,P?Zn,avanie in spremljanje pa mbnih vplivov na okolje, kar prege zadošča, če ukrepov za pre-tivnjk anje, 'n zmanjševanje nega-pi-J . vPlivov na okolje tudi v Sl ne izvajamo,” pravijo v C'STR°Vo DRevO - Prvo Ve<* 2-600, kolikor jih ^t\,0 °z Posadil po Sloveniji, je na %°vi zelenici posadil minister (Loto: A. B.) Revozu. V Revozu trdijo, da so na prvem mestu ukrepi, s katerimi preprečujejo negativne vplive na okolje, in to tako, da tam, kjer je le mogoče, uporabljajo okolju prijazne materiale in procese namesto nevarnih in škodljivih. Z vračanjem že uporabljenih materialov in z uporabo odpadne toplote zmanjšujejo količine odpadkov in s tem tudi veliko privarčujejo. Iz odpadnih vod ali dimnih plinov pred izpustom v okolje odstrani-jo- škodljive snovi. “Vse stopnje proizvodnje vozila vključujejo enega ali več teh ukrepov, ki jih stalno izboljšujemo in prilagajamo novim, strožjim zahtevam varovanja okolja,” pravijo. V Revozu se pohvalijo, da so pri presoji za okoljevarstveni certifikat dosegli najboljši rezultat med vsemi Renaultovimi tovarnami po vsem svetu. “Zelo sem zadovoljen s tehnološkim in okoljevarstvenim napredkom, ki ga je Revoz dosegel v razmeroma kratkem obdobju,” je med drugim dejal minister Gantar. “Menim, da je skrb za ravnanje z okoljem v primeru novomeške tovarne avtomobilov še toliko pomembnejša, ker se T ISO 14001 - Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar ZSni>Je okoljevarstven: certifikat ISO 14001 izročil direktorju Revozove arne Jeanu-Marcu Calloudu. (Foto: A. B.) KOSTANJEVICA NA KRKI - Dogovor o zaščiti cvička, ustanovitvi Združenja pridelovalcev cvička in strokovne skupine v okviru Združenja ter elaborat za zaščito vina s posebnim tradicionalnim poimenovanjem (PTP) cviček so pretekli petek na turistični kmetiji Colaričevih na Ja-blanicah slovesno podpisali župani oz. njihovi pooblaščenci desetih /V 4 5 4 4 /V /< f r 4 Delovni čas trgovin Kupujte več, pa boste dolgo živeli in vam bo lepo na zemlji. Tako zapoved pišejo trgovci, a ne le oni. Za lažje nakupe podaljšujejo trgovine svoj delovni čas. Občan se lahko oskrbuje z blagom tudi tedaj, če preživi pretežni del dneva v službi. Trgovec lahko prodaja tudi v času, v katerem v preteklosti ni zaslužil ničesar. Obratovalni čas trgovin, ki ga obravnava tudi tokratna anketa Dolenjskega lista, po malem narekuje “obratovalni” čas kupcu. Gre za preblisk sodobne, tržno naravnane Evrope. Zaradi tega prebliska lahko zadišijo sveže žemljice celo na k nedeljskemu kosilu. Ob raztegnjenem delovnem času trgovin sobotno popoldne ni več rezervirano zgolj za družinski sprehod v gozd, ampak postaja že tudi priložnost za družinski izlet v veletrgovino. Če trgovine delajo cel dan in pozno v noč, bodo prodajalke, mlade mamice, mogoče še bolj kot doslej prisiljene videti svoje dojenčke le za kratek čas, ko jim bo dano biti doma. A tudi trgovcem se ob dolgem obratovalnem času trgovin ne cedita med in mleko, zlasti če kupčija ne cvete ves čas, ko je lokal odprt. Vsekakor je delovni čas trgovcev, ki so ga ob mnogih hudih besedah zakoličili najprej v ljubljanskem BTC, zdramil tudi sindikate. Ob napovedih podaljšanega delovnega časa v BTC Ljubljana je sindikat delavcev trgovine Slovenije menil, da bo tak delovni režim grobo posegal v pravice delavcev, kar bo imelo širše družbene posledice. Kaj menite o obravnavani temi? VLADKA TURK, kmetijska svetovalka, iz Ribnice: “To, da se podaljšuje delovni čas in so trgovine odprte tudi ob nedeljah, samo podpira potrošnikovo lenobo in spodbuja potrošništvo, čeprav smo že tako pretirano potrošniška družba. Ob nedeljah ne hodim v trgovino, ker menim, da si tudi trgovci zaslužijo počitek. Niso toliko plačani, da bi delali še takrat, ko lahko drugi počivajo.” SLAVKO PODLOGAR, zaposlen na srednji šoli Kočevje: “Če hočemo v Evropo, se morajo tudi trgovine prilagoditi evropskemu načinu ponudbe. Za kupca je dobro, da so odprte tudi ob nedeljah, bilo pa bi dobro tudi za zaposlene, če bi za to dobili pošteno plačilo. Za delo ob nedeljah ne morejo biti enako plačani kot za ostale dneve. Morajo biti tudi kdaj prosti, saj vsak človek potrebuje počitek.” MIRO HRENK, strokovni delavec za kulturo, znanost in šport pri trebanjski občini: “Trgovci se skušajo vse bolj približati potrebam in zahtevam kupcev tudi s prilagajanjem odpiralnega časa trgovin; taka je ustaljeha praksa tudi v razvitih državah in prav je, da ji skušamo čim bolj slediti, da ne bi bilo preveč boleče še večje odpiranje evropski konkurenci. Kupec je tam res kralj.” TADEJ KLATNUS, djjak 3. letnika poklicne šole v Krškem, iz Krmelja: “Čeprav je bila tudi moja mama trgovka oziroma prodajalka, menim, da bi bilo prav, če bi trgovska podjetja prilagajala svoj delovni čas bolj življenjskemu ritmu in potrebam drugih, tako ali drugače zaposlenih ljudi. Med temi je precej takih, ki morajo delati ponoči, tudi ob nedeljah in praznikih.” JOŽEFA JALOVEC, šivilja iz Kostanjevice na Krki: “V trgovino skoraj ne hodim. Vendar kot vem, so odprte dovolj dolgo. Slišim, da se v Ljubljani prodajalci upirajo. Prav je, da se, saj so trgovine odprte dovolj dolgo. Trgovci bi radi daljši delovni čas zato, da bi več zaslužili. Če bo prodajalka delala cele dneve, ne bo nič z družino. To bo slabo za vzgojo otrok.” MARIJA PREDANIČ, prodajalka z Zgornjega Obreža: “Govori se o podaljšanju delovnega časa trgovin. Nasprotujem takemu delovnemu času. Vsak, kdor ima družino, potrebuje nekaj prostega časa za družino, za otroke. Med tednom moramo dosti delati. Če je primeren delovni čas, si bolj zbran, drugače ne. Če bi bile katere trgovine odprte dlje časa, bi bile mogoče tiste z živili.” PETER CIGLER iz Stranske vasi pri Novem mestu: “Sedanji delovni čas trgovin mi čisto ustreza, pa nimam trgovine pred nosom tako kot v mestu. Dovolj bi bilo, če bi bila v Novem mestu v nedeljo dopoldne odprta ena trgovina in še cene bi bile takrat lahko višje. Sicer pa prodajalci najbolj vedo, kdaj je smotrno, da je trgovina odprta.” ZLATKO RIBARIČ, prodajalec v trgovini Kašča v Semiču: “Pri nas imamo trgovino odprto ob delavnikih po ves dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa nekaj ur manj. Mislim, da smo se dobro prilagodili kupcem, in ti se v glavnem ne pritožujejo. Kako pa je bilo včasih, ko so bile prodajalne ob nedeljah in praznikih zaprte? Danes pa nimamo trgovci prostega ne petka ne svetka, vedno smo na razpolago!” JUŠ MIHELČIČ, gradbeni tehnik iz Metlike: “Delovni čas v trgovinah naj podaljšajo, a ne na škodo trgovcev, ampak naj lastniki zaposlijo več prodajalcev. S tem bi se povečalo število zaposlenih. Lastniki trgovin bi morali biti za to, da bi imeli odprto čim dlje, zlasti v našem obmejnem mestu. Blagajne za tiste, ki potrebujejo potrdilo za vrnitev DDV, bi morale biti ločene." RADEČE TRETJE RADEČE - Na tekmovanju slovenske turistične zveze za komunalno najbolj urejen kraj v državi je med 104 udeleženci občinsko središče nove občine Radeče osvojilo zavidljivo 3 mesto. Prva je bila Spodnja Idrija, 2. mesto je dosegla Muta. Priznanje bodo Radečani prejeli na praznik .vv. Martina 11. novembra v Laškem. Ker še iz nekdanje skupne občine vlada med tema dvema krajema precej rivalstva, nekateri samo še predlagajo, naj Radeče v prestolnico laškega piva pripeljejo s seboj nekaj gajb piva Union, da se bodo sploh lahko odžejale. Pri smeteh nič več, kot je bilo V Semiču okrogla miza o dolgoročnem reševanju odlaganja belokrajskih odpadkov ■ Državni sekretar Slokar. “Čez deset let ne bo več ne deponije pri Vranovičih ne v Bočki” SEMIČ - V Beli krajini sta za 28 tisoč prebivalcev dve deponiji komunalnih odpadkov. Črnomaljski in semiški se zbirajo pri Vranovičih, metliški pri Bočki. Ker sta obe odlagališči že precej polni, se na črnomaljski in metliški Komunali pripravljajo na razširitev. A na okrogli mizi o dolgoročnem reševanju odlaganja belokranjskih odpadkov, ki je bila v okviru občinskega praznika pretekli teden v Semiču, so bili nemalo presenečeni, ko jim je državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar dejal, da čez nekaj let ne bo več ne ene ne druge deponije. In to preprosto zato, ker ne bosta sposobni pridobiti integralnega dovoljenja za nadaljnje zbiranje odpadkov. Pa vendar so v Beli krajini načrtovali povsem drugače. Direktor metliške Komunale Juš Mihelčič je povedal, da ima deponija v Bočki le lokacijsko, ne O SMETEH IN VODOVODU - O tem, kako bodo morali v.prihodnjih letih ravnati z odpadki, so Belokranjcem pripovedovali (od leve): svetovalec ministra za okolje in prostor (MOP) Dušan Marc, državni sekretar na omenjenem ministrstvu Marko Slokar ter svetovalka vlade Meta Gorišek. Povedali so tudi, da je MOP pripravljen pomagati pri belokranjskem regionalnem vodovodu, vendar v skladu s svojo strategijo. (Foto: M. B.-J.) pa tudi gradbenega dovoljenja. A pripravljajo projekt za razširitev. Prostora imajo namreč dovolj, saj so se pred leti iz problemov na vranoviški deponiji naučili marsičesa, tako da so odkupili vsa razpoložljiva zemljišča okrog odlagališča. Vendar bodo po njegovih besedah zaprosili za dovoljenje za odlaganje za naslednjih deset let le, če ne bodo v Beli krajini našli rešitve za skupno deponijo. Po njegovem bi bila primerna opuščena vojašnica pri Vražjem kamnu, kjer je potrebna infrastruktura, ki propada. Robert Klobučar iz črnomaljske Komunale je dodal, da bo tudi odlagališče pri Vranovičih prihodnje leto polno, zato ga bodo morali razširiti. Državni sekretar Slokar je dejal, da imamo pri nas deponije komunalnih odpadkov, ki to v resnici sploh niso, čeprav imajo nekatere celo uporabna dovolje- nja. Po novem namreč ne bomo smeli več odložiti nobenega neobdelanega odpadka. “V prihodnjo centri za ravnanje z odpadki ne bodo imeli le jam, v katere bodo stresali smeti, zato je najbolje, da ideje o takšnih odlagališčih pozabimo že danes, da ne bomo imeli čez nekaj let težav. Nimam namena povzročati panike, vendar se bodo morali v regijah pri ravnanju z odpadki povezati, tako zaradi visokih stroškov kot pomanjkanja kadrov,” je dejal Slokar. Ob tem je postregel s podatki, da seje na Gorenjskem v ta namen že povezalo 25 občin, v Pomurju že gradijo regionalni center v Puconcih, prav tako se premika na štajerskem, v ljubljanski regiji se še niso odločili, kje naj bi bil center, medtem ko je v zadnjem času zelo uspešen program na Dolenjskem, kjer naj bi prihodnje leto začeli graditi center za ravnanje z odpadki, ki naj bi trajal več let. V njem bi zbirali odpadke od 160.000 pre bivalcev. Poudaril je, da je zadnj1 rok za zaprtje deponij, kakrsn*-imamo v Sloveniji danes, let, 2007, da pa ne bi bili takrat preve« presenečeni, se moramo na dobro pripraviti. M. bezek-jakse Na Cviblju o preteklosti Žalna slovesnost ob spomeniku padlim • Slavnostni govornik minister Anton Rop govoril o spreminjanju preteklosti ZOISOVI ŠTIPENDISTI - Med 53 Zoisovimi štipendisti iz Posavja, kij je pretekli petek generalni direktor Republiškega zavoda za zaposloval Slovenije Jože Glazer izročil certifikate, je bil tudi Žiga Novšakjna P° j netku). Glazer je povedal, da prejema te štipendije za nadarjene že vet ^ 7000 študentov in dijakov. Slavnostna govornica, menedžerka leta l . Tatjana Fink je poudarila novim Zoisovim štipendistom (iz I po besedah direktorja območne enote RZZZ Toneta Korena že 200), njihov neprecenljivi kapital znanje in da naj si zastavijo am^Icl0Z^rjdi-uresničljive cilje. Štipendiste je predsednik sveta pokrajine Posavje N1 ^ jan Janc poz\’al, naj se po končanem študiju vrnejo v Posavje. (Fot ■ Perc) Maribors pismo 200 let bolnišnice Po vojni prenovljena Mariborski zdravstveni delavci in z njimi vsi Mariborčani so v minulih dneh proslavljali velik jubilej - 200. obletnico obstoja Splošne bolnišnice v mestu. Prebivalci Maribora in okolice so namreč s svojo bolnišnico izjemno povezani, saj so v zadnjih 30 letih na osnovi petih referendumov več kot 20 let plačevali samoprispevek za njeno izgradnjo, obnovo in modernizacijo. Mariborska bolnišnica je bila ustanovljena že daljnega leta 1799, v njej pa so lahko hkrati zdravili 24 bolnikov. Korenine mariborskega zdravstva segajo v leto 1243, ko se v mestnih kronikah že omenja prvi ranocelnik Wolframus Chirurgus. Prvi špital za ostarele in bolne pa je mesto dobilo 1348. leta. Večina mariborskih zdravnikov v prejšnjih stoletjih seje šolala v Gradcu, kjer so 1782. leta ustanovili kirurško učilišče. Zanimivo je, da so do konca prve svetovne vojne v bolnišnici delali skoraj izključno zdravniki nemške narodnosti. Večinajih je, potem ko je general Rudolf Maister Maribor s svojo odločno akcijo priključil Sloveniji, mesto zapustila. Narodnostna struktura zaposlenih v bolnišnici se je močno spremenila tudi na začetku druge svetovne vojne, saj so nacisti izselili 23 slovenskih zdravnikov, večino drugih pa premestili v Avstrijo. Po vojni, med katero je bila bolnišnica ob bombnih napadih zaveznikov v večjem delu porušena, je v ^, riboru zrasla prenovljena bo nišnica, ki je za ljubljanski Kliničnim centrom danes naj^ večja zdravstvena ustanova državi. , Danes ima mariborska b° nišnica 40 oddelkov, v katerinJ 2336 zaposlenih, od tega 5 zdravnikov in blizu 1500 rr>e cinskih sester. V bolnišnici itn jo 1631 postelj, v katerih jc13 ležalo preko 50.000 bolnikov’ specialističnih ambulantah P so pregledali 310.000 bolnik Mariborska bolnišnica je 13 učna baza tako za Visoko tat stveno šolo v Mariboru kot. študente zadnjih letnikov Ij ljanske medicinske fakulte • Ob 200-letnici je bolnišnic3 veliki dvorani Slovenskega rodnega gledališča v Man' pripravila svečano akadeflU j na kateri so se zbrali najvidn J a, g°s predstavniki političnega, podarskega in kulturnega )jo udelc maribors^ ijenja v mestu, s svojo udc ^ na akademiji pa jc maribz Dol. Karteljeve- jer .Jdo, Saša Fideršck iz Scnt- Slov ' Kuka, Katja Polanc iz lw!nskc vasi - Davida, Darja t)aJ^'-*akša iz Črnomlja - Žiga, \n ,laha Glavan iz Zagorice - Cr- r,l2a, Marinka Koplan iz kolj^V Gregorja, Darja Pe- i P0:,2 Bahovca - Janjo, Helena Mari !z Črnomlja - Erika, Ja,jetj' Fabjančič iz Leskovca - Cim j. a Erman z Velikega Izn' Uro5a-Pan j,0 Vc8a mesta: Suzana Le-za j . °d Trško goro 26 - Matev-Ijra ia Skube, Košenice 86 -frjL11' Marjanca Pleskovič, Pod Sej ° Kor o 76 - Ksenijo, Darja V)’7rUbarJeva 5 - Živo, Silva to ii vba Gruma 28 - Katari-3s’ jeK‘na Hočevar, Nad mlini deklico. Čestitam«! I Z M A S I H O 3 C I N Nov zagon partnerskemu sodelovanju 8-članska delegacija nemškega mesta Langenhagen na obisku v Novem mestu - Ljubezen na prvi pogled - Navdušeni nad gimnazijo - Program sodelovanja v letu 2000 NOVO MESTO - Prejšnji teden je bila na delovnem obisku v Novem mestu 8-članska delegacija partnerskega mesta Langenhagen iz Nemčije, ki stajo vodila županja gospa VValtraud Krueckeberg in direktor mesta gospod dr. Klaus Rosenzweig. Z njima so bili še predstavniki kulturne, športne, socialne in gasilske dejavnosti iz tega mesta. Gre za obisk na najvišji ravni, ki posebej navdušeni, so se dogovo- se zgodi povprečno vsaki dve leti. Letošnji je potekal v zelo delovnem in plodnem prijateljskem vzdušju ter je dal 11-letnemu sodelovanju med mestoma novega zagona, spodbud in vsebin. Nemški gostje in partnerji so si v spremstvu gostiteljev ogledali Dolenjski muzej in slikarsko razstavo Janka Orača, socialni del je bil na ogledu in pogovorih v novomeškem domu starejših občanov, “športniki” so šli v športno dvorano Marof, gasilske strokovnjake pa so peljali v novomeški Gasil-sko-reševalni center. Obiskali so še Šolski center v Šmihelu in si ogledali sodobno športno dvorano Leona Štuklja. Med ogledom prenovljene novomeške gimnazije, nad katero so bili gostje še MARTINOV POHOD PO PODGORJANSKI VINSKI CESTI ŠENTJERNEJ - Mladi liberalni demokrati in demokratke iz Šentjerneja vabijo na že drugi tradicionalni pohod po Podgotjanski vinski cesti, in sicer v soboto, 6. novembra. Zbor bo ob 9. uri na Tolstem Vrhu, pri cerkvi sv. Roka. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Šentjerneja, odhod bo ob 8.30 izpred občinske stavbe. Potem bo pohodnike vodila pot do Gracarjevega turna, preko Vrhovega na Prežek, potem pa na Kiro, Stražnik, Pleterje in končno na Hrib - Vinotoč Drča, kjer se bo pohod predvidoma ob 15. uri zaključil. Več informacij o pohodu dobite pri Eriki Lenčič, tel: 068/81 -786 oz. na sedežu šentjernejske LDS tel: 068/81-329. BIVŠI IN SEDANJI - Dosedanjemu direktorju novomeške Komunale Marjanu Kel-višarju (levi) je potekel mandat. Na (zapoznel) razpis za direktorja sta se prijavila Kel-višar in Borut Novak, dosedanji občinski sekretar za okolje in prostor. Medtem pa je nadzorni svet Komunale Novaka predlagal za direktorja, dokler ne bo izpeljan postopek po razpisu. Vsekakor bo novi direktor za imenovanje potreboval soglasje občinskih svetov vseh šestih občin, na območju katerih Komunala opravlja svoj posel. Ne bo lahko! (Foto: A. B.) Suhokranjski drobiž rili za navezavo tesnejših stikov med novomeško in langenhagen-sko gimnazijo, med dijaki in učitelji. Pogovori so potekali tudi na neformalnih srečanjih in družabnih priložnostih. Konec koncev tudi na domovih gostiteljev, kjer so nekateri gostje bivali med obiskom. KONČNO GRADNJA - Po več letih urejanja lastninskih odnosov bo v naslednjih dneh stekla gradnja večnamenskega doma na Dvoru. V domu bodo prostori pošte, dvorana za potrebe krajanov, več lokalov in prostori za potrebe društev. VANDALIZEM - Na cerkvi sv. Antona ob cesti Novo mesto-Dvor so neznani storilci pretekli teden potrgali žlebove in odnesli tudi nekaj metrov bakrene cevi. Škoda je precejšnja. POD STREHO - Bolj veselo pa je bilo pretekli teden pri cerkvi sv. Pavla na Vinkovem Vrhu, saj je številnim krajanom z Vinkovega Vrha in iz okoliških vasi uspelo ruševine obnoviti in jih tudi prekriti. Če se bo nadaljevalo lepo vreme, , bodo pričeli tudi z notranjimi ometi. Za številne delavce je bilo tudi tokrat pošteno poskrbljeno z jedačo in pijačo. Po 55 letih bo v nedeljo maša na Vinkovem Vrhu. Nabirko pa bodo namenili za obnovitvena dela. S. M. DOBILI SO SE STAROSTNIKI IZ BUČNE VASI BUČNA VAS PRI NOVEM MESTU - Tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa je pretekli četrtek, 21. oktobra, pripravil srečanje starostnikov. Na rednem srečanju v gostišču Na vasi v Dolenjih Kamencah so jih pozdravili: Marija Pugelj, predsednica krajevnega odbora, Andreja Rebernik iz OZRK Novo mesto in predsednik KS Jože Flo-rijančič. Prijetno srečanje so obogatili učenci OŠ Brš-ljin, ki so z mentorico Martino Picek pripravili kulturni program, za dobro razpoloženje pa je poskrbel Henček. Tako županja Krueckebergova kot direktor Rosenzvveig sta na svojih funkcijah od začetka partnerskega sodelovanja med mestoma. “Slo je za ljubezen na prvi pogled,” pravi županja. “Čeprav so formalni stiki pomembni, saj mora biti sodelovanje, če naj bo koristno in plodno, organizirano, pa je najpomembnejše, da smo vzpostavili sodelovanje med ljudmi, še posebej med mladimi, kajti ti držijo vso stvar pokonci. Vedno znova opažam uspešno sodelovanje in lepo prijateljstvo med vašo in našo mladino in tega sem najbolj vesela.” “V 11 letih so se med našima mestoma spletle tesne vezi, ne samo uradne, in formalne, ampak tudi zasebne, človeške. Vsakokrat ko pridem v Novo mesto, se mi zdi, kot da sem doma,” je dejal direktor Langenhagna dr. Rosenzvveig. Rdeča nit novomeških pogovorov je bil program sodelovanja partnerskih mest v letu 2000. Drugo leto bo namreč v sosednjem Hannovru svetovna razstava in to je še posebna priložnost, da si jo ogleda čim več Novome-ščanov, še posebej mladih, katerim so pri programu sodelovanja v prihodnjem letu namenili največ pozornosti in za katere bodo prihodnje leto pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev. Priložnosti za sodelovanje bo več kot dovolj. Beseda je tekla tudi o okvirnem programu sodelovanja v letu 2001, ko naj bi nemški prijatelji spet bolj prihajali na obiske v Novo mesto. A. BARTEU Voda na Tolstem Vrhu Odprtje vodovodnega sistema Tolsti Vrh-Dol. Suhadol-Leskovec ■ Gradnja je trajala S let in veljala 115 milijonov tolarjev TOLSTI VRH - Letošnja jesen je na Tolstem Vrhu še posebej bogata. Vinogradi na tej izvrstni vinski gorici so bogato obrodili in sodi v zidanicah so polni mošta, ki ga bo najpri-ijubljenejši svetnik v teh krajih pod Gorjanci, Martin, čez teden dni spremenil v izvrstno mlado vino. Ob tem pa so prebivalci treh vasi pod tem vinorodnim gričem, Tolstega Vrha, Dolenjega Suhadola in Leskovca, prejšnjo sredo dobili še pitno vodo izjavnega vodovoda, in to, kot trdijo strokovnjaki, najboljšo na celem območju novomeške Komunale, da bi jo lahko, tako kot svoj najboljši cviček, stekleničili. Kaj pomeni zdrava pitna voda iz javnega vodovoda za te ljudi, je pokazala proslava ob odprtju tega vodovodnega sistema, ki je prerasla v pravo ljudsko slavje. Ta dogodek so še dolgo po končani slovesnosti proslavljali v številnih zidanicah na Tolstem Vrhu. Vasi Leskovec, Dolenji Suhadol in Tolsti Vrh so do sedaj imele le vodo iz kapnic oz. so jim jo v sušnih časih dovažali s cisternami. Vodovod za te vasi so gradili kar 5 let in z njegovo izgradnjo je izpolnjena prva pomembna stvar iz dogovora pred desetimi leti med novomeško občino in krajevno skupnostjo Brusnice glede kolektivne rente na račun komunalne deponije pri Leskovcu. Še vedno pa čaka izgradnja pločnika od Rateža do Brusnic. Celotna zahtevna gradnja je veljala 115 milijonov tolarjev, od čegar je več kot polovico prispevala novomeška Komunala, ostalo pa krajevni skupnosti Brusnice in (nekdanja) Orehovica v šentjernejski občini, v kateri več vasi dobiva vodo iz vrtine Kamnišček, iz katere vodo prečrpujejo tudi v 100-kubični rezervoar na Tolstem Vrhu. Iz te samoizlivne vrtine porabijo okoli 2 litra vode na sekundo, kar povsem zadostuje za sedanje potrebe, s črpanjem pa bo moč iz te vrtine dobiti do 15 litrov izredno kakovostne vode na sekundo. Na sedanji vodovodni sistem je priključenih 128 odjemalcev v šentjernejski in 45 v novomeški občini, poleg gospodinjstev je vodo dobilo tudi precej zidanic in vikendov na Tolstem Vrhu. Novi vodovodni sistem je računalniško upravljan in prek radijski zvez povezan s Komunalinim centrom vodenja na Cikavi. A. B. TRIJE ZA EN TRAK - Trak pred vodohranom na Tolstem Vrhu, iz katerega se s kakovostno pitno vodo napajajo vasi Tolsti Vrh, Dol. Suhadol in Leskovec, so prerezali (z leve) novomeški podžupan Marjan Somrak, direktor Komunale inž. Marjan Kelvišar in šentjernejski župan Franc Hudoklin. (Foto: A. B.) MINISTROVA GIMNAZIJSKA URA - Minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga si je v petek, 29. oktobra, ogledal prenovljeno novomeško Gimnazijo, ki mu jo je razkazala ravnateljica Helena Zalokar. Po klepetu s profesorji v zbornici ob kavici pa je gimnazijcem, ki so si za maturitetni predmet izbrali sociologijo, in članom debatnega krožka predavaI o sistemu šolstva v državah Evropske unije. Ta šolske programe različnih držav zaradi medsebojnega priznavanja spričeval po eni strani enoti, po drugi pa dopušča tudi raznolikost, temelječo na nacionalni šolski tradiciji. (Foto: I. V.) BANKA V BRŠUINU - V petek, 29. oktobra, so v poslovno-trgovski hiši Hedera v Bršljinu slovesno odprli 30. enoto Dolenjske banke. Bršljinska poslovalnica meri več kot 200 m2, je najlepša in najsodobneje opremljena enota Dolenjske banke, med drugim so strankam na voljo tudi trije računalniki, povezani s predstavitvenimi stranmi Dolenjske banke na internetu. Vposlovalnici so tri bančna okenca, dve svetovalni pisarni, bančni avtomat, dnevno-nočni trezor, kmalu pa bodo namestili tudi otroški varčevalni avtomat. Bršljinsko poslovalnico sta odprla direktor Dolenjske banke Franci Borsan in vodja poslovalnice Amalija Papež, v kulturnem programu pa je sodeloval Dolenjski oktet. (Foto: A. B.) IGRAČA ZA PRIJATELJA - V tednu otroka, ki so ga v novomeškem vrtcu Janko raztegnili na cel mesec, so otroci iz skupine Zajčki na lastno pobudo za svoje socialno ogrožene vrstnike zbrali igrače in jih prejšnji četrtek predali novomeškemu Rdečemu križu, kjer bodo poskrbeli, da bodo darila prišla v prave roke. Tako so Zajčki postali najmlajši člani Rdečega križa in najmlajši donatorji. (Foto: A. B.) Spar tudi v Novem mestu Šparov hipermarket v Bršljinu - 10.000 artiklov na 1.900 m2 NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so v novem novomeškem poslovno-trgovskem središču v Bršljinu odprli Šparov hipermarket in tako je na Dolenjsko prišla napovedana tuja trgovska konkurenca. Tuja le pogojno, kajti bršljinski hipermarket je odprlo podjetje Spar Slovenija, ki ima v Sloveniji z novomeško že 14 trgovin in zaposluje 600 delavcev. Bršljinska Sparova trgovina meri kar 1.900 m2, v njej pa je kupcem na voljo velika izbira živil, čistil, kozmetike in drugega. Trgovska veriga Spar je znana tudi po ponudbi svežega sadja in zelenjave, v novomeškem hipermarketu sta še delikatesa s svežim mesom in ribarnica. V trgovini bo dišalo tudi po svežem kruhu in pecivu, saj imajo svojo malo pekarno. Kakih 70 odst. blaga v trgovini - vseh artiklov je okoli 10.000 - bo slovenskega izvora, ki ga bodo prodajali pod Sparovo blagovno znamko in po konkurenčnih cenah. Ob trgovini je 140 parkirnih mest. Trgovino ima Spar Slovenija v dolgoročnem najemu, v opremo pa so vložili 125 milijonov tolarjev. V trgovini je 22 zaposlenih, odprta pa ie med tednom od pol osmih zjutraj do osmih zvečer, ob sobotah do petih popoldne, ob nedeljah pa od pol devetih zjutraj do enih popoldne. Čez mesec dni bodo odprli podoben hipermarket še v Krškem. Prihodnje leto naj bi odprli v Sloveniji še 5 novih Sparovih hipermarketov ter največjo Intersparovo trgovino na svetu sploh - megamarket v Mariboru, tako da bodo imeli v Sloveniji že 54.000 m2 prodajnih površin. A. B. SPAROVA TRGOVINA - Šparov hipermarket v novomeškem Bršljinu ima 1900 m2 prodajnih površin in ponuja kakih 10.000 artiklov. (Foto: A. B.) ttHte IZ NAŠIH OBČI N Priznanje za podzemeljsko kopališče V prihodnje razširitev, morda pa celo tobogan METLIKA - Nedavno se je s podelitvijo priznanj v Termah Čatež končalo ocenjevanje za slovensko “naj” kopališče, v katerem so sodelovali poslušalci nekaterih slovenskih lokalnih radijskih postaj in bralci lokalnih časopisov, med drugimi tudi Dolenjskega lista. V kategoriji naravnih kopališč je kopališče v Podzemlju doseglo 7. mesto, kar je najboljša uvrstitev za tovrstna kopališča južno od Ljubljane. Za to so si v GTM Metlika prislužili posebni priznanji Dolenjskega lista in Gorenjskega glasa. Kot je povedala direktor-ca GTM Metlika Vera Pešelj, je to priznanje zanje potrditev, da so na pravi poti, predvsem pa da obiskovalci spoštujejo njihov trud. Kamp v Podzemlju je namreč še vedno edini kategorizirani ob Kolpi, saj je od treh možnih dobil dve zvezdici. Tretjo bi dobil, če bi imel tudi bungalove. “Priznanje je hkrati obveza, da bomo tudi v prihodnje ponudili gostom vsako leto kaj novega. Načrtujemo, da bomo razširili kopališče. Morda bomo postavili tudi tobogan, vsekakor pa še dodatne športne pripomočke,” je povedala Pešljeva. Sicer pa je bil letošnji obisk v kampu kljub slabemu vremenu enak lanskemu, medtem ko je bilo dnevnih obiskovalcev na kopališču za tretjino manj. M. B.-J. O JEDEH IN OBRTEH ČRNOMELJ - V okviru tedna vseživljenjskega učenja je tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo pretekli teden pripravil vrsto prireditev, predvsem o belokranjskih jedeh in obrteh. Teden pa je zaključil v petek s prireditvijo “Druži nas stara belokranjska pesem”, na kateri so ustanovili tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Oživljeno sodelovanje obmejnih občin Srečanje predstavnikov občin Metlika, Žakanje, Ribnik in Netretič METLIKA - Konec oktobra je bil na pobudo Metličanov v Metliki sestanek, ki so se ga poleg tukajšnjega župana Slavka Dragovana udeležili še načelniki občin Žakanje, Ribnik in Netretič iz Hrvaške. S tem srečanjem naj bi se znova pričelo sodelovanje med sosedi na obeh straneh Kolpe, ki je bilo nekdaj že zelo dobro, po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške pa je nekoliko zastalo. Sogovorniki so se ustavili predvsem pri sodelovanju na gospodarskem področju, še zlasti pri prometu in energetiki. Strinjali so se, da bi morali posodobiti železnico, ki pri Metliki prečka državno mejo. Načelnik občine Netretič je natančno predstavil gradnjo ceste Karlovac-Reka in še posebej prometnega vozlišča Novigrad. Ker pa je cesta Novo mesto-Karlovac najkrajša pot proti BiH in Dalmaciji, so poudarili, da bi morali pospešiti pripravo projektne dokumentacije, ki bi cesti Novo mesto-Metlika zagotovila elemente nižinske ceste in s tem skrajšala pot od vozlišča v Novem mestu do Novigrada. Metliška občina bo pospešila izdelavo idejnega načrta za ureditev mednarodnega mejnega prehoda v Metliki. Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je prečkalo mejni prehod 716.213 osebnih vozil, 5.535 avtobusov in 22.580 tovornjakov. Predstavniki hrvaških občin so povedali, da namerava njihova država plinificirati vsa naselja ob Kolpi od Karlovca do Gorskega Kotarja. Če bi se nanj priključila tudi metliška občina, bi ga lahko dobila že pred letom 2003. Naslednje srečanje obmejnih občin naj bi bilo še letos v Žakanju. Do takrat bodo v občinah pripravili predloge o tesnejšem sodelovanju na kulturnem in športnem področju. M. B.-J. POTOPISNO PREDAVANJE METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in metliška območna izpostava Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti sta v tem počitniškem tednu pripravili vrsto prireditev. Danes, 4. novembra, pa bo ob 18. uri v Ljudski knjižnici potopisno predavanje Braneta Kobala “Širimo obzorja: Filipini”. Svetniki zasedali le nekaj minut Metliški svetniki na seji pred tednom dni niso sprejeli predlaganega dnevnega reda, ker župan nanj ni uvrstil programa praznovanja občinskega praznika - Prekinitev do nadaljnjega METLIKA - Seja metliškega občinskega sveta pred tednom dni je bila zagotovo najkrajša v zgodovini svetniških sej v Beli krajini. Trajala je namreč le nekaj minut, vendar ne zato, ker bi bili svetniki tako hitri in učinkoviti. Vzrok je bil povsem drugje: svetniki preprosto niso sprejeli predlaganega dnevnega reda. In zakaj? Metliški svetniki so na seji v nikom ni bilo najbolj po volji. Iva- MALA SLIKARSKA DELA VNICA - Slikarjem in kiparjem, ki so v semiški občini letos ustvarjali že trinajstič zapored, se je ob tokratnem občinskem prazniku v prvi mali slikarski delavnici pridružilo tudi deset semiških osnovnošolcev, ki so s slikarji tudi skupaj razstavljali. Tako kot je tradicionalno slikarsko srečanje že preizkušenih slikarjev, naj bi v prihodnje skupaj z njimi vsako leto slikali tudi semiški slikarski nadobudneži. (Foto: M. B. -J.) začetku oktobra na tajnem glasovanju za občinski praznik znova potrdili 26. november, torej datum, ki je kot praznik veljal že doslej, a ga nekaj let Metličani niso praznovali. Svetnik Branko Matkovič je takrat predlagal, naj bi do naslednje seje na občinski upravi pripravili predlog programa praznovanja občinskega praznika, ki ga bodo svetniki obravnavali kot samostojno točko. A na dnevnem redu tokratne seje te točke ni bilo, zato je Matkovič predlagal, da jo na dnevni red uvrstijo na seji. Župan Slavko Dragovan je pojasnil, da je Matkovič obravnavo programa praznovanja le predlagal in ne zahteval. Poleg tega datum praznovanja še ni objavljen v Uradnem listu, m ko bo, bodo pripravili tudi program. Obljubil je tudi, da praznovanje letos zagotovo bo. Matkovič prav zaradi tega ni videl razlogov, da ne bi programa uvrstili na dnevni red, vprašal pa je tudi, zakaj datum še ni objavljen. Dragovan je dal na glasovanje dnevni red, ki so ga svetniki prejeli z gradivom, vendar ni bil sprejet, saj je proti njemu glasovalo 8 od 15 svetnikov. Župan je dejal, da je seja prekinjena, kar pa svet- na Škofa je zanimalo, kje piše, da je župan edini, ki določa dnevni red. Juš Mihelčič pa je menil, da bi morali najprej glasovati o Matkovičevem predlogu in šele potem o celotnem dnevnem redu. Župan pa je svojo odločitev argumentiral s tem, da predlog o razširitvi dnevnega reda ni bil podan z dodatnim gradivom, o katerem bi razpravljali na seji. Vendar se Matkovič s temi pojasnili ni strinjal. Tudi po njegovem mnenju bi namreč morali najprej glasovati o razširitvi dnevnega reda. Obljubil je, da lahko gradivo razdelijo takoj, ter spomnil, da so na ta način že razširjali ne le dnevni red, ampak tudi točko dnevnega reda, na POL STOLETJA BELOKRANJSKEGA MUZEJSKEGA DRUŠTVA METLIKA - V sredo, 10. novembra, bo minilo 50 let, odkar je bilo v Metliki ustanovljeno Belokranjsko muzejsko društvo. Ob tej priložnosti bo moč na pošti v Metliki dobiti priložnostni poštni žig, za katerega je osnutek pripravil Božidar Flajšman. Sicer pa bo društvo slvesno proslavilo polstoletni jubilej v decembru. primer pri še vedno sporni gro-barini na metliškem pokopališču. Ne nazadnje pa so s takšnim načinom razširitve dnevnega reda, kot jo je predlagal za program praznovanja, izvolili tudi metliškega podžupana. A vse te razlage niso pomagale. Svetniki so se razšli, seja pa je ostala do nadaljnjega prekinjena. M. BEZEK-JAKŠE V DRAŠIČIH PRAZNUJEJO DRAŠIČl - V krajevni skupnosti Drašiči na martinovo praznujejo svoj praznik. Ob tej priložnosti bodo v sredo, 10. novembra, po zidanicah blagoslovili mošt in čestitali Martinom, naslednji dan ob 16. uri pa bo predsednik državnega sveta Tone Hrovat odprl belokranjsko turistično vinsko cesto. V petek, 12. novembra, bo ob 19. uri v tukajšnjem gasilskem domu s komedijo “Pokvarjeno” gostovalo kulturno društvo Predoslje-Kranj, v soboto pa bo ob 16. uri promenadni koncert Mestne godbe Metlika, sledila pa bo predstavitev zloženke o Drašičih in degustacija, ki jo bo v soseski zidanici vodil dr. Julij Nemanič, ter srečanje ljudskih pevcev in godcev v gasilskem domu. Za srečanje se lahko harmonikarji, citrarji, orgličarji prijavijo pri Ediju Maceletu (tel. 068-58-269). V nedeljo, 14. novembra, bo ob 10. ura sv. maša in blagoslov obnovljene drašiške cerkve. Ob prazniku številna priznanja Semičani s praznovanjem jeseni zaključili občinski praznik - Podelili občinska priznanja, priznanja za najbolj urejene vasi in domove ter za nenavadne kmetijske pridelke SEMIČ - V semiški občini so v soboto s praznovanjem jeseni zaključili praznovanja ob občinskem prazniku, ki sojih pričeli dober teden prej. Ob prazniku so na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi občinska priznanja. Plaketi kot najvišjo občinsko priznanje sta prejela: Zvone Tkalec za uspešno delo v pokopališkem odboru sv. Roka, v občinskih in regijskih društvih ter prostovoljno gasilsko društvo Semič ob 105-letnici delovanja. Diplome za letošnje leto pa so prejeli Marija Malenšek za 55-let-no delo pri Rdečem križu, Sonja Škof za dolgoletno uspešno delo v Društvu kmečkih žensk Semič, Alojz Šuštarič za življenjsko delo na področju glasbeno-pevske kulture ter Martin Plut za dolgoletno uspešno delo v gasilstvu. V galerijskem prostoru semiškega muzeja pa so odprli pregledno razstavo slikarskega srečanja, ki je tri dni prej še trinajstič zapored potekalo v Semiču. Tokrat so razstavljali slikarji Jože Kotar, Aco Lebarič, Jožica Medle, Marija Rus, Klavdij Tutta ter kipar Stane Jarm. Hkrati z umetniki pa je pod mentorstvom Vlaste Henigsman ustvarjalo in razstavljalo tudi 10 mladih likovnikov iz semiške osnovne šole. Ob praznovanju jeseni, ki je bilo v petek in soboto, pa so najprej odprli razstavo poljskih pridelkov nenavadnih oblik in velikosti, ki je bila letos nekoliko skromnejša, saj je, kot je dejala predsednica Društva kmečkih žensk Sonja Škof, Semičanom pomagala pobirati pridelke toča. Kljub temu so podelili vrsto nagrad, in sicer: Kristini Juntez za najtežjo peso (8,78 kg), Mariji Movern za najtežjo kolerabo (6,25 kg), Mariji Štrucelj za natež-ji rdeči korenček, Franciju Pusta-vrhu za največjo zelno glavo, Pepci Kočevar in Antonu Starihi, ki sta prinesla najdaljši, kar 1,5 me- PRIZNANJA ZA UREJENOST -Priznanja za najbolj urejene domove in vasi je Semičanom podelil kmetijski minister Ciril Smrkolj, čestitkam pa se je pridružil tudi podpredsednik Turističnega društva Semič Mirko Pezdirc. Med drugimi je priznanje in denarno nagrado za najbolj urejen in cvetoč balkon prejela tudi Veronika Šaver iz Semiča (na levi). (Foto: M. B.-J.) tra dolgi jedilni buči, Anici Štukelj za izvirne in bogate košare z jesenskimi darovi narave ter Jožetu Kondi za limono. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj pa je na petkovem praznovanju jeseni, na katerem je pod vod-' stvom Venčeslava Zadravca nastopil tudi ženski pevski zbor Vižmarje-Brod, podelil priznanja v akciji “Občina Semič lepa, urejena in čista”. Najbolj urejena vas je zopet Mladica, najbolj urejeno domačijo imata Edi in Slavica Štricelj iz Strankse vasi, najbolj urejeno stanovanjsko hišo Marija Šuštarič iz Semiča in Majda Mal-narič iz Nestoplje vasi, najbolj urejen balkon pa Veronika Saver iz Šemiča in Pavla Debeljak z Gabra. M. B.-J. SEMIČ BO DOBIL ULICE SEMIČ - Tukajšnji občinski svet je že aprila 1997 sprejel sklep o uvedbi uličnega sistema v naseljih Gaber, Kot, Kašča, Mladica, Sadi-nja vas, Sela pri Semiču, Semič, Vavpča vas in Vrtača. Delo je potem zastalo, vse pa kaže, da se bo končno le začelo premikati. Kot je bilo slišati na zadnjem občinskem svetu, bodo vse vasi združili v enotno naselje Semič, nove ulice, ki bodo potekale skozi naselja, pa bodo dobile nova imena, se poimenovale po sedanji imenih vasi ali pa bodo uporabili ledinska imena, ki so še v rabi. Zanašajo se na lastno znanje V črnomaljskem Ekiju so v začetku letošnjega leta kot edini v Sloveniji pričeli izdelovati ventile za pralne in pomivalne stroje - Načrtujejo 8-odstotni tržni delež v Evropi ČRNOMELJ - Črnomaljsko podjetje Eki je pričelo s proizvodnjo leta 1992, in sicer v prostorih nekdanje vojašnice na Majerju. Njihovi prvi izdelki so bili hidrostati za pralne in pomivalne stroje, kijih še vedno izdelujejo, a načrtujejo, da bo ta proizvodnja počasi ugasnila. V Ekiju so namreč hkrati s proizvodnja hidrostatov razvijali nov izdelek, ventil za pralne in pomivalne stroje, ki je predvsem plod lastnega znanja v podjetju, nekoliko pa jim je priskočila na pomoč ljubljanska Strojna fakulteta. Z redno proizvodnjo teh ventilov so pričeli V začetku letošnjega leta, trenutno pa so edini izdelovalci tovrstnih izdelkov v Sloveniji, medtem ko so njihovi največji konkurenti Italijani. “Samo v Evropi potrebujejo na leto 35 milijonov takšnih ventilov. S hidrostati imamo trenutno 8-odst. tržni delež na evropskem trgu, načrtujemo pa, da bomo tolikšen tržni delež dosegli tudi z ventili,” je povedal direktor Eki-ja Anton Štefanič. Prvi kupec ventilov je Gorenje, izvažajo pa jih tudi na evropski in arabski trg. Medtem ko danes izvozijo 80 odst. hidrostatov, pa načrtujejo, da bodo v naslednjih treh do štirih letih naredili po 3 milijone ventilov na leto in jih 90 odst. prodali po vsem svetu. Ob tem Štefanič pohvali, da je linija za izdelovanje ventilov zelo moderna, avtomatizirana in računalniško krmiljena. Zato pri proizvodnji ni potrebno veliko delovne sile in zategadelj tudi niso na novo zaposlovali. Res pa je, da so prav zaradi avtomatizirane proizvodnje konkurenčni na trgu. Sicer pa v Ekiju, ki zaposluje 65 ljudi, leta 1995 pa je dobil tudi certifikat ISO 9002, niso zaključili z razvijanjem novih izdelkov. Direktor Štefanič je še nekoliko skrivnosten, izdal pa je, da bodo z izdelavo ene od komponent za gospodinjske aparate, ki jo razvi-jo sedaj, začeli spomladi prihodnje leto. . M. B.-J. KAR NI “OBRALA” TOČA - Društvo kmečkih žensk Semič se tudi letos ni izneverilo dolgoletni tradiciji pri pripravi razstave poljskih pridelkov, čeprav je septembra velik del občine potolkla toča. Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev in nekateri so bili nemalo presenečeni nad igro narave. Hkrati pa pridni Semičani niso dokazali le, da lahko na svojih njivah in vrtovih pridelajo prav vse za te kraje značilne pridelke, ampak so znova potrdili, da je Bela krajina slovenska Kalifornija. Na razstavi so bili namreč tudi kakiji in limona. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki SEJANJE - Metliškemu svetniku, ki je na seji v začetku oktobra potarnal, da so zasedanja občinskih svetov predolga, se je zelo hitro uresničila želja po krajšem sejanju. Že na naslednji seji, ki naj bi bila pred tednom dni, metliškim izbrancem ljudstva ni uspelo segreti niti stolov. Zanimivo pa je, da je tokrat taisti svetnik najbolj jadikoval, ker so zaradi nesprejetega dnevnega reda tako hitro zapustili sejno sobo. GLAS - Ko je kmetijski minister Ciril Smrkolj prišel na praznovanje jeseni v Semič in podelil priznanja za najbolj urejene semiške vasi in domove, je bil navdušen nad vse večjo skrbjo ljudi za njihovo bivalno okolje. Dejal je, da ga zadnje čase, ko ima mesne probleme in se veliko srečuje s tujci, ti srašujejo, če sov Sloveniji vsi vrtnarji. Vendar pa si pri pohvalah ni mogel kaj. da ne bi še malo pograjal. Rekel je, da imajo Semičani menda probleme z neko drugo občino, saj se je v Semič pripeljal po delu makadamske ceste. Zamolčal je, najbrž iz vljudnosti, da je "neka druga občina” metliška občina. Je ze tako, da dober glas seže v deveto glas, slab pa celo do ministra. Črnomaljski drobir' PISKANJE - Ko je direktorica črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo videla glinaste piskajoče vodomce, kijih izdeluje Vera Vardjan iz Velikega Neraj-ca. je bila tako navdušena, da je takoj sklenila, da jih bo kupila kar celo jato. Upamo lahko samo, da ne bodo morali potem njeni podrejeni plesati tako, kot bo Žagarjeva piskala. ČUDEŽI - Ksenija Khalilje00 predstavitvi svoje knjige Nerajsl® hrani dejala, da se je zgodil čudež, da je knjiga izšla. Največ zaslug za čudež pa je menda imel projekt Celostnega razvoja podeželja m obnove vasi (CRPOV) pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nerajčani bi te njene besede lahko dobro vnovčili, le svojo vas bi morali proglasiti za kraj čudežev. Obiskovalcev jm1 zagotovo ne bi manjkalo. Semiške tropine ZAMUDA - Pretekli teden sta Semič obiskala, seveda vsak posebej, državni sekretar na ministrs -vu za okolje in prostor Mark Slokar in kmetijski minister Cin Smrkolj. Med ljudi, ki so ju čakali v penzionu Smuk, je prišel vsa* s tričetrturno zamudo. Semičan se sprašujejo, kakšna bi bila se zamuda, če bi prišla v njihov občino predsednik države a vlade. Potrpežljivi kot so, bi J najbrž čakali cel popoldan. CIVILIZIRANJE : Marku Slokar je na okrogli mizi oravn • nju z odpadki dejal, da je v vs J Evropski uniji zelo velik pr0*?. v odlaganje starih avtomobil0^ Pripravili so že nekaj predpisov odstranjevanju neuporabnih ay tomobilOv, a so vsi propadla , tem primeru so v semiški ol°c' že pred združeno Evropo-Evropejce nerešljivemu Pr0 mu so bili kos na povsem en staven način. Semičani so im namreč navado, da so se sta avtomobilov znebili tako, da jih za nekaj sto DEM Pr0.. j Romom, ki so se vozili z njtm ’ dokler so pač šli. Potem *° L, pustili ob cesti. Z nekoliko det tivske taktike so Občinarji °dk zadnje uradne lastnike avtom i; bilov, ki bodo ali pa so ze dobil* zasoljene račune za svoje nec loško obnašanje. Upajmo, • bodo s tem v semiški občim c lizirali vsaj “civile”, če jim ze uspe Romov. KOŠARE - Društvo krneč*0 žensk Semič je na praznovanju J. seni poklonilo kmetijskemu m stru Cirilu Smrkolju veliko K® ro z različnimi dobrotami- > kolj se je sicer nekoliko Pr ,j0 val, češ da ni čudno, da tehta kilogramov. Pa je semiške žen „ ki so že imele slabo vest, hitro potolažil, da je včasih dobro>^_ je tako težak. Tako so nekoč _ zozemci dali za ljubljansko P atrično bolnišnico toliko h |jLr mov različnih priboljškov, kol jj tehta kmetijski minister. > semiški župan Janko Bukov ■ dobil v dar košaro, a manjs > ^ je tudi po kilaži skromne) j ministra. V košari jc bil 00 j, kruh, ki ga ima Bukovec zelo in kmečke ženske upajo, 0 . 0( imel odslej tudi nje tako ra kruh- ,hčinsl° KOMISIJA - Ko so na obC" . upravi sestavljali komisijo za enovanje novih semiških u > zelo pazili, da niso vanjo im jj, vali predstavnikov P°* . |ah' strank. To si Občinarji zare , ^ ko štejejo v velik uspeli, zja ker jim jc pri sestavljanji* faj precej številne komisije s zmanjkalo Semičanov. Drobne iz Kočevja PORUŠEN REKLAMNI STEBER - Samo pet mesecev je minilo, odkar so v kočevski občini zamenjali stare, neugledne betonske reklamne stebre z novimi, bčnejšimi. Vendar stebra ob Domu telesne kulture nasproti šolskega poslopja v gaju ni več. Vanj zagotovo ni udarila strela... * ................. [Ribniški zobotrebci ŠE PREVEČ PEKOČE - V Krbnici še nimajo posebno dobrih zganjekuhcev. To je potrdila nedavna ocenitev 12 vzorcev narav-nega sadnega žganj?, ki so jo opravili ob razstavi ribniške sve-[ovalim službe “Stare sorte jabolk”. Žganja - 5 slivovk, 4 hruškova in 3 mešana - so ocenjevali P° pravilniku o mednarodnem ocenjevanju in nagrajevanju alkoholnih pijač na mednarodnem Vinogradniško vinarskem sejmu v Ljubljani. Ocenjevanje je pokaza-!°’da na Ribniškem še vedno ne hajo žganja po vedno bolj ugla-Ipnem okusu pivcev širom, sveta, he vedno ponavljajo stare napa-Ke> da ne odstranjujejo cveta oziroma prve frakcije, prav tako P® tudi ne zadnje frakcije. Zato zate medalje na nedavni ocenitvi hiso podelili, najbolj pa se ji je Približal Matija Lovšin s svojo . vovko, saj jo je zgrešil za manj ot za točko. Dve srebrni prizna-JL ki sta jih prejela Matija Lov-® m Alojz Andoljšek za hruško-0 žganje, sta pokazali, da je ajboljši žganjekuhec na Ribni-Lem Lovšin, ter da znajo med , eth! žganji Ribničani najbolje rjjhoati hruškovo. Sicer pa so vsa hiška žganja še vedno preveč ve h a’- ^ePrav ^ dolgo ne velja kat’ merilo dobrega žganja, ko močno zapeče po grlu! načelo ENAKOPRAV-ko Ribniška občina bi lah-ugodila prošnji sedmih zain-. [es|ranih za čimprejšnji priče-» gradnje na območju Hrastja, • „JI!m °bčina sofinancira komu- nalni prispevek, če ji ne bi težav g vzročalo spoštovanje načela akopravnosti. Dosledni kot so, miipdi potem sofinancirati kolin, n-,aJno urejanje tudi vsem osta- sledili'imJ?radite|jem- ki bi )im ved t0 samo P° sebl se če Kk6- b' bilo največja težava, li j Omarji z gotovostjo vede- k’?a vzpodbujeni s prvimi, ki ne h° I astju zakopali lopate, tun- množično pričeli graditi p‘ ostali. Slednje bi za občino stic’Cni'°’ da b' morali ves inve-net^-i Potencial naslednjih u .aJ let vlagati v komunalno 0jJanle Hrastja, kar pa je za ln° docela nesprejemljivo! [jostciskT nzm nnuETos VEČ IZLETOV - Še izi,.cno leto doslej ni bilo toliko skeo- ov 'n obiskovalcev kostel-vemh ®radu kot letos. Za 6. no-avtok r sta napovedana že dva •udi h a 'zietnikov, ki bodo imeli Jano v Grajskem hramu v na,!,?- .' Obnova gradu Kostel se odk )e-. Te dni so izpod ruševin ilL opali in očistili nekdanje gra-stopnice. ■ffVHVALA POKROVITEL- I^J^lTuristično športno društvo )sl!e.stoc_____ tŽALA P mistično Spor lilo"''-1 se je pred kratkim zahvali l Scm, ki so največ pripomog-prejppPehom društva. Tako sta grad Uro z maketo kostelskega Lex 4’ delo kiparja Marjana b0r ’ 'nž. Marko Mikuletič iz Ar-Turk ^nta Volčji Potok in Ljuba Ko,y ga jz drevesnice Pinus v v alt>> ki že pct-let sodelujeta turističnega društva za Sl0y avP Kostela; Turistični zvezi K0s( jnjcpa so podarili spominek Cept(. krošnjar in osnutek re-steisk^. za knjigo o izbranih ko-ižcla.: jeclch, ki jo nameravajo llDr- tkem. n0 D, EjAJO BREŽINE - Cest-Ijujg jetjc Novo mesto nada-Mna Ureianjem brežin na ob- "“Ki C Čil nj','vesti proti Mirtovičcm, s katnp'?°d° preprečili drsenje st0 hu’ peska in zemlje na celost n.ral' Pa 'zboljšali pregled-Prav z ? Pv,nkih. Dela potekajo cestj n za*o je pri vožnji po tej jot|,i;0trebna previdnost. Ureja-tere ,j Cest° Kostel-Žaga in neka-c druge. tli turP.1!0 GRMOVNICE - Čla-že pnk ,P° športnega društva so Zofe tjttn odcvetele rože pri koto*,' ep° vreme pa jim je orno-Zolfkji; so pri turističnih ko-s takj, P0.sadili grmovnice in da 01 sajenjem še nadaljujejo. I z M AŠIrl OBČI M Gradili bodo samo še bogati! Komunalni prispevek za 9,5 ara veliko parcelo znaša skoraj 4 milijone tolarjev -Problem v Ribnici je, da naj bi ga po novem v celoti plačali graditelji RIBNICA - Skupina lastnikov zemljišč na območju zazidalnega načrta Hrastje si je že pred časom pridobila lokacijsko dovoljenje za gradnjo. Radi bi gradili, vendar se jim zdi višina komunalnega prispevka nerazumno visoka. Na podlagi “Programa opremljanja stavbnih zemljišč za I. fazo opremljanja na območju ZN Hrastje”, ki ga je za izgradnjo prvih 70 od skupno 268 načrtovanih hiš izdelala novomeška agencija Espri, je v juniju znašal strošek opremljanja za kvadratni meter stavbnega zemljišča 4.077 tolarjev, kar pomeni, da bi morali graditelji plačati za parcelo, veliko 950 kv. metrov, skoraj 4 milijone tolarjev komunalnega prispevka. Skupina sedmih zainteresiranih graditeljev je že avgusta naslovila na ribniško občino prošnjo za sofinanciranje. Ker gre za edino individualni gradnji namenjeno območje v ribniški občini, za katero se, kot zatrjujejo na občini, zavedajo, da ga je potrebno odpreti, so pričakovali, da jim bo občina priskočila na pomoč. Vendar so se, kot dokazuje umik njihove prošnje z dnevnega reda zadnje seje ribniškega sveta, hudo ušteli. “Problem je, ker je bil sprejet nov zakon, občinski odlok o komunalnem prispevku pa je narejen še po starem, ki ga je novi razveljavil, zato odlok ne velja več, podzakonski akti, ki bi nam omogočili pripravo novega odloka, pa še niso sprejeti,” je pojasnila Danica Po-lovič z ribniške občinske uprave trenutne težave zainteresiranih za gradnjo, ki bi bili, če bi odlok še veljal, upravičeni do 50-odstotne-ga sofinanciranja občine. Da so se v pričakovanjih, da jim bo občina pomagala pri komunalnem opremljanju, ušteli še bolj, kot se jih večina zaveda, priča izjava občinskega svetnika Andreja Mateta z zadnje seje sveta. “Slovenija je dežela individualnih hiš Helios polepšal športne objekte Prepleskali grafite KOČEVJE - Objekte Športnega centra Gaj ob Rinži že dalj časa uporabljajo člani enajstih tekmovalnih in sedemnajstih rekreativnih klubov ter učenci dveh srednjih in osnovnih šol. Vsa leta se vodstvo Športne zveze, ki upravlja z njimi, prizadeva za lepšo zunanjost, saj so sveže obarvane stene telovadnic ali pomožnih igrišč večkrat tarča grafitnih nasilnežev in drugih objestnežev. O tem je tekla beseda na tiskovni konferenci v Kočevju. Športna zveza občine Kočevje je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenje športnih zvez in njenim pokroviteljem poslovnim sistemom Helios, d.d., iz Domžal, s 534 kilogrami barv in lakov ob sodelovanju Heliosovih strokovnjakov in podjetja Obnova, d.o.o., ter prostovoljnim delom športnikov polepšala izgled tudi kočevskega športnega središča. Obnovili so spodnji del fasade na Domu telesne kulture in telovadnice, sanitarne in garderobne prostore, kegljišče, malo telovadnico, fasado in cokel objekta na stadionu ter manjšo shrambo. M. G. in to se bo moralo nehati! Hišo si bodo lahko privoščili samo še bogati, kot je tudi drugod po svetu!” je poudaril in dodal, da občina svoje socialne politike ne bo “gradila na območju individualnih hiš“. Zato zainteresiranim za gradnjo ne preostaja drugega, kot dolgotrajno čakanje na sprejem novega občinskega odloka. Ker pa jih, po povedanem na seji, tudi ' OHRANIMO MIRTOVIČKI POTOK RIBNICA - V prostorih osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici so odprli razstavo Ohranimo Mir-tovički potok avtorja novinarja Vik-toija Luskovca. Razstava je pričajoča zgodba o zadnjem ohranjenem potoku v zgornji Kolpski dolini, na katerem nameravata zasebnika, domačina Emil in Stane Štimac, zgraditi malo hidroelektrarno. Zaradi napačnega ravnanja države sta sprva pred sedmimi leti celo dobila ustrezno dovoljenje, a ga je ministrstvo za okolje in prostor preklicalo, vendar z možnostjo, da investitorjema izplača odškodnino. Odtlej pa se zgodba še bolj zapleta, saj investitorja nadaljujeta gradnjo, kateri okoljevarstveniki močno nasprotujejo, ministrstvo za okolje in prostor pa ne stori, kar bi moralo. REGIJSKI KROS OSNOVNOŠOLCEV LOŠKI POTOK - Po koledarju Športne zveze Slovenije je bil v Loškem Potoku regijski kros, na katerem je v različnih starostnih skupinah sodelovalo 189 tekmovalcev iz osnovnih šol Ig, Brezovica, Sodražica, Loški Potok in Ribnica. Organizacijo sta izpeljali šola iz Loškega Potoka in potoška občina. ŠOLARJI V GOREČI STAVBI -Člani prostovoljnega gasilskega društva Sv. Gregor v ribniški občini so pripravili sektorsko vajo (sodelovala so društva iz Sušij, Ortneka in Sv. Gregorja j reševanja otrok iz goreče šole. Solarje so iz dimnih prostorov reševali skozi okno s posebno ponjavo. (Foto: M. Glavonjič) takrat ne čaka nič dobrega, saj v občini ne predvidevajo sofinanciranja in bodo zato graditelji verjetno morali sami plačati celoten komunalni prispevek, jim preosta-jata le dve možnosti: da bodo gradili izven zazidalnih načrtov, na kmetijskih zemljiščih ali pa v sosednjih občinah, kjer bodo pogoji za gradnjo ugodnejši. M. LESKOVSEK-SVETE MAŠA POD KRENOM V KOČEVSKEM ROGU KOČEVJE - Pred enim izmed množičnih grobišč pod Krenom v Kočevskem Rogu, kjer so bili po vojni ubiti domobranci, ustaši, četniki in drugih nasprotniki takratnega režima, je pred trist»svojci in znanci ter predstavniki Nove slovenske zaveze molitev vodil kočevski župnik Marjan Lampert. Stane Štrbenk, tajnik Nove slovenske zaveze, je povedal, da se v zadnjih devetih letih na vso moč prizadevajo priti na dan o resnici roških dogodkov. V osmih jamah naj bi bilo ubitih okrog trideset tisoč vojakov in civilistov, med njimi med 5 do 7 tisoč Slovencev. Upa, da bodo že prihodnje leto na kraju srečanj in maš namestili spominsko obeležje, prizadeva pa si, da bi imeli pri vseh grobiščih manjše tipsko znamenje. Lepo urejena šola v Podpreski Konec negotovosti PODPRESKA - Letošnje šolsko leto se je za učence, vzgojitelje in starše začelo z velikim zadovoljstvom. Vsi so namreč zadovoljni z lepo preurejenimi prostori podružnične šole dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka v Podpreski. V KS Draga je to še edina šola od nekdanjih treh, v kateri je poleg male šole še otroški vrtec. Tako kot je v teh krajih stagniralo prebivalstvo, je seveda tudi šolstvo. Tej zadnji šoli je pred nekaj leti celo grozilo zaprtje. Ne toliko zaradi pomanjkanja otrok kot zaradi dotrajanosti in drugih pomanjkljivosti. Celotno zadevo je končno rešila občina Loški Potok (prej Kočevje), kije znala prisluhniti ljudem, nič manj pa nimata zaslug za to tudi matična šola iz Loškega Potoka in njen ravnatelj prof. Janez Mihelič. Ta ne skriva zadovoljstva, da ji je že preteklo leto uspelo napeljati centralno ogrevanje, urediti kuhinjo in prostore za vrtec in pridobiti telovadne prostore v sosednjem gasilskem domu. Letos so temeljito preuredili vso notranjost, kot kaže pa je zmanjkalo denarja za obnovo pročelja, ki bo najbrž moralo počakati še nekaj časa. Vzgojiteljice in še posebej vodja šole Alenka Kalič pravijo, da je sedaj vse, od pouka in drugih dejavnosti, uspešnejše, čeprav šolo obiskuje samo 13 učencev, vrtec pa 8. Predvsem pa je odpadla stalna negotovost glede obstoja šole. A. K. Slovenci skrbimo za varnost otrok Predavanji o varnosti pešcev in kolesarjev v cestnem prometu - Kolesarjev ni, ker ni kolesarskih površin! - Kočevska občina uredila prvi kolesarki pas šele pred nedavnim KOČEVJE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje je prejšnji torek pripravil predavanje na temo “Kako lahko pešec in kolesar varno sodelujeta v prometu v našem okolju”. Zbranim predstavnikom šol, vrtcev, občine, KS, šoferjev, policije, komunalnega in cestnega podjetja ter urbanistov sta predavala Iztok Juvan iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in mag. Tomo Šibenik iz mariborske fakultete za gradbeništvo. Medtem ko je Juvan predstavil “Slovenci veliko naredimo za var- priprave in izvajanje kolesarskih izpitov, za katere je dejal, da so prvo potrdilo, ki ga dobi otrok od države in samostojen, vendar neobvezen predmet za vse osnovnošolce, je mag. Šibenik spregovoril o varnosti peščev in kolesarjev. “V Sloveniji imamo na leto v povprečju 70 tisoč prometnih nezgod. S smrtnim izidom smo imeli lani 310 nezgod, v njih pa je umrlo 54 peščev,” je povedal. Podobno izpostaljeni in “nič močnejši” kot pešci so med udeleženci v cestnem prometu tudi kolesarji. nost svojih otrok,” je dejal in povedal, da je bilo lani v prometnih nezgodah udeleženih 27 kolesarjev in 67 peščev. “Največjih je bilo starih 7 do 14 let, podobno visoke številke pa so nato še pri populaciji nad 60 let,” je povedal. “Podobno kot drugod po Evropi se tudi v Sloveniji kolesarski promet strmo vzpenja,” je dejal in dodal, da se zato povečuje potreba po kolesarskih površinah. Ob slabi signalizaciji za kolesarski promet, izpušnih plinih in dvignjenih robnikih je premalo kole- 4 KONČNO NOVA OPREMA - V Glasbeni šoli Kočevje so prejšnji četrtek pripravili slovesnost ob pridobitvi nove opreme, na katero so čakali kar tri leta. Letos obiskuje šolo 270 otrok v 12 oddelkih, kar pomeni, kot je povedala ravnateljica Mateja Junc, da se je njihovo število od preselitve v novo stavbo pred tremi leti skorajda podvojilo. Dolgo pričakovano opremo za 12 učilnic, kabinet, dvorano in garderobo v višini skoraj 5,7 milijona tolarjev jim je nabavila kočevska občina. (M. L.-S.) Preko 100 milijonov investicij V teh dneh v Ribnici zaključujejo za letos načrtovana investicijska dela - 7 investicij RIBNICA - V ribniški občini so bili tudi letos na področju investicij dokaj uspešni. Do konca prejšnjega meseca so ali pa bodo v kratkem zaključili 7 investicij v skupni vrednosti preko 100 milijonov tolarjev. V okviru prizadevanja občine po enakomernem razvoju vseh območij so letos položili asfalt v dolžini 2.100 metrov na cesti Ugar-Zadolje. 29 milijonov vredna investicija je zmanjšala število vasi na Ribniškem, ki še vedno nimajo urejenega kvalitetnega dostopa do centra, pomembna pa je tudi za ohranjanje zaposlitev na tem kmetijskem področju z žago kot edinim industrijskim obratom. Tik pred zaključkom je tudi obnova vodovoda Jurjevica-Kot-Breže. Celotna ureditev bo stala 100 milijonov in bo zaključena leta 2001, ko bodo obnovili omrežje za Breže. Že lani so uredili odsek skozi Jurjevico, letos pa še 1.700 metrov vodovoda do vrha Kota. Hkrati s to 23 milijonov vredno investicijo bodo v dolžini enega kilometra uredili tudi vozišče, kar bo stalo 12 milijonov. V Ribnici bodo v teh dneh zaključili na 10 milijonov tolarjev ocenjena dela na ureditvi 600-metr-skega odseka v Ulici talcev, v Sušju pa zaključujejo dela na športnem igrišču, ki bodo s postavitvijo zaščitnih mrež in javne razsvetljave stala 10 milijonov. Tik pred koncem je tudi sanacija bivšega objekta blagovnih rezerv na Marofu, ki ga bodo preuredili v galerijo. Vrednost opravljenih del bo znašala 14 milijonov. Že koncem prejšnjega meseca so zaključili za. letos načrtovana dela na pokopališču v Dolenji vasi, ki bo dokončano prihodnje leto. Dva od skupno 5 milijonov za so zbrali krajani s prostovoljnimi • v prispevki. V teh dneh pa zaključujejo tudi I. fazo urejanja deponije v Mali gori, kjer bodo pridobili prostor še za 10 let. Investitorje Komunala Ribnica, ribniška občina pa je kot soinvestitor ob Sodražici in Loškem potoku prispevala 18 milijonov. M. L.-S. OSREDNJA BORČEVSKA KOMEMORACIJA RIBNICA - Pred spomenikom padlim v NOB v ribniškem gradu je bila osrednja borčevska komemoracija ob dnevu mrtvih. Zbrane je nagovoril Matjaž Nosan iz ZLSD, ki je vnovič poudaril značaj narodnoosvobodilne borbe za slovensko samostojnost. Krajši recital so izvedli učenci 6. razreda OŠ iz Rib- niCC' M. G. POTEKALO PO PROGRAMU LOŠKI POTOK - Poveljstvo Gasilske zveze Loški Potok ugotavlja, da so bile v mesecu požarne varnosti zastavljene naloge več ali manj uspešno izpeljane. Na akcijo so opozarjali plakati in lokalna TV postaja. Potekala je pod geslom, “Gasilski aparat v avtomobilu.” Nič manj pomembna nista bila preventivni pregled kurišč in dimnikov v gospodinjstvih in obratih pa pregled, kako varno so spravljena sredstva in zaloge kuriva. Skupaj s Hy-drovodom iz Kočevja so pregledali uporabnost in vodotesnost hidrant-skega omrežja, z osnovošolci pa so imeli gasilci praktične prikaze uporabe priročnih gasilskih naprav. LOŠKI POTOK - Že kar dobri dve desetletji krajani KS Loški Potok nimajo primernega prosto- mag. Tomo Šibenik sarskih stez bistvena težava kolesarjev. “Potem pa se čudimo, da kolesarjev ni,” je dejal. Ob tem je predstavil več možnih različic za njihovo vpeljavo in posebej za Kočevje, kjer so šele pred kratkim na cesti proti Cvišlerjem uredili prvi kolesarski pas v občini. M. LESKOVŠEK-SVETE Za gradnjo večnamenske dvorane Občina se je prijavila na razpis ra za kulturne dejavnosti. Občasno se sicer uporablja telovadnica osnovne šole dr. Antona Debeljaka na Hribu, vendar iz več razlogov ni primerna za ljubiteljske dejavnosti. Nekdanji kulturni dom, ki je bil zgrajen v začetku stoletja, je vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu, ker pa ni bil vzdrževan - lastnik je bila namreč še občina Ribnica, ki nikoli ni pokazala zanimanja za nujna vlaganja in posodobitev - je danes že prava ruševina. Vsled takšnega stanja in popolnega zamrtja kulture se je takoj po ustanovitvi občine pojavila misel, da bi šoli prizidali objekt, ki bi služil več namenom, šoli pa kot telovadnica. Sedanjo telovadnico, ki je (ponesrečeno) zgrajena v drugem nadstropju in je celotno šolsko poslopje pod stalnim ste-som, pa so prezidali v razrede in uporabili prostor za nujne kabinete, razmišljajo pa tudi o vpeljavi devetletne šole, skratka, potreben je kar velik poseg v celotno in razmeroma še mlado poslopje, ki je bilo zgrajeno 1972. leta. Realnost teh želja je postala rešljiva, ko je bil pred nedavnim sprejet ureditveni načrt dela občinskega središča Hrib, kjer omenjena šola stoji. Našel se je tudi prostor za predvideno gradjo in preureditev igrišča na drugi lokaciji. Te pobude so bile z veliko večino in zadovoljstvom v celoti sprejete. 29. oktobra sta občina in šola poslali šolskemu ministrstvu prijavo in potrebno dokumentacijo na razpis za investicije posebnega družbenega pomena. A. K. USPEL EVROPSKI TEDEN KOSTEL - Pravkar končani teden vseživljenjskega učenja in Evropski dan občine sta v Kostelu lepo uspela, saj se je prireditev v tem tednu udeležilo kar okoli 200 občanov, kar je okoli 30 odst. vseh prebivalcev te mlade občine. Največja udeležba je bila na Evropskem dnevu občine 22. oktobra, na katerem je o trženju v turizmu predavala Nataša Pobega; še posebno vabljiva pa je bila pokušnja kostelskih jedi in pijač. Med ostalimi prireditvami v tednu vseživljenjskega učenja je bil dober obisk na predstavitvi pletenja kostelskih košar (prišlo je celo nekaj obiskovalcev iz Ljubljane), ki ga je prikazal Jože Bauer iz Laz; na pokušnji kostelskih čajev (gre za čaje znanega zeliščarja Maršiča), na predavanju o vlogi in pomenu turistične literature, na ogledu Kostela, slapa Nežica in Študija za zdravje in lepoto. Ves projekt sta složno izvedla Turi-stično-športno društvo Kostel in Vitra iz Cerknice, v njem pa je med drugim sodelovalo 11 posameznikov, ki so predstavili svoje dejavnosti, in domača osnovna šola. jhh I NAŠIH OBČI N M Čim več iztržiti z vstopom v EU Ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja Trebanjci spraševali, kako izvrtati kakšen milijonček od Evropske unije, kako vidi prihodnost našega gospodarstva in kmetijstva v EU TREBNJE - Ko je trebanjski župan Ciril Pungartnik slišal, da naj bi Slovenija dobila prihodnje leto od EU 50 do 60 milijonov eurov oz. okrog 120 milijonov mark pomoči, gaje brž zanimalo, kako bi trebanjski občini od tega kanilo vsaj milijon mark (po kriteriju števila prebivalstva), Pungarnik je ugotovil, da seje v zadnjih 8 letih zemljiška posestna struktura kmetijstva, žal, le še bolj razdrobila, kar ni najboljši obet pred vstopom v EU. BAVČAR V TREBNJEM - Minister Bavčar se je po dveumem posvetu s trebanjskimi gospodarstveniki in občinskimi možmi, ki sta ga pripravila občina in CIK Trebnje, le krajši čas zadržal ob prigrizku z njimi in študenti. (Foto: P Perc) MRLIŠKA VEŽICA NA TREBELNEM ODPRTA TREBELNO - Predsednik sveta KS Trebelno Anton Cvetan seje preteklo soboto zahvalil vsem, predvsem pa krajanom in Komunali Trebnje, ki so omogočili, da so v manj kot dveh mesecih prišli do nove mrliške vežice, vredne okrog 27 milijonov. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je pohvalil KS Trebelno kot zgled drugim KS pri tovrstnih naložbah. Vežico je blagoslovil mirnski dekan Janez Petek, bogat kulturni spored pa so pripravili učenci in učitelji tamkajšnje šole. KRMELJSKI KRAJEVNI PRAZNIK KRMELJ - Krajevna skupnost Krmelj je 22. oktobra za svoj praznik pripravila svečano akademijo v kulturnem domu Svobode. Na njej so nastopili ženski pevski zbor pod vodstvom Staneta Pečka, otroški pevski zbor OŠ Krmelj pod vodstvom Suzane Tratnik Umek, otroška plesna skupina OŠ Krmelj ter recitatorji, dijaki, študentje in učiteljice. Proslavo je idejno zasnoval in bil njen povezovalec Rado Kostrevc. Predsednik krajevne skupnosti Janez Močan je podelil priznanja posameznikom, ki so v zadnjem času pustili najvidnejše sledi v delovanju krajevne skupnosti in ponesli ime Krmelja v širše družbeno okolje. Priznanja so prejeli Drago Jaklič, Milena Papež in Berta Logar. Močan se je s priložnostnim darilom zahvalil tudi svojemu predhodniku Rudiju Dobniku. DEJAVNI EKOLOGI IVANČNA GORICA - 15. oktobra so člani Regijskega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica organizirali obhod proti Črmošnjicam, predvsem zaradi onesnaženja okolja z raznimi odpadki. Kot je povedal predsednik društva Franc Hegler, so proti Starim Žagam na počivališčih ekološke patrulje našle poleg sodov za smeti tudi polno škodljivih komunalnih odpadkov. Na brežini potoka Črmošnjica pri Stari Žagi so pri partizanskih delavnicah našli odvržene večje količine gospodinjskih stvari: štedilnike, hladilnike, pralne stroje, kar kvari kakovost vode in tal. Ivanški ekologi menijo, da to ni v ponos cestnemu podjetju, občini, najmanj pa prebivalcem kraja. Predlagajo, da se do spomladi leta 2000 organizira čistilna akcija brežin potoka. Minister Igor Bavčar mu ni mogel postreči z nobeno čarobno formulo, kako do denarja iz blagajne EU, poudaril pa je pomen povezovanja občin pri večjih projektih, bodisi v kmetijstvu, ekologiji ali socialni politiki, saj je nekaj teh že deležno pomoči iz fondov EU oz. Phare. EU je zahtevala od kandidatk za sprejem v EU, da ji do konca oktobra posreduje preliminarni državni razvojni program, sejrravi, kam želijo usmeriti sredstva pomoči EU. Kmetijstvo je eno od najtežjih poglavij za kandidatke. Bavčar je menil, da kaže izkoristiti sktrukturno prednost v primerjavi z drugimi kandidatkami. Pri nas je lahko problem tudi, kako v enem letu pametno porabiti 43 milijard tolarjev za kmetijstvo. Na vprašanje Marice Škoda, kakšna je ocena prihodnjega bančništva pri nas, je Bavčar dejal, da slaba in daje skrajni čas, da se naše banke začno resno pripravljati, tudi z združevanjem, na hudo konkurenco. Odpiranje našega gospodarstva, njegova “izpostavljenost prepihu”, mu je v preteklosti samo koristila, je povedal Bavčar, s pokojninsko reformo pa zmanjšujemo možnost kolapsa na tem področju. Na vprašanje Janeza Slaka glede var- 'k i POMOČ PONESREČENCEM - Otroci so odlični posnemovalci obnašanja odraslih, torej dobri zgledi roditeljev in drugih odraslih niso nikoli odveč. V Sevnici so zato ob nedavni akciji Razmišljajmo glasno o prometu ne le spraševali in podučevali otroke z besedo, temveč so jim ponudili možnost, da se sami lotijo česa, na primer, kako pomagati morebitnemu ponesrečencu. (Foto: P. P.) Projekt Nova Gora (pre)draga šola Dolgoročna študija oskrbe s pitno vodo sevniške občine v senci ponesrečenega projekta - Do leta 2050 potrebovali 100 1 vode v sekundi • KS naj upoštevajo Bibičevo študijo SEVNICA - K(jub temu da dokončnih podatkov o črpalnem poskusu za vodovod Nova Gora še vedno ni, pa Vodnogospodarski inštitut Ljubljana ni predlagal investitorju, naj ga ponovijo; kajti po trdnem prepričanju mag. Vojka Bibiča s tega inštituta, ki gaje sevniška občina pogodbeno angažirala za strokovni nadzor nad izvedbo črpalnega preizkusa Nova Gora, podatek o morebitni večji količini vode (po projektni dokumentaciji krškega podjetja Eko celo 3 litre v sekundi!) ni dovolj zanesljiv, da bi na njegovi osnovi zgradili sistem, ki naj bi porabnike v krajevni skupnosti Tržišče varno oskrboval naslednjih 50 let. To grenko spoznanje, da je iz nose in razvoj ter iz ministrstva za obetavnih količin vode po mnenju geologov možno pričakovati kvečjemu okrog 0,8 1 vode v sekundi, je precej ogorčilo sevniške svetnike. Ti so spraševali, koliko denarja so doslej porabili za vodovod Nova Gora, in dobili odgovor, da gre za okrog 15 milijonov tolarjev. Iz ministrstva za ekonomske od- Vojko Bibič razlaga svetnikom študijo o oskrbi z vodo do leta 2050. okolje in prostor je za ta projekt po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Romana Perčiča prišlo 19,9 milijona tolarjev, v letošnjem proračunu pa so predvideli za to naložbo 29 milijonov tolarjev. Sevniška občina ne bo plačala blizu 7 milijonov tolarjev VGP Novo mesto za ponovni črpalni preizkus Nova Gora, ki se je zavlekel preko vseh meja, zaradi raznih okvar opreme in površnosti tega izvajalca. Župan Kristijan Janc je opozoril, da zdaj nič ne pomaga jadikovanje o napakah, ki so se pri tem projektu vrstile od začetka, da so najprej delali projekt, potem pa šli črpat vodo, ker seje mudilo. “Upam, da smo se pri tej nalogi tudi nekaj naučili glede vodooskrbe. Gotovo pa se lahko zgodi, da bodo tudi v prihodnje vrtine, ki ne bodo dale zadovoljivih rezultatov,” je dejal Janc. Svetniki pa so menili, da je to dobra šola, čeprav morda ne bi bila tako draga, če bi stroka upo- števala, da na vrhu hriba pač ne gre iskati izdatnejših virov pitne vode. Sklenili so, da črpalni poskus in projekt Nova Gora ustavijo, po dogovoru na ministrstvih v Ljubljani pa bodo skušali preostala državna sredstva za vodovod Nova Gora preusmeriti za oskrbo s pitno vodo v drugih demografsko ogroženih krajih Mirnske doline. Prizadetim prebivalcem Nove Gore, Telč, Malih in Velikih Drušč bodo skušali čimprej zagotoviti dovolj zdrave pitne vode iz drugih virov. Ob predstavitvi dolgoročne študije oskrbe s pitno vodo v sevniški občini, ki jo je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, je odgovorni vodja naloge mag. Vojko Bibič poudaril, da bi bilo potrebno, “če bi hoteli držati tempo, opraviti hidrogeološke raziskave, narediti vrtine, da bi določili izdatnost, potem pa bi se lotili projektiranja. Da ne bi imeli 300 manjših, temveč 10 ali 15 večjih, med seboj povezanih vodovodov.” Podžupan Andrej Štricelj je predlagal, naj bi veliko razdrobljenost vodovodov preprečili tako, da bi bili vodovodi proračunski projekti. Svetniki so priporočili, naj bi krajevne skupnosti vsekakor upoštevale Bibičevo študijo, če hočejo izdatnejšo pomoč iz občinske malhe. P. PERC stva okolja, ali bodo v EU še hujši kriteriji glede odpadnih voda, je Bavčar pojasnil, da je Slovenija, kar zadeva čiščenja odpadnih voda, zaprosila za 10-letno prehodno obdobje, ker so standardi v-EU hujši kot pri nas. Slovenija bi potrebovala več kot milijardo, dolarjev, da bi te zadeve uredila v 13 ali 14 letih, če računamo, da bo sprejeta v EU konec leta 2002 ali leta 2003. V občini Trebnje je še vedno interes nekaterih krajevnih skupnosti, da bi imele svoje občine. Kako je v EU z velikostjo občin, je zanimalo Dušana Mežnaršiča in Petra Freliha. “EU ne zanima KONCERT SLOVENSKIH PESMI ŠENTJANŽ - Zveza kulturnih društev Sevnica in Kulturno društvo Milan Majcen Šentjanž priredita v soboto, 6. novembra, ob 19. uri v šentjanškem kulturnem domu koncert slovenskih pesmi. Predstavila se bosta sevniški oktet Jurij Dalmatin in Cvetka Imperl z igranjem na citre. VAJA “TREBNJE 99” TREBNJE - Tukajšnji občinski štab za civilno zaščito bo skupaj s trebanjskim PGD, zdravstvenim domom in policijsko postajo pripravil v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri vajo “Trebnje 99” pred nekdanjo mlekarno v Starem trgu. Preverili bodo usposobljenost enot reševanja v primeru trčenja osebnega vozila z vlakom, reševanje ponesrečencev v uničenem vozilu ter gašenje požara osebnega vozila. Gledalci bodo sproti obveščeni o delu reševalcev na cesti v smeri Trelesa, lahko pa si bodo ogledali tudi novo specialno vozilo trebanjskih gasilcev. MAŽORETE ODLIČNE NA DP SLOVENSKA BISTRICA - Na 3. državnem prvenstvu mažoret Slovenije, ki sta ga pripravila Zveza društev mažoret Slovenije in plesni klub Sašo iz Slovenske Bistrice, sta v duo programu Trebanjki Vanja Šeničar in Nina Cugelj osvojili 1. mesto. V najmočnejši težavnostni kategoriji, skupinski vaji A-senior, pa so Trebanjke požele močan aplavz gledalcev in sodniki so jim prisodili odlično 3. mesto. Trebanjske mažorete pod vodstvom mentorice Darje Korelec so tako dokazale, da pridno delajo, saj spadajo med mlajše mažoretne skupine v Sloveniji. KULTURNI CENTER SEVNICE SEVNICA - Občina in ZKD Sevnica vabita na predstavitev projekta in otvoritev razstave Kulturni center Sevnica avtorice Tine Hočevar. Predstavitev bo v petek, 5. novembra, ob 18. uri v slavnostni dvorani na sevniškem gradu. Projekt je nastal kot diplomska naloga na Fakulteti za arhitekturo, pod mentorstvom prof. Vojteha Ravnikarja. Razstava bo na ogled tudi v sevniški občinski knjižnici do 15. novembra. IZOBRAŽEVANJE GASILSKIH ČASTNIKOV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - 30 gasilskih častnikov, ki želijo napredovati v višji čin, je pred kratkim v loški šoli izpolnjevalo testne naloge o pravilih gasilske službe. Nagrado, mali gasilski aparat, za najbolje izpolnjeno nalogo pa si je prislužil Stane Možic iz Dolenjega Bošta-nja. Gasilska zveza Sevnica je v okiru tega strokovnega izobraževanja loškim učencem predstavila požarne nevarnosti in preventivne ukrepe ter z vajo prikazala evakuacijo otrok iz šole. Vzpd-redno je potekala vaja gasilskih enot PGD Loka, Breg in Sevnica. Pred loškim gasilskim domom so sevniški gasilci izvedli še gašenje vozila in reševanje ponesrečenca v vozilu. členjenost oz. velikost občin, ampak kako so organizirane, da prejmejo regionalno ali strukturno pomoč. Izkušnje kažejo, da se manjše občine združujejo,” je poudaril Bavčar. Kakšna bo Slovenija leta 2010 in kje bodo stebri njenega gospodarstva, pa je zanimalo Alojza Kastelca. “Irci pravijo, da bi bil njihov vpliv neprimerno manjši, če ne bi bili v EU. Na leto 2010 gledam z optimizmom” je dejal Bavčar. To je utemeljil s tem, da je Irska v prvih letih združitve z EU za izobraževanje namenjala kar 35 odst. sredstev, ki jih je dobila od EU, in zna danes najbolje izkoristiti svoj položaj v EU. Dotlej moramo tudi mi doseči izobraženost prebivalstva nad povprečjem EU. Bavčarjev optimizem se kaže tudi v tem, da naj bi bili leta 2010 stebri slovenskega gospodarstva kemična, farmacevtska in avtomobilska industrija in da si bo opomogla kovinskopredelovalna industrija. V majhnosti pa sta največja prednost predvsem prilagodljivost in izo-brazba. p pERC RAZVITJE PRAPORA IZGNANCEV SEVNICA - Ob sevniškem občinskem prazniku vabi sevniška krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije v petek, 5. novembra, ob 17. uri v jedilnico.Lisce v Sevnici na srečanje izgnancev 1941-1945 in razvitje prapora. V kulturnem programu bodo sodelovali vokalna skupina Corona iz Boštanja, učenci, sevniške glasbene šole in učenci blanške osnovne šole. Po kulturnem programu bo na družabnem srečanju za dobro voljo igral ansambel Vikend. Breda Kotar Narediti več za prepoznavnost Slovenije Poziv iz TVima TREBNJE - Velik korak naprej je Slovenija naredila pri carinski zakonodaji, pri liberalizaciji izvoza in uvoza, veliko ovir pa je še vedno pri pridobivanju atestov ter medsebojnem priznavanju oziroma nostrificiranju tovrstnih dokumentov. Direktorica komercialnega sektorja Trima Breda Kotarje povedala, da morajo za vsako državo izvesti atestiranje, kar precej stane, predvsem pa izvozniki pri tem izgubijo veliko časa. V Nemčiji je to trajalo kar štiri leta! Zanimivo je, da niti Čehi ne priznavajo slovenskih certifikatov, teh listin, pridobljenih v Nemčiji, pa ne priznavajo v Sloveniji, in je spet potrebno ponoviti vso drago in zamudno proceduro. V Trimu z veseljem ugotavljajo, da je častna izjema Bolgarija, kjer imajo vse več dela; Bolgari so namreč sklenili, da je zanje povsem sprejemljivo certificiranje EU. Če bi Slovenija naredila še kakšen korak naprej za večjo prepoznavnost, bi vsem pomgala, tudi izvoznikom. Ti vidijo možnost, da bi imele pri nas sedeže tudi kakšne multinacionalke, na katere bi se nato lahko “prilepila” še naša podjetja. Trenutno ima Slovenija usklajenih z EU šele okrog 45 odst. standardov. P. P. Trebanjske iveri SKLADIŠČNIKA IŠČEJO -Tudi jeklena, že kar fanatična vo-lja in odlična telesna pripravljenost očitno nista dovolj, da bi naš vrhunski plezalec Tomaž Humar zmogel na sam vrh 8,167 m mogočnega Dhaulagirija. Kaj neki bi potreboval (vele)podjet-nik Darko Bartolj, da bi napel skladiščnika za podjetje Bartog-Kot je zadnjič potožil ob pogovoru z minisiom Bavčarjem Bartolj mu ne pomaga niti to, da ima sestro zaposleno na trebanjskem uradu za zaposlovanje. Očitno, kar zadeva brezposelnost še ni tako hudo, ali pa tudi Bartolj ni potegnil prave poteze, denimo, da bi ponudil dobro plačo... DIREKTORICI PLAČA IZ BANKE? - Bavčarjev obisk je izborno poskrbel za tokratno kroniko. Minister je izjavili da bi gle-de na "uzance”, ki veljajo v EU članici sveta Banke Slovenije in direktorici Trima, Tatjani Fink morala plačo zagotavljati banka. Menedžerka leta 1999 je prišla na pogovor z Bavčarjem šele ob koncu, zato tega ni slišala, ko pa smo jo pobaran, kaj misli o tem, Je Finkova vrnila z retoričnim vpra-šnjem, če je Bavčar kaj prinesel s sabo... OPOTEČA OBLAST - Dolgoletni šentruperški mini župan, se pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Bartolj, ter občinski in krajevni svetnik Vinko Tomažin sta ugleda krajana. Zatorej bi lahko s precejšnjim' možnostmi kandidirala za prave- ga župana Šentruperta, če bodo res nekateri bolj častihlepni^ speljali pobudo za svojo občino-Toda Franci in Vinko sta že dodobra spoznala, kako hudo je °b'aS opoteča; Vinko razmišlja, kak čim bolj poskrbeti za svoje zdravje, da bo lahko za vekomaj po®' bil na bergle... (Foto: P. P.) Sevniški paberki PRVIČ IN ZADNJIČ?! - Sevniški župan Kristijan Janc je težkim srcem predlagal sv®!n:j kom, naj zaustavijo nadaljn) črpalni preizkus za vodovod o va Gora, ki je požrl precej d3”1 plačevalskega denarja. dam ta žalostni sklep na g*??-vanje? Upam, da prvič, zadnjjc nikoli več!” je patetično in tu zato malce kontradiktorno pr® lagal Janc, ki se je poprej v raz pravi ogradil pred morebitni podobnimi neumnostmi, za ka re pa je in bo seveda odgovor (ne)stroka, ne pa politika. Da bo pomote! i a, PODUK IZ LOKE - V Loki sv besedah mag. Vojka Bjbm ^ odnogospodarskega inštitu Ljubljana naredili redko PanYf. no potezo, kar zadeva vod°oS ■ bo; ko je začelo primanjkov vode, niso šli iskat novega v pitne vode, ampak so raje z31*".., njali cevi. Zdaj imajo vode dov J,; $ Morda bo to dobra šola in p01 .duk za druge, ki bi kar nekaj Sr.a^j namesto da bi zamenjali cevi, iz salonitk, ki vsebujejo ra tvoren azbest. Po ocenah se za. di dotrajanih cevi izgubi kar p bližno polovica vode! “RADODAREN” RD^. KRIŽ - Sevniška območna org nizacija RKS bo morala P,a ; plače z vsemi prispevki za na ‘j odkar je odslovila bivšega se tarja OO RK Zdravka Stopaj Tako sta se dogovorila v izvensl ... k#*' ni poravnavi pooblaščena nika sprtih strani. Nedvo ceneje, kot da bi se tožarn v sodišču. Toda jakaj tako (nUS p podarno ravnanje, kdo je kr ^ to, so nas pobarali nekateri o obveščeni bralci!? xiIa - MOST NE FRANKINJ- ; Zmagovalec 3. golažiade Vrtovšku Pavel Pinoza (n Ljro netku na levi) je tole m j frankinjo spil z družbo, v odi„i*SS sotekmovalcev. (Foto: P- w Krške novice NUNE IN PARTIZANI - Osnovna šola na Senovem se je ozaljšala za skorajšnje praznovanje svoje sedemdesetletnice. V preteklosti se je hotela urediti tudi z izdatno občinsko pomočjo, nji to ni posebej uspelo. Krško županstvo je takrat raje kot se-novško šolo obnavljalo grad na Raki. Razumljivo: šola na Senovem se imenuje po partizanski XIV. diviziji, v gradu na Raki pa so takrat še delovale nune. Naj odgovori, kdor more, zakaj se Občinarji raje prikupijo živim nunam kot nekdanjim partizanom. KAKŠNA STAVBA! - Krški zdravstveni dom ima tako zapletene hodnike in druge notranje Poti med ordinacijami in drugimi oddelki, da se njegovi zunanji obiskovalci komaj znajdejo v Pjem. Nekateri se sploh ne znajdejo, ampak začasno izginejo kot v labirintu. Tako se je pred časom v zamotani stavbi izgubilo celo nekaj ljudi - iz spremstva slovenskega ministra za zdravstvo. RAZMNOŽEVANJE - Na ptroškem parlamentu v Krškem je eden od parlamentarcev povedal, kako je bilo pri njih v šoli, ko j® 'meli na urniku učenje o medčloveških odnosih. Ko so imeli na vrsti temo spolni odnosi, je učite-‘Jjca začela razlagati razmnoževanje rib. KRŠKO-BREŽICE - Integral “rebus iz Brežic je kupil krško P°djetje Avtoline. Čeprav je šlo Pri tem več kot za drobiž, niti vodstvo Avtolinea niti krški žu-Ppn nista poklicala Brebusovega j rektorja in ga vprašala, kaj misli ta narediti s kupljenim krškim Podjetjem. Še en dokaz, koliko je “Ogovarjanja med Krškim in “režicami: največkrat nič, včasih Pa petkrat več! SVEČANOST PRI SPOMENIKU V PODBOČJU . pODBOČJE - Krajevna orga-fttzacija Zveze borcev iz Podbočja d \ so^el°vanju s kulturnim rustvom organizirala 1. novem-_ra tradicionalno svečanost na Podboškem pokopališču pri spo-eniku padlim borcem. Prire- ditvi p se je udeležilo precejšnje slevtlo ljudi Cjjovo v Brežicah J DOBRODOŠLICA - Zoran nkovič, predsednik uprave polnega sistema Mercator, je ob jjOtaganju temeljnega kamna v režicah prejšnji teden zadovo-s n P0ve.c*al’ da Mercator prihaja ^Polnimi jadri v občino Brežice. an ni bil posebno vetroven, tako _■ razPeta jadra tisti trenutek o dosti pomenila. Veliko pa je Trenilo domačega župana nav-. senje nad prihodom Jankovi-v ^veletrgovskefirme. Županje ^Pozdravu govoril o tem, da j ercat°r ni samo sosed, ampak !i z'ški. Kot da bi bral mis-k ?Tk°viču, ki je prepričan, da m . čfčutor kmalu pohopsal - v (I -Zakona pač - tudi brežiško ta* P°djetje Posavje. - V n?.ADE ,N PRIŽNANJA Brežicah so ob občinskem na^Zntku eno izmed občinskih ttlo P°delili direktorju firme, n Pa firmi, ki jo vodi omenjeni me t en' direktor. Če se bo v nad r na sot(Jčju Save in Krke razi* a*a tak;i praksa, bodo vsa če *na Praznična odličja v bodo-zaceli podeljevati enemu sa-^ človeku. Piše ivOVA POT P'ŠEC - Iz i-jdjfj “strezni ministri radi na- nik „naravni in kulturni spomc- neri P°' SaJ j'm zc leta 'n *eta se n^° ne z'dati ne kopati, da ne doi j jim že leta in leta h0n.? N skazila podoba vasi. Če kali ?. tako naprej, se bodo tu- domačin ljevj,]. r°mačim še naprej izsc- "■sdt ' ‘Z ’ 'n' zgradili kulturno in konfe- kraja. Do pišeškega er naj bi sčasoma svetov- Fadu,kji Rni zg .srcdišče, sc bodo potem VoStj 1 jtrbitelji tovrstnih zanimi-Pot pPrefi'ti skozi trnje. Trnova 'sec, mar ne?! Vča t* hrti >Kki r>OltodlNl< NiCE So v ?asu od 15. do 29. oktobra Mat - z'ški bolnišnici rodile: Nlj eJa Zupančič s Senovega -?> Dragica Kozole iz Bre-■Ce * Dejana, Anica Domi- stan Koz'^i1 ^:,ke - Marka, Ivanka Moj° ' Malega Kamna - Ano, ^Capurkat iz Dolenje vasi -vasi’ Romana Srpčič iz Krške nSc-p. °’ Milena Škoflja-Katj arigus iz Krškega - Žana, S Ja Horvatič iz Jelš - Urško. Kajana Novak iz Krškega -SrC(i ’ Dragica Javoršek iz Pod-Cde' Majo. MM I 2 M A Š IH OBČI M MM Ali hiše ne pokajo zaradi rudnika? Senovo: vlada mora pri novem načrtu zapiranja Senovškega rudnika upoštevati lokalne zahteve ■ Protesti - Z znižanjem hriba zoper posledice delovanja rudnika - Tajni načrti? Čestitamo! SENOVO - Slovenska vlada mora prenoviti obstoječi, pred leti sprejeti načrt zapiranja senovškega rudnika in pri tem noveliranju programa mora v vseh podrobnostih upoštevati poročila s terena. Tako zahtevajo krajevna skupnost Senovo in domačini z območja v neposredni bližini rudnika. Zahteve so sporočili predstavniki krajevne skupnosti na petkovi konferenci za novinarje, domačini pa že nekgj dni prej na protestnih sestankih in v pogovorih s predstavniki medijev. Omenjena poročila s terena, ki piranju jame.” Uradno Senovo, naj bodo podlaga novi vladni politiki do zapiranja senovškega rudnika, so zaskrbljujoča. Po navedbah vodstva KS Senovo na širšem območju rudnika nastajajo plazovi, posedajo se ceste, po malem pokajo hiše, izginjajo vodni izviri. Domačini trdijo, da jim iz različnih služb blizu rudniški in državni oblasti ugovarjajo, češ da navedeno ni posledica dosedanjega delovanja rudnika. Take “višje sile” domačinov doslej niso prepričale. Tudi vodstvo krajevne skupnosti vztraja pri svojih dosedanjih trditvah: “Nismo zadovoljni z vodstvom rudnika. Razočarani smo nad ravnanjem vlade glede zapiranja rudnika in Senovega ob za- upoštevajoč hotenja domačinov, zahteva za zapiranje rudnika boljši vladni načrt, s katerim bo država med drugim odvezala mošnjo tudi za pomoč tistim domačinom, ki jih je dosedanje delovanje rudnika materialno oškodovalo. Prav zdaj nad Senovim kopajo hrib nad rudniškimi rovi in s tem posegom naj bi nekako ublažili posledice nekdanjega kopanja premoga. Prebivalci Reštanja in Sedma, najbolj ogroženih krajev na senovškem obrobju, pričakujejo, da bodo pristojni v državi in v rudniku vzeli pod drobnogled ne le vrh nagibajočega se hriba, pač pa nemudoma tudi domačinom Smeh za konec Tedna učenja Župan obljubil pomoč KRŠKO - Pred kratkim so v krškem kulturnem domu s Partljičevo monokomedijo Čistilka Marija v izvedbi Mojce Partljič s smehom zaključili Teden vseživljenjskega učenja, ki gaje ob svoji 40-letnici pripravila Ljudska univerza Krško. “Praznovanje je za nas nekaj posebnega, staranje in nabiranje let pa to ni. Nič si ni treba prizadevati za to. Dogaja se samo od sebe. Praznujemo takrat, ko mislimo, da smo postali boljši, modrejši. Ko se tega zavemo, sporočimo drugim, daje čas za zabavo,” je Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško, v uvodu povzela misli avstralskih domorodcev aboridžinov. Vendar je v današnjih časih ostati štirideset let zanimiv in aktualen s ponudbo velik dosežek. Torej so po naših načelih tudi leta lahko merilo za kakovost in napredek, ki ga je Ljudska univerza Krško v teh letih gotovo dosegla. Ob častitiljvi obletnici je Ljudski univerzi Krško čestital tudi župan občine Krško Franci Bogovič. Ob tej priložnosti je • “Priprave in izvedba prireditev so nas zelo povezale, in upam, da bodo te vezi ostale močne še naprej, saj so osnova za dobro delovanje naše lokalne skupnosti in kakovost življenja vseh občanov,” je ob zaključku Tedna poudarila direktorica Bernardka Zorko. obljubil pomoč krške občine pri reševanju prostorskih problemov ljudske univerze in direktorici univerze simbolično ali pa tudi ne izročil sliko, na kateri je upodobljen Hočevarjev trg, kjer naj bi Ljudska univerza Krško dobila v prihodnje svoje nove prostore. s MRGOLE KOLONIJA VELIKIH IN MAJHNIH - V zadnjih dneh letošnjega oktobra so ob Cesti Kozjanskega odreda 6 v stari koloniji na Senovem še postali pod starim hrastom. Hrast je v sredi prazen, menda niso taka tudi pričakovanja upokojenih knapov o lepših časih. (Foto: L. M.) Danes list, že jutri sneg Trenutek v stari koloniji SENOVO - Veličastni košati hrast ob bloku ob Cesti Kozjanskega odreda 6 na Senovem v teh dneh že opazno izgublja listje. Nekateri od stanovalcev pravijo, da ne pomnijo tako zgodnjega odpadanja listja. Listje gre na tla tako kmalu v tem letnem času mogoče zaradi suše, menijo nekateri. Drugi ugibajo, če ni krivo mogoče to, daje deblo precej votlo. Tretjim se zdi, da je morebiti krivo umazano podnebje. Vsi pa vedo, da hrast daje poleti senco tukaj pri bloku. Če stanovalci omenjenega bloka poleti pokramljajo v senci, so pozimi skoraj na tem, da bi šteli snežinke. Vendar ne bi prešteli vseh, čeprav bi šteli le tiste, ki padejo v njihove kuhinje skozi zvita balkonska vrata. Tukaj v tem delu Senovega narava drugače siplje sneg na hiše. Tu jc stara ko- sumljive razpoke na hišah in cestah na pobočjih in v dolini. Senovo živi, tako se zdi, drugačno življenje, kot so mu ga napovedovali in kot ga je pričakovalo ob pripravah na zapiranje rudnika. Obupuje v prepričanju, da občina Krško preslabo podpira senovške zahteve in da veljaki v različnih političnih in strokovnih laboratorijih na občinski in državni višini delajo v tajnosti načrte in akcije za zapiranje rudnika, tako da Re- * Domačini pričakujejo, da bo nov veter med gorami omenjenih nakopičenih težav zavel z novim vodenjem. V tem pogledu jih bo mogoče pomirilo morebitno sporočilo o poteku mandata rudniškemu vodstvu in nadzornemu organu. štanj, Šedem in Senovo nimajo vpogleda ne v načrte ne, denimo, v izstavljene in plačane račune, čeravno načrti in računi odločajo o usodi tukajšnjih domačinov. M. LUZAR SREČANJE DIABETIKOV ČATEŽ OB SAVI - Društvo sladkornih bolnikov Posavja bo organiziralo v soboto ob 9.30 v Termah Čatež v Termopolisu 7. srečanje sladkornih bolnikov. Navzoči bodo poslušali predavanja dr. Davorina Sevška o ohranjanju vida pri sladkorni bolezni, pedikerke Marije Akerman o negi nog pri sladkornem bolniku in dr. Vande Kostevc Zorko o zdravljenju sladkorne bolezni TIP 2. Udeležencem bodo predstavili tudi novosti zdravstvene terapije v Termah Čatež. Uvodoma bo zbrane pozdravil Ivan Živič, predsednik Društva sladkornih bolnikov Posavja. Pri pripravi srečanja, katerega pokrovitelj je družba Terme Čatež, sodeluje diabetološki dispanzer brežiške bolnišnice. Na srečanje bodo udeleženci lahko potovali z vlakom, ki odpelje iz Sevnice ob 8.13, z Blance ob 8.23 in iz Krškega ob 8.28. Z brežiške železniške postaje v Terme Čatež odpelje avtobus ob 8.45. uuuumci ne "Mio REŠEVALNO VOZILO - Slovesni trenutek ob prevzemu novega reševalnegb vozila so skupaj pozdravili predstavniki Zdravstvenega doma Krško in zavarovalnice Triglav v Krškem (na fotografiji). (Foto: L. M.) Novo upanje za ljudi v stiski Zdravstveni dom Krško z novim sodobnim reševalnim vozilom - Sodelovanje zavarovalnice Triglav KRŠKO - Zdravstveni dom Krško ima skupno štiri reševalna vozila, od katerih sta dve na-jsodobneje opravljeni in ustrezata za nujne reševalne vožnje. Eden od obeh najsodobneje opremljenih rešilcev je začel opravljati svoje poslanstvo prejšnji četrtek, ko so ga predali namenu na priložnostni skromni, a zato toliko prisrčnejši slovesnosti pred stavbo krškega zdravstvenega doma. Novo reševalno vozilo, ki je skupaj z opremo veljalo okrog 18 milijonov tolarjev, je zdravstveni dom nabavil z denarno pomočjo zavarovalnice Triglav iz Krškega, kar je poudaril direktor krškega zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika tudi v četrtek. Zoran Šoln, direktor zavarovalnice Triglav v Krškem, je skupni nakup rešilca omenil kot eno od skupnih akcij te zavarovalnice in krškega zdravstva. Obljubil je, da bo zavarovalnica zdravstvu na tem območju tudi v bodoče pomagala, kolikor bo mogla. O reševalnem vozilu so v četrtek ob prevzemu povedali, da sodi z opremo v sam vrh tovrstnih vozil. Glede reševalnih avtomobilov krškega zdravstvenega doma še to: ob lanski • Dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstenega doma Krško, je izrazil, tako kot njegovi kolegi, veselje nad pravkar pridobljenim reševalnim vozilom. Ob tem je dr. Ladika dodal: “V zdravstvenem domu K uš ko smo v zadnjih letih veliko vložili tako v najsodobnejšo medicin-sako opremo kot tudi v urejanje prostorov. Tega nismo storili zato, ker bi bili proti novemu zdravstvenemu domu, ampak zato, da lahko delamo. Novo, pred kratkim nabavljeno opremo bomo lahko odnesli s seboj v nov zdravstveni dom. Opremljali pa smo tudi zato, da bodo na staro stavbo lepi spomini. Najbolj bi bil vesel, ko bi vas vse skupaj povabil na polaganje temeljnega kamna za nov zdravstveni dom.” vaji Nata v Sloveniji so tuji vojaški predstavniki pohvalili opremljenost teh avtombilov. L. M. Nekaj zgodovine soustvarile Brežice Podelili oktobrski nagradi in priznanji občine Brežice za leto 1999 ter plaketi občine Brežice - Župan Vladislav Deržič: za socialno, solidarno in strpno Slovenijo! BREŽICE - Na predvečer 28. oktobra, praznika občine Brežice, so na slavnostni seji občinskega sveta v Viteški dvorani brežiškega gradu podelili oktobrski nagradi in priznanji občine Brežice za leto 1999 ter plaketi občine Brežice. Na slovesnosti, ki so se je poleg Brežičanov udeležili gostje iz sosedenjih občin na obeh straneh slovensko-hrvaške meje, je slavnostni govornik Vladislav Deržič, brežiški župan, vzel pod kritično lupo lokalne razmere in dogajanje v državi. Oktobrsko nagrado sta prejela občina že dosega uspehe na različ- lonija, rudarsko naselje s takim imenom, ob katerem mimoidoči pomisli, da je nekje še nova kolonija, v kateri ne nese snega v kuhinje skozi zvita balkonska vrata. “Ko so delali na bloku fasado, smo rekli, naj zasteklijo še balkone, da snega ne bo neslo noter. Niso jih zasteklili. Menda ni bilo denarja za te reči. Vendar to steklo ne bi bil tak strošek.” Tako razmišljajo domačini. Izpod hrasta, ki mu letos nekako prezgodaj odpadajo listi, takih misli najbrž ne bodo zaznali na pravih mestih, kjer bi lahko dali zastekliti vse balkone v stari koloniji. Zato nasvet: če bo pri zapiranju rudnika ostalo kaj denarja, ga lahko usmerijo gor v staro kolonijo. Liste, ki padajo s hrasta, z njim ne bodo mogli ustaviti, snežinke, ki pridejo na obisk v upokojenska stanovanja, pa lahko. M. LUZAR Elizabeta Križanič za požrtvovalno delo v kulturi, zlasti amaterski, in Jože Baškovič, direktor brežiške družbe Integral Brebus Brežice za uspešno vodenje podjetja. Oktobrsko priznanje sta dobila Lovski pevski zbor Globoko in Integral Brebus Brežice, prvi za uspehe v neprekinjenem 28-let-nem delovanju, drugi ob 50-letnici delovanja in poslovni uspešnosti. Plaketo občine Brežice, ki jo podeljuje župan, sta prejela Posavski muzej Brežice ob svoji 50-letnici in Iva Stiplovšek za dolgoletno delo v muzealstvu. Župan Deržič je spomnil na ustanovitev Brežiške čete 1941, dogodek, ki je nekako razpoznaven v mednarodnem protifašističnem odporu in po katerem brežiška občina slavi praznik. Med mejniki najnovejše zgodovine je poudaril slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991, ki je od prvih trenutkov potekala tudi v brežiški občini, kjer je v Rigoncah padel Jernej Molan, prva žrtev slovenske osamosvojitvene vojne. Sedanje razmere po županovih navedbah zaradi nakopičenih nalog in tudi odprtih vprašanj tako v občini kot državi, ne pustijo čakati križemrok. Tega občina tudi ne misli početi, kot je sporočil v govoru. Brežice si bodo prizadevale zlasti za razvoj malega gospodarstva, ob tem pa ne bodo pozabljale na kmetijstvo in turizem. Ob tem bodo delale z mislijo, da nih področjih, npr. z nekaterimi opaznimi projekti v šolstvu. Deržič je, potem ko je nanizal mnoge lokalne podrobnosti, načrte, zadrege in uspehe, rekel o Sloveniji, daje ta v svetu sicer že prepoznavna in od mnogih spoštovana država. Vendar sta “svobodno življenje človeka v humano naravnani družbi in njena trdnost bolj, kot smo to morda pripravljeni priznati, odvisna od tega, kar je človek kot družbeno bitje pripravljen storiti, posredovati v javnih zadevah, biti udeležen in deliti odgovornost za javno življenje, od njegovega odnosa do sodržavljanov, skupnosti in države”. Župan je tudi menil, da se bo Slovenija laže odločala o svoji prihodnosti, če ve, kako hoče živeti in kaj mora storiti za to. “To bi bila tudi najboljša podlaga za odločitve, ki bi kazale, da je Slovenija tudi socialna država s posluhom za vsakdanje stiske in težave ljudi, država, ki premore solidarnost, strpnost in vzajemnost kot temelj notranje trdnosti države in povezanosti ljudi,” je poudaril župan Vladislav Deržič. L. M. (2619), 4. novembra 1999 ZADNJA TRGOVINA - Zoran Jankovič (na fotografiji drugi z desne), predsednik uprave poslovnega sistema Mercator, je 28. oktobra položil temeljni kamen za trgovino v Brežicah poleg Intermarkcta. Po napovedih naj bi v novo nakupovalno središče, ki bo začelo poslovati julija prihodnje leto, zagotovilo 120 delovnih mest. Na priložnostni slovesnosti so navzoče pozdravili Marjan Kolman, direktor Intermarkcta, brežiški župan Vladislav Deržič in direktor Jankovič. Ta je napovedal, da z brežiško trgovino, za katero je tokrat položil temeljni kamen, Mercator zaključuje gradnjo trgovskih središč v Posavju in na Dolenjskem, potem ko je nedavno odprl nakupovalni center v Novem mestu. (Foto: L. M.) 0 . varja s trgovino, po drugi str' primanjkuje predelovalnih nosti in industrije, ki bi p°sl‘izdajala delo tudi malemu g darstvu. Anton Horžen B. V- G■ MA* Tudi Bela krajina ima peneče vino V Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge so po treh letih zorenja predstavili prvo belokranjsko peneče vino, imenovano metliška penina ■ Elaborat o zaščiti belokranjca in metliške črnine METLIKA - Za metliško Kmetijsko zadrugo in še posebej za njeno Vinsko klet je bil po besedah njenih vodilnih 27. oktober zgodovinski dan. Ta dan so namreč začeli prodajati prvo belokranjsko peneče vino, ki so ga poimenovali metliška penina, hkrati pa so ga na dobro obiskani tiskovni konferenci predstavili tudi novinarjem. Zanimivo je, da so novost v Vinski kleti pripravljali že tri leta, a je bila očitno skrbno varovana skrivnost in zato za mnoge svojevrstno presenečenje. Jeseni 1996 so namreč iz modre- o zaščiti vin belokranjec in metliška ŠKODE ZA 56 MILIJONOV TOLARJEV SEMIČ - V semiški občini so neu-tjf s točo 1. septembra ter večji neu-I1 7. in 9. septembra povzročila za dobrih 56 milijonov tolarjev škode, °d tega največ, skoraj 32 milijonov tolarjev v kmetijstvu, najbolj pa so “tli prizadeti vinogradi. Semiški svetniki so na seji pretekli teden sprejeli sklep, da bodo, če do konca novembra ne bo odškodnine iz državnega proračuna, iz občinskega proračuna namenili skupno 4 milijone tolarjev za tiste, pri katerih je bila ocenjena škoda višja od 50 tisočakov. Vrednost izplačanih skodnin bo v tem primeru 14 odst. od vrednosti ocenjene škode, prejelo bi jo 185 od 274 oškodovancev, najnižja odškodnina pa bi bila 7.000 tolarjev. Občina bo poslala tudi vlo-80 na davčno upravo za znižanje katastrskega dohodka za občane, ki imajo večji katastrski dohodek od ->0.000 tolarjev in so prijavili škodo. ga in belega pinota pridelali osnovno vino, ki so ga aprila naslednje leto natočili v šampanjske steklenice, primerno osladili ter dodali kvasovke. Tako se je pričelo sekundarno vrenje in tvorba mehurčkov ogljikovega dioksida. Po skoraj treh mesecih alkoholnega vrenja v steklenicah je vino dobri dve leti zorelo na kvasovkah. Letošnjega junija so iz steklenic odstranili kvasovke in zamenjali kronske zamaške s plutovinastimi, še prej pa so steklenice dotočili in vinu dodali ekspedicijski liker. Peneče vino je še do konca oktobra, ko so ga ponudili v prodajo, zorelo v steklenicah. Po besedah vodje Vinske kleti Toneta Pezdirca so bili zelo korajžni, da so se že prvič odločili napolniti s jo dali oceniti in prejela je vrhunsko oceno. Penina pa ni edina novost iz metliške Kmetijske zadruge. Začeli so namreč pripravljati tudi elaborat črnina, saj se želijo na ta način izogniti zlorabam kakovosti teh vin in zaščititi potrošnika. Elaborat bo izdelala 11-članska strokovna skupina, ki jo vodi dr. Julij Nemanič, v njej pa so 'še predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, metliške Vinske kleti, Kmetijske svetovalne službe ter belokranjskih vinogradnikov. Raziskava bo temeljila na poskusih, ki jih bodo opravili v tukajšnji Vinski kleti. Kemične analize, organoleptične ocene vina, nadzor nad potekom zaščite vin, poročilo in pripravo predloga o zaščitjrvin pa bo pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Z raziskavo so pričeli letošnjega septembra, zaključili pa naj bi jo konec junija prihodnje leto, vendar bodo poskusi potekali še ob naslednji trgatvi. Kot je povedala enolog-inja Ivanka Badovinac, bodo v elaboratu natančno opredeljena pravila z NOVOMEŠKE TRZN Prejšnji petek so branjevke na im*Ci P°nuia,e: jabolka P° 75 do 100 tolarjev kilogram, grozdje po “50, kivi po 599, pomaranče po “75. hruške po 250, paradižnik po ■^O, papriko po 190 do 230, endi-'9JO in radič po 250, motovilec po 1.000, cvetačo po 300, zeljnate Slave po 250, naribano kislo zelje P° 200, korenje po 200, špinačo P? 500, fižol po '500, korenje po “00, kolerabo in redkev po 200, Cebulo po 150, česen po 400, Peteršilj po 500, cvetačo po 300, °stanj po 200, skuto po 400, ore-. 7nnV 'uP*nab P° 500, jedrca pa po Ub tolarjev kilogram. Jajca je bilo jP°goče kupiti po 30 tolarjev, 1,5 ,ltra domačega žganja ali slivovke |e stalo 1.500 tolarjev, 1,5 litra Jabolčnega kisa 200 tolarjev, °zarček majarona pa 170 tolar- sejmisca Brežice - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 65 do 3 j ®Sece starih prašičev, 28, starih oo 5 mesecev, in 44 starejših. Ji b so prodali 24 po 290 do 300, togih 7 po 250 do 270, tretjih pa Po 220 do 240 tolarjev kilogram. PENINA, METLIŠKI PONOS - Kmetijsko zadrugo Metlika, njeno Vinsko klet ter novosti, med katerimi so gotovo najbolj ponosni na vrhunsko metliško penino, so številnim novinarjem predstavili (od leve) direktor zadruge Ivan Kure, vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, referentka za prodajo vina Jožica Humljan ter enologinja Ivanka Badovinac. (Foto: M. B.-J.) pridelave belokranjca in metliške črnine z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP), a se v zadrugi dobro zavedajo, da bo potrebnih več let, da se bosta pojma zaščite popolnoma uveljavila tako med pridelov- • V metliški Vinski kleti so letos prevzeli 700 ton grozdja - od tega dobro polovico rdečega - vendar je to za polovico manj kot lani. Prvi delovni dan v novembru pa je bila že na prodajnih policah portugal-ka-mlado vino. Grozdje so trgali 22. septembra, po dobrem mesecu pa so v Vinski kleti že napolnili več kot 15.000 steklenic. Zanimivo je, daje od slovenskih moč kupiti v steklenici z nalepko in vsemi oznakami le metliško portugalko, ki je na lanskem zagrebškem festivalu portu-galke med 54 vzorci zasedla prvo mesto. alci kot porabniki vin. “Elaborat o zaščiti teh dveh belokranjskih vin bo po zaključni raziskavi postal zakon, ki ga bodo morali spoštovati tako pridelovalci grozdja in vina kot tudi pristojna inšpekcija, ki bo nadzorovala uresničevanje elaborata,” je poudarila Badovinčeva. M. BEZEK-JAKŠE OKTOBRSKI SAD KRŠKO - V oktobrski številki revije Sad bodo bralci lahko prebrali več zanimivih člankov: o novih sortah sadja, o kakovosti vin v vinorodni deželi Podravje in tudi o idealnih podlagah za češnje. V Sloveniji namreč že od začetka tega stoletja pridelava češenj močno upada, čeprav so klimatske razmere za njihovo pridelavanje ugodne v vseh sadnih okoliših. Na upadanje prav gotovo vpliva draga pridelava, ker češnje pridelujemo na bujnih podlagah, zelo velik strošek pa predstavlja tudi obiranje. Dr. Valentina Usenik piše, da bi lahko stroške pridelave zmanjšali z intenzivnimi nasadi češenj na šibkejših podlagah. Projekt za ekološko ozaveščene V okviru projekta “Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije” so v Ribnici odprli razstavo starih sort jabolk - Kmalu v projektu tudi ribniška občina RIBNICA - Prejšnji četrtek so v nekdanjih prostorih Ljubljanske banke v Ribnici odprli razstavo starih sort jabolk. Razstavo je v okviru projekta Kmetijske svetovalne službe Slovenije “Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije” pripravila ribniška svetovalna služba. “V Sloveniji je 4,5 milijona visokodebelnih dreves, kar pomeni, več kot dve sadni drevesi na Slovenca,” je ob predstavitvi projekta povedal svetovalec specialist za sadjarstvo pri novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana Jan- (Jjj kmetijsko svetovanje Vinarski laboratorij v Šmihelu „ 'ftibriko Kmetijski nasveti je ves čas svojega dolgoletnega novi-Prij(-a- ‘n uredniškega dela skrbel pokojni inž. Marjan Legan. S prispevkom rubrika dobiva malce spremenjeno ime in nioV >er seved° tudi nove sodelavce. Za začetek bodo to strokovenk nov"me*kega oddelka za kmetijsko svetovanje, ki deluje v okvi-Knietijskega zavoda Ljubljana. Takole se predstavljajo. Kmetjjskj zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto, pokriva ob-vSL*e ^.°lenjske, Posavja in Bele krajine in je tretji po velikosti '0veniji. Na oddelku je zaposlenih 42 svetovalcev: od tega je 9 realistov, vodja, 7 svetovalk za kmečko družino in razvoj • Polnilnih dejavnosti ter 25 terenskih svetovalcev. Za oddelek načilna pestra svetovalna dejavnost, saj lahko kmetje pri nas Sad najnovejša strokovna znanja s področij vinogradništva, va Jarstya, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, prašičereje, varst-Pol l‘n- kmetijske tehnike in ekonomskega svetovanja, do-yi'lnih dejavnosti, ekološkega kmetijstva... Van', 0^njem letu smo na našem oddelku za kmetijsko sveto-J odprli tudi vinarski laboratorij, ki bo v začetku deloval za vklene svetovanja. Laboratorij je v kletnih prostorih stavbe ^•jskega zavoda - oddelka za kmetijsko svetovanje v Novem tat, v ^mihelski ulici 14 (za želežniško postajo Kandija). Labo-no r'J smo opremili s pomočjo kmetijskega ministrstva s sodob-ana?Premo za analize grozdja, mošta ali vina. Tako opravljamo Pov a^°hola, specifične teže, ekstrakta, pepela, ostanka ne-žvg^^ga sladkorja, hlapne in skupne kisline, prosto in skupno Itak * vrednost, poskuse čiščenja vina in seveda svetovanje, z0 0 negovati vino vnaprej. Vzorce vina lahko prinesete v anali-Sp s.:,k dan od 8. do 13. ure, podatke o analizi in nasvet pa vam finalistka Zil vinQrct'"'* v ruicljvlnnh Hnph1 v torpk Oftin Pctek- v V j 3 0570 ali 373 0585. kto j? P° čim bolj aktualni rubriki vas vabimo, da nam posredu-sv9je želje in predloge. . Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto ....arstvo posreduje v naslednjih dneh: v torek, ' ‘P Petek. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: ez Gačnik. Travniški sadovnjaki so vmesni prostor med kmetijskimi zemljišči in gozdom in zato pomembni za ohranjanje kulturne krajine. Namen projekta je, kot je povedal, ugotoviti, koliko je še teh sadovnjakov v Sloveniji in na podlagi tega omogočiti, da bi se ljudje lahko ukvarjali s pridelavo, predelavo in prodajo sadja iz teh sadovnjakov kot dopolnilno dejavnostjo na kmetijah. Projekt bo finančno podprlo ministrstvo za kmetijstvo, zanimiv pa je predvsem za občine, ki se ukvarjajo s turizmom, in za kmetije, ki se zanimajo za ekološko kmetovanje. Projekt poteka v Metliki, Moravčah, Hrastniku in Škofji Loki, že v kratkem pa bo tudi v Ribnici. Na razstavi je preko 50 sort jabolk, med katerimi je bila kar polovica starih. “Stare sorte sadja so dobrega okusa in nekatere med njimi tudi odpornejše proti boleznim,” je poudaril Gačnik. Primernejše so za pridelavo in predelavo, iz njih pa se lahko izdela tudi do 40 izdelkov. Poleg okoljevarstvenega cilja imajo zato v smernicah za obdobje do leta 2003 opredeljeno tudi ohranjanje in odpiranje delovnih mest v pridelavi, predelavi in prodaji na domu, pa tudi promocijo in trženje blagovne znamke “naravno iz Slovenije”, saj kot je dejal Gačnik, bodo le dobri izdelki našli pot do kupcev. M. LESKOVSEK-SVETE ZAKLJUČEK AKCUE ŽIVIMO S PODEŽELJEM V nedeljo, 24. oktobra, je Kmečki glas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob zaključku akcije Živimo s podeželjem podelil tri lipove liste za zgledno urejene kmetije, po tri priznanja za arhitekturno oblikovanje in zunanjo ureditev, dve priznanji za splošno urejenost kmetije in nagrado Belinke za zgledno oblikovano gospodarsko poslopje. Dobitnike priznanj je strokovna komisija izbrala med 48 prijavljenimi kmetijami iz vseh koncev Slovenije. Letošnja akcija je bila že dvanajsta po vrsti, žal med nagrajenimi ni bilo kmetije z našega območja, morda bodo imele več sreče prihodnje leto. kmetijska SLOVENIJE N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Bliža se prvi pretok vina (Nadaljevanje in konec) Doslej še nismo pisali, da je dolžina trajanja biološkega raz-kisa odvisna tudi od kvasovk, ki so prevrele mošt. Obširna raziskava, v katero je bilo zajeto 15 različnih komercialnih blagovnih znamk kvasovk je pokazala, da se recimo vina, ki so vrela s kvasovkami Lalvin W 27 ali Uvaferm 228 biološko razkisa-jo v 25 dneh. Vina, ki so povre-la s kvasovkami Lalvin V ali Levuline C 19, potrebujejo za bilološki razkis 80 dni. Ta novi podatek o vplivu vrste kvasovk na dolžino trajanja biološkega razkisa je za pridelovalce vina dragocena. V študiji so navedene tudi še druge kvasovke in za večino njih seje pokazalo, da traja naravni razkis od 25 do 60 dni. Tako imenovane šampanjske kvasovke zadržujejo bakterije pri razkisu, kakor tudi tiste, ki zelo burno povrejo mošte. Hitre kvasovke potrebujejo veliko hrane, predvsem dušičnih snovi in je preostane malo ali nič za bakterije. Zanimivo je tudi, da pride pri vinih sorte chardonnay in roze vinjh redkeje do samodejnega biološkega razkisa. Zato se pri omenjenih vinih priporoča predhodno zmerno žveplanje moštev. Po alkoholem vrenju naj bi ne bilo skupnega žvepla čez 10 mg/l, kar pomeni žveplanje pred alkoholnim vrenjem ali pred razsluzenjem z dozami do 20 mg/l. Doslej sem opozarjal, da je za kakovost vina tvegan že samodejni biološki razkis, če je ostanek nepo-vretega sladkorja minimalen, okrog 4 g/l. Kljub majhni količini sladkorja nastane bolezen mlečni cik. Za naravni razkis so primerna samo vina z manj kot 4 g/l nepovretega sladkorja, še boljše z manj kot 3 g/l. Ugotovilo pa se je, da se razvije v vinu vonj po kislem zelju, kar je znak bolezni mlečnega cika, če prekinemo biološki razkis. Zato je primerneje za vina, pri katerih ni potrebno, da se vsa jabolčna kislina spremeni v mlečno, popolnoma razkisati samo del vina. Kasneje se pomeša raz-kisano in nerazkisano vino v razmerju, ki je za kakovost najboljša. Pri takih vinih nas ne sme presenetiti spontani razkis, ker bi bila nasilna prekinitev usodna za kakovost. Zaradi velike občutljivosti vseh bakterij na žveplo, biološki razkis ne bo stekel spontano, če bo vsebnost prostega S02 vsaj 15 mg/l, čeprav je temperatura vina tudi 18° C. Veliko kletarskih nesreč je tudi zaradi nepravilnega žve- Elanja vina v sodu ali cisterni, lokler so se uporabljale samo žveplenice, s katerimi je nastal po izgoretju plinasti S02 v sodu, ob žveplanju vina ni bilo potrebno pomešati, ker se je plin sam enakomerno porazdelil. Žveplanje s tekočim pripravkom žveplaste kisline pa zahteva, da vino po žveplanju temeljito pomešamo. Če tega ne storimo ali preveč površno, imamo del vina v isti posodi prežveplan, del vina pa je naza-sčiten in oksidira. V sodih, katerih vino se je zvrha začelo lepo bistriti in ga točimo zvrha s cevjo, se je proces oksidacije že začel. Mlada vina že prihajajo v oceno na kmetijski inštitut. Opozarjam na nevarnost tako odvzetega čistega vzorca, odsvetujem pa žveplanje steklenice, ker se tako vino zelo hitro prežvepla. Dr. JULIJ NEMANIČ IZOBRAŽEVANJE ZA VODENJE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI V skladu s pravilnikom o pridobitvi minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v turistični dejavnosti, ter pridobitvi potrdila za registracijo omenjene dopolnilne dejavnosti na kmetijah bo pričetek 70-urnega tečaja v torek, 16. novembra 1999, ob 10. uri na oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana v Novem mestu, Šmihelska 14. Svojo udeležbo na tečaju prijavite do petka, 12.11.1999, svetovalki(-cu) za kmečko družino v enoti Kmetijske svetovalne službe v občini ali na oddelek v Novem mestu, na tel.: 068/373-05-78 ali 068/23-229. Prosimo, da s prijavami pohitite! helena mrzlikar gospodinjski kotiček Zelje trikrat na krožniku RA Z STA VA STARIH SORT JABOLK - Otvoritve razstave, ki se je po dveh dneh v Ribnici preselila v Kočevje, ta teden pa bo na ogled tudi v Velikih Laščah, se je poleg Janeza Gačnika (levo) udeležil tudi vodja kmetijske svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, sicer rojen Dolenjec, Jože Benec (desno). Po vsej Sloveniji so razširjene jedi, ki označujejo določeno krajevno območje z vsemi značilnostmi tukajšnjih navad in običajev. Kulinarika je eden tistih dejavnikov, ki lahko veliko prispeva pri ohranjanju identitete kraja. Danes lahko največ na stari način pripravljenih jedi spoznamo na raznih praznovanjih, ki zapovedujejo točno določene jedi in njihovo zaporedje prinašanja na jedilno mizo. V starejših obdobjih je bila predvsem podeželska prehrana zelo preprosta in enolična. Stari cerkljanski ljudski rek pravi: “Osemnajstkrat zejle - pa bo spet nedejle.” Kislo zelje je v zimskih in tudi v pomladnih mesecih ena najcenejših in zelo zdravih zelenjavr Vsebuje veliko vitamina C in topnih vlaknin, ki preprečujejo nastanek malignih obolenj v črevesju. Zunanji listi vsebujejo vitamin E in za tretjino več kalcija kot notranji. Zelje za naravno kisanje pripravimo še v toplih jesenskih dneh. Glave morajo biti zrele in zdrave. Kisamo lahko cele ali jih naribamo. Posoda za kisanje mora biti dobro pomita z vročo vodo. Za 100 kg zrezanega zelja uporabimo 2,2 kg soli in obtežitev do 20 kg. Dodana sol posredno pospešuje razvoj bakterij mlečnega kisanja, s tem da po- spešuje izločanje soka in ustvarja ugodne življenjske pogoje. Prostor naj ima temperaturo med 20° in 22° C. V prvih dneh kisanja se pojavi lahko alkoholno vrenje. Na površini se pojavi bela pena, ki jo povzroča ogljikova kislina. Žatem nastopi pravo mlečnokislinsko vrenje. Mlečna kislina prodira v vlakna in jih konzervira. Če pa se zgodi, da so gnilobne bakterije v premoči nad bakterijami mlečnega kisanja, postane zelje sluzasto, mehko, zaudarja in je neužitno. Po končanem procesu kisanja celotno površino zelja prekrijemo in hkrati obtežimo s plastično vrečo, napolnjeno z vodo, ter shranimo v čist prostor s temperaturo med 10 in 15° C. Zmrzniti ne sme. Dandanes nam ni potrebno uživati zelja tako pogosto kot nekoč, vendar se priporoča vsaj za pest surovega kislega zelja na dan. Okusno je surovo kislo zelje v solati z različnimi dodatki, kot je KISLO ZELJE S PROSENO KAŠO. Zanj potrebujemo 400 g kislega zelja, 200 g prosene kaše, 2 žlici smetane, na kocke narezano piščančje meso, 1 žličko olja in 2 žlici nastrganih orehovih jedrc. Zelje na drobno narežemo, dodamo kuhano kašo in ostale sestavine. Dobro premešamo in postrežemo s črnim kruhom. Dolenjske GM oder 30 let Glasbene mladine -Nastop Irene Yebuah V tej koncertni sezoni bo minilo trideset let od ustanovitve Glasbene mladine Slovenije. V treh desetletjih je ustanova poskrbela, da se je vrsta mladih glasbenikov predstavila javnosti in da so bili mladi ljubitelji glasbe deležni kakovostnih koncertov. Mnogi danes priznani glasbeniki so svojo koncertno pot začeli prav ob pomoči Glasbene mladine, hkrati ko je na tisoče mladih lahko gradilo svoj glasbeni okus na simfoničnih, komornih in zborovskih koncertih, ki jih je oranizirala Glasbena mladina. V programu ustanove je tudi koncertni cikel GM oder, ki letos stopa v deveto sezono. Med petimi koncerti bo za naše ljubitelje glasbe gotovo najbolj zanimiv nastop tria, v katerem ob hornistu Boštjanu Lipovšku in pianistu Klemenu Golnerju nastopa tudi mezzosopranistka Irena Ye-buah iz Novega mesta. Trio bo nastopil 8. novembra ob sedmih zvečer v dvorani črnomaljske glasbene šole, 11. novembra pa ob isti uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. BLAŽIČEVA “SVINČENA LETA” NOVO MESTO - Danes, 4. novembra, bo ob šestih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Svinčena leta, ki jo je pri Novi reviji izdal publicist, esejist in urednik Viktor Blažič. Avtor, ki je po rodu iz novomeške okolice, bo gost prireditve. Muzej v jubilejnem letu Bogat in pester razstavni program Dolenjskega muzeja v letu 2000 za petdesetletnico delovanja NOVO MESTO - Dolenjski muzej je razstavni program za leto 2000 zastavil v znamenju praznovanja polstoletnice svojega delovanja. Na tradicionalni dan Dolenjskega muzeja 1. marca bodo odprli razstavo restavriranih predmetov z velikih novomeških arheoloških najdišč, ki ime Novega mesta vse razpoznavneje zapisujejo v evropski prostor. Zal te dragocenosti še ne bodo mogli predstaviti v obnovljeni arheološki stalni zbirki, ker bo ta zahtevni in tako za ožje kot širše okolje pomembni projekt uresničen šele čez kakšna tri leta. Bo pa zato v jubilejnem letu dokončana sanacija stare križatije, kjer bo arheološka zbirka domovala. V razstaviščni dejavnosti sov muzeju dali poudarek izvirnim razstavam. V programu so le štiri gostujoče, in sicer: v galeriji bodo februarja odprli razstavo Gorenjskega muzeja o Janezu Blciweisu, aprila razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja o drogah in junija likovno razstavo ljubljanske Visoke šole za risanje in slikanje, v mali dvorani pa bo oktobra razstava Monkodonija puljskega arheološkega muzeja. V galeriji bodo odprli kar dve veliki pregledni razstavi dolenjskih likovnih ustvarjalcev: marca bo razstavljal novomeški slikar Jože Kotar, septembra pa Jože Marinč iz Kostanjevice, nato pa bodo v galeriji za deset mesecev postavili etnološko razstavo o medičarstvu in svečarstvu na Dolenjskem. V Mali dvorani bodo januarja odprli razstavo fotografij dolenjskega ustvarjalca Boruta Peterlina, nato bo dva meseca v teh prostorih razstava restavriranih arheoloških predmetov, od junija do sredi; oktobra pa dokumentarna razstava o petdesetletnem delovanju Dolenjskega muzeja. V Jakčevem domu bo do avgusta na ogled letos odprta prenovljena stalna razstava Jakac in Novo mesto, septembra in oktobra pa bo odstopila prostor 6. bienalu slovenske grafike. MiM Pevec sem in peti mi je vse na sveti 3. srečanje ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin v Sromljah - Obujanje in ohranjanje slovenskega ljudskega glasbenega in plesnega izročila KONCERT KITARSKEGA DUA - V Evangelijski cerkvi v Novem mestu sta na dan reformacije, v nedeljo, 31. oktobra, zvečer na sedmem koncertu Novomeškega glasbenega festivala nastopila kitarista prof. Andrej Grafenauer in njegova nekdanja učenka, zdaj že uspešna mlada glasbenica Katja Porovne ter v duetu izvedla skladbe španskih, francoskih in italijanskih mojstrov. Grafenauer in Porovnetova nastopata v kitarskem duu že od leta 1995, v tem času sta tudi že izdala ploščo s kitarsko glasbo. (Foto: M. Markelj) Stopaijeve grafike in kipi V galeriji Krško so odprli razstavo grafik in male kovinske plastike sevniškega ustvarjalca Rudija Stoparja KRŠKO - Rudi Stopar upokojeni strojni tehnik, sicer pa javnosti veliko bolj znan kot kipar, grafik in pesnik haikujev, praznuje letos dva jubileja: življenjskega, saj je dopolnil šestdeset let, in ustvatjalnega, saj kipari že okoli štirideset let, hkrati ko mineva trideset let od njegove prve samostojne razstave. V počastitev jubilejev je že imel samostojno likovno razstavo v ljubljanski galeriji Commerce, minuli četrtek, 28. oktobra, pa so odprli razstavo njegovih grafik in železnih skulptur tudi v Galeriji Krško. Na otvoritvi je nekaj besed o sevniškem likovniku prebrala Tatjana Avsec, vodja krške območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, z glasbo pa je prireditev obogatil nastop klavirskega dua s Karolino Vegelj Stopar in Branimirjem Biliškom. Da je ljubezen do umetnosti v krvi, sta pokazali mali Stoparjevi vnukinji Ana in Eva s kratkim nastopom na klavitju. Posebnost otvoritve pa je bila tudi obdaritev vseh obiskovalcev z zgibanko osemnajstih Stoparjevih haikujev in žrebanje, ki je trem obiskovalcem prineslo priložnostne nagrade, Stoparjevo grafiko in mali železni skulpturi. V galeriji Krško je razstavljen avtorski izbor grafik in kovinskih skulptur. Na ogled so grafike od grafičnega lista, ki nosi letnico 1968, do najnovejših, ustvarjenih letos, grafike pa spremlja izbor malih kovihskih plastik, po katerih je Stopar kot ustvarjalec pravzaprav najbolj znan. Da se ukvarja tudi s spomeniško plastiko, je na razstavi razvidno iz razstav- ZGOVOREN PISEC SPOMINOV - Na kulturnih večerih, kijih pripravljajo v Knjižnici Brežice, že dolgo ni bilo tako zgovornega gosta, kot je bil upokojeni slavist in urednik Bančnega vestnika Ivo Graul (na sliki desno), katerega knjigo Spomini ne dajo miru so predstavili v četrtek, 28. oktobra, zvečer v okviru prireditev za občinski praznik. Po pozdravnih besedah podžupanje Milene Jesenko se Dragu Pirmanu, ki naj bi vodil pogovor, ni pokazala prava priložnost za vprašanja, saj je gost spontano povedal skoraj vse, kar je bilo zanimivega slišati o knjigi in še marsikaj drugega, kar je piscu, po rodu doma iz Brežic, ležalo na duši. Več o sami knjigi je Dolenjski list že poročal. (Foto: MiM) VPIS ABONMAJEV KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi k vpisu abonmajev za sezono 1999/2000. V modrem večernem abonmaju bodo štiri gledališke predstave: Goldonijev Šluga dveh gospodov, Schwabove Predsednice, Moederndorferjcva Limonada Slovenica in Molierov Skopuh, baletna predstava po izboru in Puccinijeva opera Madamc Butterf!y. V rumenem sončk§vem abonmaju bo šest predstav za otroke. Vpis abonmajev je v tajništvu doma od 10. do 14. ure, in sicer 4. in 5. novembra za dosedanje abonente in od 8. do 12. novembra za nove. Oko drugačnosti Razstava fotografij Blaža Mirta v Krškem KRŠKO - Mladi posavski fotograf Blaž Mirt nadaljuje svojo pot v javnost, in četudi je še vedno novo ime v slovenski fotografiji, postaja že kar znan. V sodelovanju z Društvom ljubiteljev fotografije iz Krškega in Delavske univerze je pripravil še eno letošnjo samostojno fotografsko razstavo. Tokrat se s ciklom fotografij z naslovom Oko drugačnosti predstavlja v vhodni avli in na hodniku krškega doma starejših občanov. Razstavo so odprli v petek, 29. oktobra, in bo na ogled do konca novembra. Prireditev, ki je potekala ob zvokih Veselih harmonikarjev iz Podbočja, je povezovala Bernarda Zarn, s priložnostnim nagovorom pa je razstavo odprla Bernarda Zorko. Blaž Mirt se v Domu starejših občanov predstavlja z izborom šestnajstih barvnih fotografij. Tematika fotografij ni nova, saj Mirt ostaja pri krajini in detajlih iz narave, posebnost in novost tokratne razstave je v obdelavi večine fotografij. Ob pomoči Bojana Žičkarja iz Studia Graffit je Mirt izvirne barvne fotografije računalniško obdelal in jih nato natisnil z barvnim laserskim tiskalnikom. Poseg v barvno skalo je bil temeljit in je prizore iz narave spreme- KONCERT MARIBORSKIH SIMFONIKOV NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v soboto, 6. novembra, ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra Mariborske filharmonije pod vodstvom dirigenta Mladena Tarbuka. Izvedli bodo uverturo v Wagnerjevo opero Tannhaeuser, Brahmsovo Šimfonijo št. 3 in Concertino za saksofon in pihala, v katerem bo kot solist nastopil Matjaž Drevenšek. Koncert je za glasbeni abonma in izven. Krajina in abstrakcije 9. samostojna razstava Alenke Mušič____________ DOLENJSKE TOPLICE - Belokranjska modna oblikovalk* Alenka Mušič iz Semiča je pjjjj samostojno razstavljala leta 199 v Črnomlju, v petek, 2~ pa se je v Zdravilišču Alenka Mušič Toplice s svojimi novejšimi dej* javno predstavila devetič. Otvo _ tev razstave, ki jo je vodil kul' ^ ni animator Bojan Potočar, s ^ samostojnim koncertom P°P strili mladi glasbeniki iz tam'bu škega orkestra Dobreč iz tuša pod vodstvom Toneta Gr ka. Mušičeva se že od mladega Dj sveča slikarstvu, resneje pa z ■ njih deset let. Tokrat se v zor lišču predstavlja z 18 slikami. nekako razdeljene na dva de'a‘ krajine ter na svobodne koffiP t zicije. “S krajinami nadaljuJ odslikavanjem stvarnega sVt^e slika motive iz svoje belokranj okolice, predvsem prizore iz rave: steljnike, s praprotJ. za. drevjem, predvsem z brezami, rasle ravnice in pobočja, f .g svobodnejših kompozicij pa1|Z . 0j iz slike akta, ki predstavljai ^ čustev in razuma. Tu je slllc jcj, bolj raziskovalna,” je o ume ki je tudi članica KUD Afgj* Črnomelj, povedal Janez |ia Razstava, ki je prodajna, ogled do 10. januarja Rudi Stopar na razstavi v galeriji . Krško. Ijenih osnutkov osmih obeliskov, Stopaijevega projekta, ki naj bi n* prostem (dva že stojita) obeležili osem stoletij zgodovine Boštanja-M. MARKELJ Fotograf Blaž Mirt na razstavi Oko drugačnosti. nil v barvite fantazijske krajine, abstraktno učinkujoče barvne površine, ki jih gledalec šele s pozornejšim opazovanjem prepozna kot drevesa in podobno. Ne gre torej več za klasične barvne fotografije z bolj ali manj zanimivim motivom, ampak za izdelke, ki sicer izhajajo iz njih, a nosijo povsem jasna znamenja avtorskega poseganja v fotografsko gradivo in manipuliranja z njimi. Ali gre samo za začasno avtorjevo eksperimentiranje z barvami ali za trajnejšo usmeritev, bo najbrž pokazala naslednja razstava. MiM jskega, Dobove, Velike Doline in Artič so zapeli pesmi o ljubezni, o vincu, o bridki vojaški službi, koledovanjske pa žalostne in vesele iz vsakdanjega kmečkega življenja, vmes tudi kakšno prav humorno zabeljeno, kot sta tisti o kozjanski uši ali o suši v grlu. Čast ljudskih godcev so reševali mladi, Borut Petan ter Sandra in Robi Frelih, ki so na diatonični harmoniki zaigrali nekaj skladb in za konec še skupaj ponarodelo Avsenikovo Na Golici. Vse tri folklorne skupine, ki so nastopile na srečanju, so prišle iz Artič, kjer je očitno ta dejavnost najbolj razvita. Nastopile so otroška, mladinska in odrasla folklorna skupina Kulturnega društva Oton Župančič ter dokazale, da ima splošno izumiranje ljudskega plesnega izročila tudi svetli izjeme. Enako velja za ljudsko pesem. Res ni več tako živa, kot je bila pred desetletji, a povsem le še ni zatonila. Mlajši obrazi med nastopajočimi ljudskimi pevci zbujajo upanje, da se bo še glasila in pričevala o kulturni dediščini, ki je dragocena predvsem zato, ker je slovenska. M. MARKELJ SROMIJE - V dvorani doma krajanov je petkov večer 29. oktobra izzveneval v starožitnosti ljudskega petja, godčevstva in plesa. Brežiška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je tega dne v Sromljah pripravila pod geslom “Sem pevec in peti mi je vse na sveti...” srečanje ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin, ki postaja tradicionalno, saj je bilo tokrat že tretje po vrsti. Udeležilo sega je osem skupin ljudskih pevcev, trije harmonikarji in tri folklorne skupine. Pred številnim občinstvom, ki je venskem, kjer ne bi znali stari in do zadnjega kotička napolnilo dvorano, so se vrstile pesmi, nekatere že skoraj povsem pozabljene in mlademu rodu neznane, druge, sicer še znane, a vendar zapete tako, kot se danes skoraj ne poje več; je pa nekdaj ni bilo vasi na Slo- mladi poprijeti pri petju in zapeti za vodilnim glasom “na čez” ali “spodaj”, kot pač velevajo nepisani zakoni slovenskega večglasnega skupinskega petja. Ljudski pevci iz Sromelj, Bušeče vasi, Globokega, Pišec, Bizel- Podobe iz minulih časov V galeriji Dolenjske banke je odprta razstava slikovnega gradiva, ki je nastalo ob etnološki raziskavi BREŽICE - Posavski muzej je v galeriji brežiške Dolenjske banke pripravil etnološko dokumentarno razstavo Podobe iz časov ječmenove kave. Odprli so jo v torek, 26. oktobra, galerijski prostor pa je ta večer polnil za današnji čas neobičajen, prijeten vonj po topli ječmenovi kavi, pijači, kakršno so si nekdaj za zajtrk in večerjo pripravljali na podeželju in v mestu, zdaj pa so jo ob otvoritvi razstave skuhali tudi za obiskovalce. Razstava je namreč zasnovana kot prikaz slikovnega gradiva, ki je nastalo ob terenskem delu etnologinje Ivanke Počkar (letos praznuje dvajsetletnico svojega strokovnega dela), ko je v letih 1994 in 1995 raziskala življenje štirih moških in osmih žensk, bivajočih na območju med Krko, Savo in Sotlo, ter tako na podlagi posamezne življenjske usode spletla podobo polminulega časa, tedanjih življenjskih navad, gospodarskih razmer ter duhovnih in kulturnih obzorij. Plod raziskav je bila knjiga Iz časov ječmenove kave, ki je leta 1998 izšla pri Dolenjski založbi. Izbor iz bogatega slikovnega gradiva, ki je nastalo ob terenskem delu in v pripravah na knjigo, je predstavljen na razstavnih panojih galerije Dolenjske banke. Gre za fotografije, ki jih je posnela Ivanka Počkar, in risbe, ki jih je naredil Mitja de Gleria kot rekonstrukcije prizo- SODELAVCA - Etnologinji Ivanki Počkar je pri dokumentiranju izdatno pomagal Mitja de Gleria z risbami. rov iz življenja preprostih ljudi v časih ječmenove kave. S tem izrazom avtorica knjige in razstave imenuje obdobje kakih sedmih desetletij tega stoletja. Na otvoritvi je o razstavi in svojem delu spregovorila etnologinja Ivanka Počkar, za dodatno mikavnost razstave pa sta poskrbeli Monika Ogorevc, ki je zapela nekaj ljudskih pesmi, in Alenka Zore, ki je v narečju povedala nekaj odlomkov, zapisanih v knjigi Iz časov ječmenove kave. MiM UVOD DOMAČINOM - Srečanje so začeli ljudski pevci iz Sromelj. . POTA IN ST^ J t> O H > Krčani drugi najboljši raziskovalci Splošna kriminaliteta v Posavju narašča, toda po njeni raziskanosti je PU Krško druga v Sloveniji - Največ goljufij - Pritožbe iz mejne problematike - Intervencija vse hitrejša KRŠKO - Odkrivanje in preprečevanje kriminalitete ter javnega reda in miru v prvih letošnjih devetih mesecih je bila glavna tema nedavne novinarske konference Policijske uprave (PU) Krško. Število kaznivih dejanj (KD) seje povečalo za 6,93 odstotka, predvsem na račun gospodarske kriminalitete, ki je v neverjetnem porastu - z lanskih 46 na 119 primerov. Sicer gre največkrat za goljufije, (velike) tatvine, zlorabe položaja in pravic, ponarejanje listin ter prepovedan prehod čez državno mejo. dežurni poročajo NEPAZUIVE PRODAJALKE -■'eptembra in oktobra so neznani n°rjl.ci v trgovini Kovinotehna v režicah izkoristili nepazljivost Prodajalk in s prodajnih polic ukra-več tehničnih in drugih predme-vrednih okrog 65 tisoč tolarjev. POTREBOVAL DVE LESTVI -, ?nancc jo 26. oktobra z gradbišča . srednje šole ukradel dve alu-tnijasti lestvi, vredni okrog 60 tisoč tolarjev. °B MOBILNI TELEFON - Med-šobili dijaki Dijaškega doma tike Kerin v Krškem na igrišču, je eznanec 27. oktobra iz žepa bunde nega od dijakov ukradel mobilni elefon Ericson. ^UKRADEL DENAR - V noči na oktober je neznanec vlomil v pic-Ojo Pri Klepcu v Črnomlju in iz ^agajne in predala mize lastniku J. t«|Z ?°^akovega odnesel 75 tisoč arjev. V isti noči pa je neznanec ornil še v trgovino Leltroluks, v^se. denar, in lastnika A. P. iz larj°n vasi oškodoval za 40 tisoč to- F ^ JAKNE IZMAKNIL TELE-n ' 22' °ktobra popoldne je e*nanec na Mirni prišel na igrišče r stanovanjski hiši ter iz otroške F ne ukradel mobilni telefon GSM O ‘jon ter B. L. iz Ljubljane ssodoval za 35 tisoč tolarjev. nj L1GARETE IN DENAR - Last-p u gostinskega lokala Flamingov Ponn^U D K- 26' oktobra ntu^t* neznanec vlomil v lokal in cip denar ter nekaj zavitkov Hrv Za Preko 40 tisoč tolarjev. SOu a LJAL SE JE s KOLE; Bre-- Prav je bilo kolo pred OŠ 2j ^ zaklenjeno. ga je neznanec od.? Popoldne, potem ko je tanil ključavnico, odpeljal nano kam. Raziskanost KD PU Krško je bila 70,05-odstotna, kar je takoj za PU Murska Sobota (72,19 %), slovensko povprečje pa je mnogo nižje - 47.74 %. Letos je bilo ovadenih skoraj dvesto oseb več kot v letu prej, delež mladoletnikov pa se je zmanjšal. Med mladoletnimi storilci izstopa Rom, ki že več let izvršuje tudi nasilje, mladoletnik, ki je spolno zlorabljal otroke, ter mladoletni bosanski državljan s statusom begunca, ki je bil dvakrat prijet pri sprovaja-nju ilegalnih migrantov. Razveseljujoče je, da od letošnjega januarja do septembra krški policisti niso obravnavali nobenega primera prekupčevanja z orožjem, pa tudi število prekrškov v zvezi z mamili se je zmanjšalo od 16 na 11. Zasegli so okrog 400 g heroina, 4000 g canabisa, 200 bilk indijske konoplje ter manjše količine drugih mamil. Po obravnavani tematiki izstopa Sevnica, kjer so prijeli dva občana s 380 g heroina (sta še v priporu) ter občana, ki so mu zasegli skoraj 2 kg canabisa, stanovanje pa je imel v celoti preurejeno za intenzivno goje- nje konoplje. Podane so bile tudi štiri ovadbe zaradi izsiljevanja. Število samomorov se je od 24 zmanjšalo na 21, delovnih nezgod pa je malce več. V letu 1999 je bilo odrejeno 48-urno pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku za 70 oseb, kar pomeni 40-odstotno povečanje. Pri kršitvah po Zakonu o javnem redu in miru je beležen padec za 9 odstotkov, za 40 odstotkov so v porastu prekrški vznemirjanja okolja v pijanosti, prekrški točenja alkoholnih pijač mladoletnikom pa za 44 odstotkov. Zgodi se, da so policisti pri posredovanju tudi sami napadeni. Krčanom se je to letos pripetilo sedemkrat (lani enkrat), storilci pa so jim skušali preprečiti uradno dejanje v štirih primerih (lani v enem). Povečanje je kar 220-odstotno. V primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem je zaznati tudi 48-odstotno povečanje sprejetih pritožb zoper delo policistov, največji porast je na PMP Obrežje, PP Sevnica in PMP Dobova. Med vzroki pri pooblastilih gre najpogostje za zavrnitev vsto- IM-GIČNA NESREČA v TRNOVCU Usodno neodločno prehitevanje forda k Tomašič kriv povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrla družinska .^nka Z. Damjanovič • Na spolzki cesti v Trnovcu prehiteval prepočasi - Pogojna obsodba jNOVO MESTO - Zgodilo seje nekaj dni pred božičem pred tremi f • ’ nalančneje 21. decembra, nekaj p< To ’ "“M,,lcneje zi. aecemora, nenaj po 12. uri. Zdaj 35-letni Igor ■hašič, zaposlen kot častnik v Slovenski vojski v Ljubljani, se je Predbožično soboto z osebnim avtom znamke Rover vračal doti ?'V ®e*° Kajino s predavanj v Novem mestu. Vozni pogoji na ces-o ** Gorjance proti Metliki so bili slabi: cesta mokra, vožnjo sta megla ter živahen promet. V kraju 'IVnovec se je Tomašič ko Za Prehitevanje, prav to pa je bilo usodno za 45-letno Zden-„ amjanovič iz Bušinje vasi pri Suhorju. V prometni nesreči je mreč izgubila življei\je in zapustila moža ter hčerki. Nesreče ker'"’:>lcce se nc sPominjam, pr Sem tudi sam utrpel hud (je res možganov in bil potem sta|et- mesecev v bolniškem Vo eza. Do nesreče sem bil slu*! *e dobro leto dni, v So 0 sem se vozil z avtobusi, sem *et0 dni star ka ’ Ces!e Novo mesto-Metli-Ta,Pa nisem dobro poznal. Sen??* Se.m' n' mudilo, čeprav ir h in . odločil za prehitevanje, . di sicer nikoli nisem vozil treje |L Je °d dovoljene hitrosti, sen, s^m prehiteval. Bil pa dv “•(njen, saj sem imel prej Isl v slnžbi težke naloge, dek ?n° ob^a*ujem ta dogo-pfpj’ J® na glavni obravnavi soJčJB' teden na Okrajnem a| Novem mestu poved- li^ mženec Tomašič, ki je po (eža 'mc* budc psihične nesD e’ depresije, probleme z Ittonk, »ostj°, in Je zaradi sa-stV(, °žujočih misli iskal zdrav-"5° Pomoč hoj., ®Srcča me je prizadela še ka K .1° bda pokojna Zden-jate|:-arT,janov*č najboljša pri-Prija,,Cp.tnoje žene in družinska p^ljica,” je povedal Toma-? vcndarle sta družini po nesreči ohranili dobre odnose, kar je pred senatom izjavil tudi oškodovanec, mož pokojnice Nenad Damjanovič. “Pomagamo si. Nesrečo ocenjujem kot tragičen dogodek, ki se lahko zgodi vsakemu,” je dejal Damjanovič, ki od obtoženca ne uveljavlja nobenega odškodninskega zahtevka. Kot priča je pred senatom nastopil Marko Kremesec, ki je usodno soboto vozil v koloni za obtožencem. Njegova izjava se je skladala z izjavo izvedenca pro-metnoavtomobilistične in strojne stroke Igorja Šmajdka, da je do prometne nesreče na sicer pregledni ravnini dobrega kilometra prišlo zaradi nepravilnega oziroma prepočasnega prehitevanja. “Usodno je bilo dolgo prehitevanje vozila znamke Ford na veliki razdalji. Obtoženec ni bil čisto odločen, ali naj prehiti do konca ali ne. Prehitro se je vrnil na svoj vozni pas. Prišlo je do destabilizacije vozila, zasukalo ga je na levo, takrat pa se je nasproti pripeljala voznica Damjanovič z osebnim avtom znamke yugo. Prišlo je do trčenja pod kotom, sledila so še naknadna trčenja, Yugo pa se je vžgal,” je povedal Kremesec in dodal, da bi bolj izkušenemu vozniku verjetno prehitevanje uspelo brez takšnih posledic. Izvedenec Šmajdek je poudaril, daje obtoženec prehiteval, ko ni bilo na voljo dovolj prostorskih in časovnih možnosti in bi se lahko, ko je videl nasproti vozeči avto, vrnil na-svoj vozni pas. Senat s predsednico Ljubu Tiran je obtoženega Igorja Tomašiča spoznal za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom (325 čl. KZ/2), za kar je predpisana huda kazen, do osem let zapora. Zaradi olajševalnih okoliščin mu je izrekel pogojno obsodbo, in sicer 8-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dvoh let, dolžan je plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino. “Ne gre za nezavestno malomarnost, saj se je zavedal, da lahko pri takšnem prehitevanju pride do nesreče, čeprav je upal, da ne. Ravno v tem je njegova krivda. Nismo pa se odločili za predlog tožilke za izrek še stranske kazni, odvzem vozniškega dovoljenja za motorna vozila, ker menimo, da ta ne bi dosegel svojega namena. Obtoženec se zaveda svoje krivde in odgovornosti in sam ocenjuje, da še ni sposoben za varno vožnjo. Od omenjene prometne nesreče še ni sedel za volan,” je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Tiranova. Sodba še ni pravnomočna. L. MURN pa v državo, pri prisilnih sredstvih za uporabo fizične sile, pri odnosu policista v postopku pa za nekorektnost. Največje povečanje pritožb izhaja prav iz mejne problematike. Krške policiste velja pohvaliti zaradi hitrejšega poseganja policijskih patrulj na kraju dejanja. Skupni povprečni reakcijski čas patrulj na interventne dogodke je od lani boljši za 4 minute in znaša 17 minut. Za načrtovanim povprečnim ciljem zaostajajo dve minUti- L. MURN BOMBA NA VLAKU DOBOVA - Policist je 26. oktobra ob 21.45 na vlaku v Dobovi našel ročno bombo M75 jugoslovanske izdelave. Kdo od potnikov je bombo skril v koš za smeti, policisti niso mogli ugotoviti, so pa poskrbeli za ustrezno hrambo bombe. Pretepeni varnostnik umrl 41-letnega I. Kermca so pred mesecem dni v službi na Bajnofu pretepli Romi, ki so kradli mleko - V sredo umrl SEVNO POD TRSKO GORO - V sredo, 27. oktobra, je ob 21.20 v Kliničnem centru v Ljubljani zaradi hudih telesnih poškodb umrl 41-letni Ivan Kermc s Sel pri Zburah, varnostnik Ljubljanskih mlekarn na Bajnofu pri Novem mestu. Pred dobrim mesecem dni, 21. septembra, je bil Kermc pozno popoldne v službi. Ob 19.30 so se trgovini Mlečni diskont približali trije Romi: 37-letni D. B., 20-letni V. K. in 23-letni D. K., vsi iz Brejega, seveda z namenom, da bi kradli mleko, kot so menda to storili že večkrat. Iz trgovine so tokrat odnesli 84 litrov alpskega mleka, toda tatvino je opazila trgovka. Takoj je o tem obvestila varnostnika Kermca, ki je tatinskim Romom z vozilom za- prl pot in stopil iz avta. Osumljenci so se hoteli odpeljati z dvema voziloma. Eden od njih je stopil iz avta in neoboroženega varnostnika, ne da bi ga ta opazil, udaril z neznanim predmetom po glavi. Kermc seje po napadu zavedel le kratek čas, potem pa seje v ljubljanskem Kliničnem centru ves mesec v nezavesti boril za življenje, a žal neuspešno. V soboto so ga pokopali na pokopališču v Šmar-jeti. Romi so po dejanju zbežali, toda policisti sojih kmalu prijeli in zoper njih napisali kazenske odvadbe. Od 1. novembra dalje so Ljubljanske mlekarne poskrbele za večjo varnost zaposlenih na Bajnofu - 24 ur na dan bo tam prisoten oborožen varnostnik. L. M. Akciji Promil in Traktorist Najbolj pijani Sevničan z 2,86 promila alkohola - Traktorji vse prevečkrat pomanjkljivi in nepravilno opremljeni KRŠKO - PU Krško je te dni izvedla dve pomembni akciji. Policisti so v petek, 30. oktobra, izvedli poostren nadzor prometa v Posavju v akciji Promil s poudarku na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je namreč alkoholiziranih povzročiteljev 9,6 odstotka. Od 859 jih je bilo alkoholiziranih 83. Policisti so v akciji KAR OB CESTI - Čeprav imamo v Sloveniji kar nekaj avtomobilskih odpadov, vseeno še prepogosto naletimo na starin odslužen avto v gozdu, na travniku ali drugod. Tudi zadnji lastnik avta na sliki se je svojega jeklenega konjička znebil podobno - pustil ga je kar ob cesti Soteska - Gorenje Polje, kar ne le da ni prav in estetsko, ampak celo nevarno za udeležence v prometu. Tako blizu cestišča je namreč, da se voznik ob potrebi ne bi mogel umakniti h kraju ceste, zlasti ne v snežnih razmerah, ki gotovo tudi niso več daleč. (Foto: L. Murn) NAJBOLJŠI NOVOMEŠKI POLICISTI NOVO MESTO - Letos je tudi na območju Policijske uprave (PU) Novo mesto prv ič potekala akcija “Izbor najboljšega policista v letu 1998/99”. V torek, 2. novembra, je najboljšim šestim policistom priznanja in nagrade izrekel direktor PU Novo mesto Franci Povše. V kategoriji preventivnega dela je prvo mesto dosegel Milan Leskovar iz Policijske postaje Črnomelj, sledita Boris Bevc iz Policijske postaje Novo mesto in Andrej Kom iz Postaje mejne policije Metlika (PMP). V kategoriji klasičnega operativnega dela pa je najboljši Srečko Falkner iz Prometne policijske postaje Novo mesto, sledita Jože Jeglič iz Urada kriminalistične službe PU Novo mesto in Stanislav Švajger iz PMP Metlika. Policista ugriznil v roko Neukročeni pijani voznik NOVO MESTO - V četrtek, 28. oktobra, se je ob 16.40 56-let-ni F. R. peljal z osebnim avtom iz Ločne proti Težki Vodi. V Žabji vasi so ga ustavili policisti. Med postopkom so ga hoteli preizkusiti z alkotestom, vendar se je usedel v avto in se odpeljal proti Težki Vodi. Policista sta se odpeljala za njim in ga s svetlobnim in zvočnim signalom skušala ustaviti. F. R. ni hotel ustaviti, zato sta ga policista prehitela in vozila pred njim. Ker je F. R. vozil v prekratki varnostni razdalji, je trčil v zadnji del službenega vozila. Po trčenju je policist službeno vozilo ustavil, medtem ko je F. R. zapeljal vzvratno, nato pa naprej in ponovno trčil v policijski avto. Med postopkom se je ves čas upiral in policista tudi ugriznil v roko. V nesreči sta bila oba policista hudo telesno poškodovana in so jima nudili zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. Policisti so F. R. pridržali do iztreznitve in se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Zoper njega bodo napisali tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. ustavili 174 voznikov motornih vozil in 49-im odredili preizkus z alkotestom. 17 oz. 9,8 odstotka jih je vozilo pod vplivom alkohola in so jim vzeli vozniška dovoljenja ter prepovedali nadaljnjo vožnjo. Najbolj pijan je bil voznik z 2,86 promila alkohola, ustavljen v Občini Sevnica. Od 15. do 28. oktobra so policisti posebno pozornost namenili traktoristom, saj letos na PU Krško beležijo 21 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki traktorjev, od tega so jih kar 19 (2,3 odstotka vseh nesreč) povzročili sami. Med akcijo “Traktorist” so policisti ustavili in kontrolirali 61 traktoristov. 7 jih je vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja, ugotovili pa so še 27 drugih kršitev. Ugotovili so, da so traktorji na področju Posavja vse prevečkrat tehnično pomanjkljivi in nepravilno opremljeni (razbite UKRADEL TROSILEC ZA GNOJ LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Neznanec se je 29. oktobra ob 4. uri pripeljal s kmetijskim traktorjem na dvorišče kmetijskega obrata Loka pri Zidanem mostu in na traktor pripel trosilec za gnoj znamke Tehnostroj ter ga odpeljal nezna-nokam. Lastnik je oškodovan za okrog 400 tisoč tolarjev. JEDEL ZASTONJ ODRGA - 30-letni J. H. iz okolice Mozirja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije. Od 25. do 28. oktobra se je hranil v gostinskem lokalu na Odrgi, ko je bilo treba plačati, pa je dejal, da bo račun plačalo podjetje, kjer je zaposlen. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da osumljenec sploh ni zaposlen. A. B. s Puščave je oškodovan za skoraj 15 tisoč tolarjev. PRODAL PONAREJENA BANKOVCA STRAŽA PRI RAKI - 48-letni J. J. iz Straže pri Raki je 26. oktobra dopolne J. A. iz Šentjerneja prodal dva bankovca po sto nemških mark. J. A. je posumil, da gre za ponaredek, kar so potrdili tudi v Dolenjski banki. Tako je oškodovan za 20 tisoč tolarjev. Policisti so bankovca zasegli in zoper J. J. napisali kazensko ovadbo. GOJIL KONOPLJO TREBNJE - 34-letni J. P. iz Trebnjega je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ker je poleg vikend hiše v Hrastnem na vrtu posadil več semen indijske konoplje. Ko je ta dozorela, jo je posekal in obral vršičke. Zoper J. P. bodo policisti napisali kazensko ovadbo. GRANATA IZ 2. SVETOVNE VOJNE PODVINJE - Občanka je 26. oktobra dopoldne v gozdu pri Podvi-njah našla 150 milimetrsko topovsko granato iz 2. svetovne vojne, težko okrog 25 kg. Pirotehnik je poskrbel za ustrezno hrambo. luči oz. smerniki, nimajo varnostnih kabin), vozniki se še vedno niso prilagodili novostim novega Zakona o varnosti cestnega prometa. Traktorji v večini primerov niso označeni z rumeno lučjo v času, ko imajo pripet širši priključek, niti niso označeni z znaki o največji hitrosti. VOZNIK JE UMRL ROŽNO - 28. oktobra je M. K. vozil osebni avto iz smeri Blance proti Brestanici. Ko je v naselju Rožno prehitel kombinirano vozilo in se je vračal nazaj na svoje smerno vozišče, je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je levo na travnik, drsel bočno po njem in se nato večkrat prevrnil. Vozilo je obstalo na kolesih. Med prevračanjem sta voznik M. K. in sopotnik J. Š. padla iz avta, voznik je dobil tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl, sopotnik pa je dobil lažje telesne poškodbe. Nobeden ni bil pripet z varnostnim pasom. NAŠLI ZAVITKA MAMIL OBREŽJE -1. novembra ob 3.57 so policisti na MP Obrežje pri slovenskem državljanu K. Z. oz. v njegovem vozilu našli dva papirnata zavitka s 3 grami mamila, verjetno heroina. Zoper kršitelja je podan predlog sodniku za prekrške. po dolenjski deželi • NI IMEL TEŽKEGA DELA - Vlomov je čedalje več in iz mnogih primerov se pokaže, da storilec sploh nima težkega dela, če hoče hitro in na račun dela drugih priti do denarja. 27. oktobra je tako neznanec kar dopoldne prišel do stanovanje hiše v okolici Kostanjevice do Krke. Na hišo je prislonil lestev in priplezal na teraso oz. verando. Vrata so bila že odklenjena, tako je nemoteno vstopil v notranjost. V eni izmed sob je našel sto tisoč tolarjev in z njimi po isti poti zapustil hišo. Očitno ga ni nihče opazil. • VESE, KJE JE KAJ-Neznanec, ki je od 23. do 25. oktobra okradel gradbišče nove telovadnice poleg OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, je vedel, kje se kaj dobi. Potreboval je namreč dvoja vratna krila iz plastičnega materiala, in kje drugje bodo, če ne tam, kjer se že nekaj gradi? Podjetje Be-grad, d.o.o., je oškodoval za 220 tisoč tolarjev. Očitno je pozabil, da te srvariprodajajo tudi v trgovinah. DOBRODOŠLI! r Mercator in se 36posebej označenih izdelkov! DOLENJSKI UST Št. 44 (2619). 4. novembra RADENSKA plastenke PIVO CELJSKI GROF pločevinke ČOKOLADA ALPROSE SWISS 3 okusi, 3 X 100 e BANANE 1 kg i "nruun{( mmemtnu PON. - PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h NEDELJA 830 - 13h Ponudba velja: 4.-8.11.1999 oz. do prodaje zalog. Cene SO v SIT. SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana. Šmartinska 152G v akciji od 28.10. do 11.11.'99 Majhna pozornost, veliko presenečenje Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. <3» POŠTA SLOVENIJE tnfoSpostas1 http://www.po$ta.sl c-pošta.- Akcijska ponudba velja v vseh trgovskih podjetjih in franšiznih trgovinah Koncerna Mercator. S PAR Vedno v akciji TRGOVINA SPAR, V NOVEM MESTU • Halo je dostopen. Ena minuta pogovora že od 24 tolarjev naprej Halo? Enostavno Halo ima klub. Člani kluba Halo imajo za 2.000 tolarjev pogovorov več. Halo ima vse. 040.sporočilo [SMS] in Cl-IP (prikaz številke klicatelja]. Halo ima več. Tudi 040.odzivnik. Halo je prijazen. Za dodatne informacije pokličeš 080 40 40. Halo je povsod. Tudi na spletu. Obišči halo.simobil.si. Cena paketa Halo je 4.9CO tolarjev*. V ceni je že vključenih za 1 .OCC tolarjev pogovorov. * Cena vključuje DOV. HUSTK* • Halo je SI.MOBILov predplačilni sistem GSM. • Halo! zabavno! Telekom Slovenije, d.d. PE Novo mesto objavlja prosti delovni mesti 1. zahtevno načrtovanje, vzdrževanje in montaža tk omrežja in naprav Pogoji: - inženir elektrotehnike za tk oz. elektron. - organizacijske sposobnosti - vozniški izpit B-kategorije - znanje angleškega jezika - zaželjeno poznavanje računalništva in operacijskih sistemov 2. zahtevno vzdrževanje in gradnja tk omrežja Pogoji: - elektrotehnik tk oz. elektronik - vozniški izpit B- kategorije - znanje angleškega jezika - smisel za timsko delo - zaželjeno poznavanje računalništva in interneta Za delovno mesto pod 1.) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Za delovno mesto pod 2.) bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leto s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Telekom Slovenije, d.d., PE Novo mesto, Služba za kadrovske, pravne in splošne zadeve, Novi trg 7 a, Novo mesto. HIPOT, Elektronski elementi in sistemi, d.o.o., išče za potrebe družbe, zanesljive sodelavce(-ke) za opravljanje delovnih nalog na področjih: 1. VODENJE RAZVOJA Od kandidatov pričakujemo: Učinkovito vodenje oddelka in projektno organizacijo dela, - visoko ali višjo izobrazbo smer strojništvo-konstr. - poznavanje PRO-E. - 3 leta delovnih izkušenj na področju razvoja po možnosti v avtomobilski industriji s poznavanjem zahtev VDA 6, ker se podjetje vključuje v avtomobilsko industrijo Evrope. 2. MARKETINGA: Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnike, strojništva ali ekonomske smeri • aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleški ali nemški) -sposobnosti dobrega komuniciranja • poznavanje dela z računalnikom (Windows, Excel) • poznavanje ZT, novih carinskih predpisov in vozniški izpit B-kat. - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju trženja 3. RAZVOJNIKA ELEKTRONIKA: Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo izobrazbo smer elektronika (debeloplastna hybridna vezja in sensorika) - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleškega ali nemškega) - poznavanje dela z računalnikom (Windows, Excel) Kandidatom nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, s šestmesečnim preizkusnim delom - dinamično in kreativno delo • možnost nagrajevanja glede na dosežene rezultate • dodatno funkcionalno izobraževanje Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: HIPOT, d.o.o., Trubarjeva 7, 8310 Šentjernej • s pripisom “Za razpis". Kandidate bomo o izboru obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. v Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovno mesto • učitelja strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva - določen čas Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom (nadomeščanje v času daljše bolniške odsotnosti), in sicer od 8. novembra 1999 do 31. avgusta 2000. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. te Kmetijska zadruga Krka Novo mesto vam nudi ugoden nakup mineralnega gnojila KAN, proizvajalca Agrolinz. Do konca leta je možen nakup na dva obroka, pri takojšnjem plačilu z gotovino nudimo 5% popusta. Kupite pa lahko tudi vinogradniško gnojilo 0-10-30, po akcijskih cenah pa kalcijev nitrat (znan tudi kot norveški soliter) ter hydrokompleks. Gnojila lahko dobite v vseh naših kmetijskih oskrbnih centrih ter trgovinah s kmetijskim repromaterialom. KZ Krka z.o.o., Novo mesto NOVI ACCENT - V Sloveniji so med prvimi v Evropi predstavili novi Hyundai Ac-cent in prvi slovenski zastopnik, ki je svojim kupcem pokazal ta novi avto nižjega srednjega razreda, je novomeška firma Eminem. Predstavitev je bila v ponedeljek, 18. oktobra, v romantičnem okolju obnovljene lukenjskepristave v Prečni, udeležil pa se je je tudi Ludvik Svoljšak, direktor Hyundai Avlotrade Slovenija, firme, kije v desetih letili v Sloveniji prodala 29.000 Hvundaijevih avtomobilov. Novi accent, ki naj bi bil tako prodajno uspešen kot nekdanji pony, so najprej predstavili v četverovratni različici z 1,3 oz. 1,5-litrskim motorjem s 86 oz. z 90 konjskimi močmi. V kratkem pa bosta na voljo tudi 3- in 5-vratna različica tega avtomobila, katerega sedanja osnovna verzija stane 1,65 milijona tolarjev. (Foto: A. B.) u Ekstra lahko zimo, prosim! j rri i//\ • brezplačna in hitra dostava \ - JELKO ekstra lahko kurilno olje ■ brezplačna in hitra dostava • preprosto naročanje po telefonu > ugodni plačilni pogoji • mo2no obročno plačevanje na 3 ali 6 obrokov • za večje količine dajemo dodatne popuste • dober izkoristek energije • okolju prijaznejše kurilno olje Žep Obiščite najbližje prodajno mesto OMV tSTRABENZ-a ali pokSdte na tetefon: 068 342 531 Novo mesto 0608 62 770 Brežice OMV ISTRABENZ Rumeni dnevi Gorazda Stanglja Na veliki nagradi Commonwealtha je rumeno majico nosil osem etap - Složen nastop reprezentance - TVije Novomeščani, Brestaničan in Ljubljančan - Medijsko odmevno NOVO MESTO - Tik pred koncem letošnje kolesarske sezone seje prvič zgodilo, da je na močni etapni dirki v tujini nastopila prava slovenska reprezentanca z vsemi najboljšimi kolesarji. V Avstraliji na 15-etapni dirki za veliko nagrado Commonwca!tha je slovensko moštvo z Gorazdom Štangljem doseglo enga največjih uspehov slovenskega kolesarstva -posamično zmago Gorazda Stanglja in ekipno zmago reprezentance. SPELA IN IGOR STARI TRG OB KOLPI - Na oktobrskem turnirju šahovskega kluba Stari trg ob Kolpi v pospešenem šahu je med dekleti zmagala Špela Farič, med fanti pa je bil tokrat najboljši Igor Mihelič. (V. K.) ZMAGA SEVNIČANOV SEVNICA - V prvem kolu tekmovanja v drugi članski državni ligi je šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice doma s 3,5:2,5 ugnal Zagorje. Zmagi za domačo vrsto sta dosegla Zvonko Mesojedec in Janez Blas, remizirali pa so Toni Kranjec, Bojan Kuzmič in Igor Glavač. (J. B.) NA PAŠKI KOZJAK NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega duštva Novo mesto bo v soboto, 13. novembra, pripravil izlet na Paški Kozjak. Prijave zbirajo do četrtka, 11. novembra, mentorji na šolah ali pa po telefonu 26 932 ali (041) 734 239. Trener Gorazd Penko je z izjemo Novomeščana Branka Filipa, ki je zaradi dolgotrajne bolehnosti povsem izven forme, na 15-etapno preizkušnjo v Avstraliji pospremil najboljših pet slovenskih kolesarjev: izkušene profesionalce Saveljčana Martina Hvastijo, Novomeščane Gorazda Štanglja, Uroša Murna in novopečenega poklicneža Martina Derganca ter edinega amaterja med njimi, Igorja Kranjca z Rožnega pri Brestanici. Namen nastopa na Veliki nagradi Commomvealtha je bil z osvojenimi točkami mednarodne kolesarske zveze UCI priboriti si višje mesto na svetovni lestvici držav in preizkusiti olimpijske kandidate, kako prenesejo časovno razliko in kako se odzovejo na avstralsko klimo, mimogrede pa še ogledati si progo, na kateri se bodo prihodnje leto najboljši kolesarji sveta potegovali za olimpijske medalje. V Avstraliji je naše kolesarje čakala zelo močna konkurenca. Vsem najboljšim kolesarjem iz Oceanije, ki le redko nastopajo v Evropi, se je pridružilo več popolnih evropskih reprezenzanc in poklicnih moštev, med katerimi je bila tudi do pred kratkim na svetovni lestvici prvouvrščena Festina. Naši so začeli izvrstno, saj se je Štangelj že po prvih etapah znašel na tretjem mestu skupnega vrstnega reda, rumeno majico vodilnega pa je oblekel v sedmi etapi, ko je s prvega mesta zrinil domačega asa Jonatha-na Halla, vlogo najhujšega tekmeca • Če je bilo šc pred nekaj leti, ko je na dirki po Sloveniji še nastopala slovenska reprzentanca, veliko govora o nesložnosti reprezentantov in prevladovanju klubskih interesov, zdaj trener reprezentance takih problemov nima. Vsi člani izbrane vrste so pravi profesionalci, ki so se v svojih tujih ali domačih moštvih naučili podrediti se najboljšemu. Brez takega odnosa vseh članov ekipe Gorazdu Štanglju v Avstraliji ne bi uspelo. našega šampiona pa je vse do zadnje etape igral odlični Litovec Rai-mondas Rumsas. Slovenska reprezentanca je ves čas dirke složno uresničevala taktične zamisli trenerja Penka in pripeljala Štanglja v rumeni majici vse do predzadnje etape, 13 km dolgega kronometra, ki je bil še zadnja priložnost, da tekmeci Gorazdu slečejo majico med kolesarji najbolj ce- RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Košarkarji brez naprezanja Krka Telekom zlahko do zmag nad ekipama z dna - Ten Krško prijetno presenečenje v 1. B-ligi NOVO MESTO, KRŠKO - Košarkarji Krke Telekoma v minulem tednu niso imeli veliko skrbi, saj sta jih čakali le tekmi z ekipama, ki tičita na dnu prvenstvene lestvice, z desetouvrščeno Roglo Atras in zadnjeuvrščenim Kraškim zidarjem. Obe moštvi so Novomeščani ugnali brez večjega naprezanja. Kljub očitni razliki v višini, moči in znanju igralcev Krke Telekoma in Rogle Atrasa Novomeščanom cel l) NAKIČ SE PRERIVA - Hrvat Ivo Nakič naj bi bil ob Smodišu prvi zvezdnik moštva Krke Telekoma, a mu po operaciji hrbta posel ne gre najbolje od rok. Na tekmi z Roglo Atrasom si je tudi s komolci pomagal, da bi prišel do meta, a so mu Zrečani žogo vseeno zbili z rok. (Foto: I. V.) Smisel košarke Za spopad s precej šibkejšim tekmecem, v katerem je zmagovalec tako rekoč že vnaprej znan, je včasih težko najti motiv za dobro igro, kar se je v minulem tednu precej očitno pokazalo tudi na tekmah košarkarjev Krke Telekoma z desetouvrščeno Roglo Atrasom in z zadnjeuvrščenim Kraškim zidarjem. Poleg tega lahko trenerji take tekme izkoristijo za dober trening, ki pa ponavadi ni paša za oči gledalcev. Prav gledalci pa kljub visokima zmagama novomeških košarkarjev v minulem tednu niso prišli na svoj račun. Ni še dolgo, ko so Novomeščani take tekme znali izkoristiti in so občinstvo navduševili z atraktivnimi akcijami, ki jih je z zabijanjem največkrat končeval Matjaž Smodiš. Trener Sunara očitno ni pristaš takega pristopa do igre. A košarka je vseeno le igra, ki v svoji biti navduši igralce in gledalce. Ni vse le rezultat, niso vse le številke, tudi tisto, kar ob dobri igri doživljajo in občutijo tisti, ki so del te igre, nekaj velja. Igralci so plačani. Plačani so za zmage in za dosežene točke, niso pa plačani za vtis, ki ga z zmagami in doseženimi točkami naredijo. Zato včasih pozabijo, da je smisel vsega le igra. Le zaradi igre so gledalci pripravljeni odšteti denar za vstopnino, rezultat lahko zvedo iz časopisa ali še prej na katerem izmed elektronskih informacijskih medijev. Igra je lahko zanimiva in za gledalce privlačna na več načinov. Če sta moštvi izenačeni in se ves čas enakovredno bojujeta za zmago, to med gledalci vzbuja močna čustva, ki jih potencirajo konfliktne situacije med igralci, močno pa nanje vplivajo tudi do domačega moštva krivične odločitve sodnikov. Take tekme vedno pritegnejo množico gledalcev. Če določene ligaške skupine ne sestavljajo izenačena moštva, je takih tekem malo, več pa je tekem, Im je zmagovalec tako rekoč vnaprej znan. V takem primeru gledalce bolj kot neenakovreden boj za zmago pritegnejo privlačne poteze posameznih igralcev ali skupine igralcev z zanimivo igralno kombinacijo. Malo cirkusa tu ne škodi, pa čeprav gre to na račun visoke zmage. Smisel je igra. I. VIDMAR prvi polčas nikakor ni uspelo ustvariti večje razlike. Šele osem točk Iva Nakiča v eni sami minuti, ko je zapored zadel dve trojki in met za dve točki, je Novomeščane po štirih minutah igre v drugem polčasu pripeljalo do prednosti več od 10 točk in s tem do mirne igre do konca srečanja. Podobna zgodba se je ponovila tudi s Kraški zidarjem. Nizek izid ob polčasu ni bil posledica poudarka na obrambni igri, pač pa precejšnje nezainteresiranosti novomeške ekipe in neučinkovitosti gostov, ki so do meta prihajali sorazmerno zlahka, a so le redkokdaj zadeli, od 23 poskusov so obroč zadeli le devetkrat. V drugem polčasu, ki ga je tako kot prvega začel Smodiš z zadetkom za tri točke, so Novomeščani razliko vtrajno večali do končnih 27 točk. Za razliko od tekme z Roglo, ko je dosegel 17 točk, se lani najboljši strelec lige Kolinska Ivo Nakič tokrat ni izkazal, saj se je v 12 minutah igre v statistiko vpisal le s petimi zgrešenimi meti ter s po enim skokom, asistenco in eno izgubljeno žogo. Krški Ten, naslednik Interierja, ki je pred leti najprej pošteno zamajal Olimpijin prestol, potem pa seje vse skupaj sesipalo kot hišica iz kart, je prijetno presenečenje nove sezone v 1. B košarkarski ligi. V prvih petih kolih so kar štirikrat zmagali. Med vodilnim štirimi moštvi s po devetimi osvojenimi točkami so zaradi slabše razlike v koših le četrti, a povsem v igri za sam vrh, vsekakor pa se jim tokrat ni bati boja za ob-sjanek. * y NJEGOV NAJVEČJI USPEH -Gorazd Štangelj je na dirki za veliko nagrado Commonwealtha zbral kar 80 točk UCI in je sezono, v kateri je zaradi zloma roke na Giru moral več mesecev počivati, s 217 točkami končal kot najvišje uvrščeni Slovenec. Zmago v Avstraliji je ocenil kot svoj največji uspeh do sedaj, vse skupaj pa je bilo tudi medijsko zelo odmevno, saj je avstralska nacionalna televizija dirki namenila kar 35 ur programa, med navijači ob cesti pa so naše kolesarje zelo množično bodrili slovenski izseljenci. (Foto: I. V.) njene barve. Med favorite zadnje preizkušnje na čas je časnik Cycling-news, ki je obširna poročila o dirki predstavljal tudi na svojih internetskih straneh, uvrstil domačina Halla, našega Hvastijo ter oba vodilna, Rumsasa in Štanglja, ki ju je ločilo le pol minute. Čeprav dirka na čas ni ravno Gorazdova posebnost, je svojo nalogo izvrstno opravil - za zmagovalcem Rumsasom je zaostal le 12 sekund in si tako že pred zadnjo etapo praktično zagotovil skupno zmago. V zadnji etapi je močna slovenska vrsta izničila vse napade tekmecev, ki bi lahko ogrozili njegovo zmago. I. V. mm lihuu KOLESARJENJE Velika nagrada Commonwealtha (Avstralija), končni vrstni red -1. Gorazd Štangelj (Slovenija) 23:21:49, 2. Raimondas Rumsas (Litva) + 0:18, 3. Jonathan Hall (Avs) 1:20... 12. Martin Derganc 7:23... 14. Martin Hvastija 8:31... 19. Uroš Murn 15:18... 43. Igor Kranjec 58:35 itd. KOŠARKA Liga Kolinska, 7. kolo - KRKA : ROGLA ATRAS 75:59 (34:31); KRKA: Dražovič 2, Jevtovič 3, Petrov 4, Smodiš 21, Grum 13, Ščekič 15, Nakič 17. 8. kolo -KRKA TELEKOM : KRAŠKI ZIDAR 70:43 (32:24); KRKA TELEKOM: Dražovič 3, Petrov 11 (44%), Smodiš 21 (62%, 6 skokov), Deschryver 11, Grum 5, Drobnjak 4, Stakič 2, Ščekič 12. LESTVICA: 1. Union Olimpija 16,2. Pivovarna Laško 15,3. Krka Telekom 15, 4. Triglav 14,5. Slovan 13,6. Zagorje 12,7. ZM Maribor 12,8. Savinjski Hopsi 11,9. Helios 10, 10. Rogla Atras 9, 11. Loka kava 9, 12. Kraški zidar 8. 1. B SKL, 5. kolo - Ten Krško : Radenska Creativ 81:73 (34:40); LESTVICA: 1. Bežigrad 9... 4. Ten Krško 9. NOGOMET 2. SNL, 13. kolo - KOPER : ELAN 4:0 (1:0); LESTVICA: 1. Tabor Sežana 34, 2. Koper 30, 3. Železničar Maribor 27, 4. Eso-tech Šmartno 26, 5. Elan Novo mesto 25, 6. Aluminij Kidričevo 23,7. Zagorje 21,8. Živila Triglav 18, 9. Montavar Rogoza 16, 10. Ivančna Gorica 13, 11. Jadran Šepič 13,12. Šentjur 13,13. Drava Ptuj 11,14. Nafta Lendava 10, Črenšovci 7, Avtoplus Korte 3. ROKOMET 1. SRL, ženske, 7. kolo - Bajc Daewoo Izola : Gramiz Kočevje 20:30 (9:13); LESTVICA: 1. Krim Neutro Roberts 14, 2. Robit Olimpija 14,3. Vegrad Velenje 10, 4. M-Degro Piran 9, 5. Žalec 8, 6. Jelovica 8, 7. Gramiz Kočevje 6, 8. Bajc Daevvoo Izola 3. 9. Burja 2, 10. Branik 0. 1. SRL, moški, 7. kolo - CELJE PIVOVARNA LAŠKO : DOBOVA 41:16 (20:9); DOBOVA: Dža-po 1, M. Urbanč 3, Martinčič 3, Bogovič 2, Voglar 1, D. Urbanč 2, Kranjc 1. TREBNJE: INLES RIKO 36:25 (19:11); TREBNJE: Mežnaršič 1, Burdijan 2, Blagojevič 2, Šavrič 3, Stojakovič 6, Likavec 13, Gradišek 4, Žvižej 5; INLES RIKO: Lesar 6, Ilc 5, N. Hojč 6, Ivanec 2, Bačnik 1, Heningman 1, Bartol 3, Dokič 1. LESTVICA: 1. Celje P. Laško 14, 2. Prule 67 12, 3. Trebnje 12, 4. Prevent 10,5. Gorenje 9,6. Radeče 6, 7. Inles Riko 6, 8. Termo 5, 9. Dobova 5, 10. Slovan 3, 11. Jadran 2, 12. HM Portorož 0. ODBOJKA 1. DOL, moški, 5. kolo - Pomurje : Žužemberk 3:2 (-22,17,19, -23, 15); LESTVICA: 1. Bled 12, 2. Žurbi Team Kamnik 11, 3. Maribor Stavbar IGM 11, 4. Salonit Anhovo 9,5. Fužinar GOK Igem 8,6. Olimpija 7,7. Žužemberk 6, 8. Granit 6, 9. Pomurje 5, 10. Astec Triglav 0. 1. DOL, ženske, 3. kolo - TPV Novo mesto : Jeti Šport Bled 3:0 (20,20,13); LESTVICA: 1. HIT Nova Gorica 9; 1. Infond Branik 9,3. Šentvid 6,4. Kemiplas Koper 6, 5. Formis Bell Rogoza 5, 6. Marsel Ptuj 4,7. ZM Ljutomer 3, 8. TPV Novo mesto 3, 9. Jeti Šport Bled 0, 10. Asics Tabor 0. 2. DOL, moški, 4. kolo - Krka Novo mesto: IGM Hoče 0:3 (-15, -21, -13); Kovinar Kočevje : Termo Lubnik 0j3 (-16, -11, -25); Lestvica: 1. Šempeter 12...10. Kovinar Kočevje 2, 11. Krka Novo mesto 1 itd. 3. DOL, zahod, moški 4. kolo -Pneuma Center Mokronog: Termo Lubnik II 3:1 (-15,14,23,21); Lestvica: 1. Salonit Anhovo II 11... 3. Pneuma Center Mokronog 9 itd. 3. DOL, zahod, ženske, 4. kolo - Kočevje : Partizan Škofja Loka 3:0, Brestanica: Semič 0:3, Črnomelj : Izola 3:0, Astra Telekom : TPV Novo mesto II 2:3; Lestvica: 1. Kočevje 12,2. Črnomelj 12... 8. TPV Novo mesto II3,9. Šemič 3 itd. Poleti igrišče, pozimi drsališče Športno društvo Sokol Kočevje se je po ureditvi dvorane že lotilo tudi izgradnje večnamenskega zunanjega igrišča - Brezplačen fitnes za socialno ogrožene KOČEVJE - V Kočevju so leta 1997 ustanovili klub Sportland, katerega namen je bi poleg organizacije športnih, zabavnih in drugih dejavnosti tudi motivirati mladino za športne aktivnosti. S prejemom v Sokolsko zvezo Slovenije se je klub preimenoval v Športno društvo Sokol Kočevje, s tem pa seje razširil tako krog članov kot tudi nalog, ki so si jih zadali. V stavbi bivšega Avtobuma v Šalki vasi 4, ki sojo najeli ob ustanovitvi, so uredili dvorano, dva prostora za fitnes in družabni prostor z bifejem. Poleg vadbe aerobike in samoobrambe v dvorani že leto in pol omogočajo igranje badmintona in namiznega tenisa, prejšnji mesec pa so pridobili tudi novo, 10 milijonov tolarjev vredno opremo za fitnes. Da bi uredili igrišče za hokej na rolerjih so letos začeli graditi več- Spet je le malo manjkalo Le malo je manjkalo, da bi Žužemberčani presenetili Pomurje - TPV - Zmaga, ki veselje vrača ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Le malo je manjkalo, pa bi žužemberški odbojkarji tudi v petem krogu pripravili presenečenje. Favoriziranemu Pomurju so v Murski Soboti resno zagrozili že v prvem nizu, ki so ga dobili s 25:22. Žal sov drugem in tretjem nizu naredili vrsto napak pri servisu in ob mreži in domačinom tako rekoč podarili točke. V čettem nizu pa so spet zablesteli in si zagotovili vsaj eno točko. Lahko bi prišli tudi do dveh, če bi v petem, skrajšanem nizu imeli več sreče. Po vodstvu Žužemberčanov 13:12 so bili Sobočani v igri na razliko pač srečnejši. Priložnost za novo presenečenje bodo imeli Žužemberčani spet v soboto, ko bodo doma igrali z ravenskim Fužinar-jem, ki kljub znanim imenom na spisku igralcev do sedaj še ni upravičil vloge favorita. Če so Suhokra-njci v četrtem kolu ugnali zadj drugouvrščeni Kamnik, bi se morale igralcem petouvrščenega Fužinarja pred nastopom v Žužemberku vsaj malo tresti hlače. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so se v tretjem kolu prvič predstavile domačim gledalcem. Trener Bojan Vernig pred tekmo ni imel veliko razlogov za brezkrbnost, saj je novinka v novomeški vrsti Mariborčanka Maja Guštin zbolela in ostala v postelji, Sanela Majstorovič si je poškodovala gleženj, Martina Horvat pa je nastopila z vročino. Kljub temu Blejčanke Novomeščan-kam tudi tokrat niso bile kos, še najbolj izenačeno pa je bilo v prvem nizu, ko so po začetnem visokem vodstvu Novomeščank Blejke izenačile na 19:19, to pa je bilo tudi največ, kar jim je tokrat uspelo. Zelo dobro je tokrat igrala Bolgarka Nenčeva, pa tudi Snežana Rajak, ki je očitno prebolela manekenske muhe, je bila s servisem iz skoka nerešljiva uganka za gostujoče sprjemalke. Lahka zmaga je precej izboljšala po dveh poprejšnjih porazih precej poklapanih igralk TPV-ja. V četrtem kolu bodo Novome-ščanke igrale v gosteh s Šentvidom, ki je sezono začel presentljivo dobro z zmagama nad koprskim Kemipla-som in ptujskim Marselom. namensko zunanje igrišče. “Končano bo spomladi, razen tega pa bo primerno za igranje nogometa in košarke in bo pozimi služilo tudi kot drsališče,” pravi predsednik društva Miloš Špojlar. Ob igrišču bodo uredili še manjše otroško igrišče in na okoli 200 kv. metrih prostor za rolanje s tremi podesti, ki bodo, kot pravi, že omogočali izvajanje manjših akrobacij. “Če bomo uspeli dobiti še zemlje, bomo uredili igrišče za odbojko, načrtujemo pa tudi ureditev savne v kletnih prostorih stavbe,” pravi. Do sedaj so organizirali 3 občinske turnirje v badmintomu in 2 medobčinska v hokeju na rolerjih. Imajo 9 stalnih in nekaj občasnih vaditeljev, od ustanovitve, ko so bili člani izključno iz vrst kočevskih policistov, pa seje skozi njihove vrste zvrstilo okoli 500 lju- Miloš Špojlar di, ki so bili aktivni vsaj en mesec. To število, ki predstavlja z vsemi, ki so uporabljali njihove prostore, že preko tisoč odraslih in otrok, pa se bo že v kratkem še povečalo, kot je prepričan Špojlar, tudi zaradi programa Hrast, v katerega se je športno društvo Sokol Kočevje vklučilo z brezplačno ponudbo fitnesa. c M. LESKOVŠEK-SVETb Že tretjič po Vorančevi poti MOKRONOG - Kljub zastrašujočim vremenskim napovedim sc je v soboto, 23. oktobra, zbralo na startu v Mokronogu okrog 150 pohodnikov, torej ravno pravšnja skupina, da se med štiriurno nojo med seboj spozna, neformalno predstavi ter ugotovi, daje tretjina novih in da drug drugega špika zaradi dežja. “Borštnarjev Sandi ga je kupil nalašč za to priložnost, še cene ni utegnil odtrgati! “Ta je domačin, bomo že videli, kaj dela!” “Bomo videli! Tltdi domačin se zmoti!” Na Svetem Vrhu pričaka Udovčev Aleš z ravno prav močnim čajem, pri prestopu v tržiško krajevno skupnost družinska naveza Gregorčič -Tratar s toplim kruhom, orehi, moštom in frajtonarico, na Malkovc dobrote Jamškovih domačih, nato Drobnič-Dcvova okrepčevalnica i vse to - zastonj! “No, ne čisto zastonj,” je rekla Tratarjeva Cvetka, je za odpustek, ker se bomo šele tukaj priključili pohodnikom!’ . Od Malkovca pot pohiti po grebenu do Slančevega Vrha in že ?PU® na nekoliko nižjo Pijano Goro, kjer je pred Lužarjevo zidanico že vse pripravljeno za sklepno dejanje - počitek s plesom, polnjenje baterij i zahvala sponzorjem Alojzu Gregorčiču, družinama Luzar in Deu t vsem organizatorjem: vodji pohoda Franetu Videčniku, predsedm KS Mokronog Tonetu Mavru in škocjanskemu županu Janezu P°"'^ Nova rekorda kegljišča Vodnjak Milena Veber in moška vrsta NOVO MESTO - Kegljavke Trebnjega so v 5. kolu tekmovanja v 1. B-ligi na novomeškem kegljišču Vodnjak s 6:2 premagale G1M Miklavž. Bolj kot zaradi visoke zmage jim bo tekma ostala v spominu po izidu Milene Veber, ki je s 439 keglji postavila nov rekord zdaj edinega novomeškega kegljišča. Rekordno so nastopili tudi kegljači Novega mesta, novinci v zahodni skupini 3. lige. S 5192 podrtimi keglji so postavili moštveni rekord novomeškega kegljišča, s 5:3 pa so istočasno premagali kranjski Triglav. Med novomeškimi kegljači se je z 942 podrtimi keglji najbolj izkazal trener Franc Zidanek. Drugi izidi: 3. liga, zahod - LPP Ljubljana : Rudar Črnomelj 6:2; vzhod -Sremič Krško : Petrol 4:4, Konjice : Brežice 5:3. N. G. Dvorana Leona Štuklja odprta Športna dvorana ob srednješolskem centru je tudi uradno odprta - Končana bi morala biti že leta 1982 - Najprej je gradnjo ustavila stabilizacija, potem propad Pionirja NOVO MESTO - V petek, 29. oktobra, so v Novem mestu tudi uradno odprli telovadnico šolskega centra v Šmihelu oziroma športno dvorano Leona Štuklja, kot sojo poimenovali s privoljenjem velikega olimpijskega zmagovalca in največjega slovenskega športnika. Dvorana bi morali biti zgrajena že leta 1982, ko je v Šmihelu zrasel srednješolski center, njena gradnja pa ima zanimivo zgodovino. Leta 1982 po besedah direktorja šolskega centra Štefana Davida ob odprtju športne dvorane Leona Štuklja razmere za izgradnjo dvorane niso bile primerne. Zato je 2000 dijakov srednješolskega centra ure športne vzgoje obiskovalo v športni dvorani pod Marofom na drugem koncu mesta, kjer so se na precej premajhnem prostoru gnetli še z dijaki ekonomske in gostinske srednje šole, medtem ko naj bi po načrtih snovalcev srednješolskega centra ure telovadbe preživljali celo v bazenu. Ko so načrtovali srednješolski center v Šmihelu, so občinski funkcionarji kar nekaj časa porabili, da so se dogovorili, ali naj ob šoli poleg športne dvorane zgradijo 20 ali 25 m dolg bazen. Potem pa je v rajn- ki državi nastopilo obdobje stabilizacije in prepotrebni športni objekti ob šoli so ostali le na papirju, niti zunanjih igrišč niso zgradili, že izkopano jamo za bazen pa so po nekaj letih zasuli. Ko je leta 1993 tedanji šolski minister dr. Slavko Gaber postavil temeljni kamen, je kazalo, da bo šola po 11 letih končno prišla do telovadnice. Gradnja je bila zaupana domačemu gradbenemu velikanu Pionirju, ki pa tega v svoji predsmrtni agoniji ni zmogel. Gradnja se je ustavila, v zrak pa so nemo štrleli le betonski stebri. Šele lanska proslava 100. rojstnega dne znamenitega novomeškega rojaka Leona Štuklja je gradbeni odbor na čelu z nekdanjim predsednikom novomeškega izvršnega sveta Boštjanom Kovači- Ob jubileju spremenili stil 15 let Karate kluba Trebnje - Trebanjci od sankukai k shotokan karateju ■ Tesnejši stiki s sevniškimi karateisti - Vpis novih članov v novembru TREBNJE - Karate klub Tbebnje je leta 1984 ustanovil trener Karate kluba Ivančna Gorica Jože Kastelic. Klub je do lani deloval v okviru Sankukai zveze pod okriljem tehničnega mentorja Vlada Paradižnika. Lani pa se je vodstvo trebanjskega kluba, ki ga že vrsto let vodi Zvone Breznikar, °dločilo za samostojno pot. Po Breznikarjevih besedah pomeni samostojnost tudi boljše možnosti za nadaljnje delo in razvoj. KK TVebnje je navezal stike s trenutno enim najboljših klubov v Sloveniji - s Karate klubom Stilles iz Sevnice. V Trebnje ni so do lani vadili sankukai karate, *daj pa vadijo veščine shotokan karateja. V letošnjem jubilejnem letu, ko KK Trebnje praznuje svojo 15-letni-Co, so zaradi omenjenih sprememb Zvone Breznikar Trebanjci posebno pozornost posvetili izobraževanju in strokovnemu usposabljanju svojih članov. Tako je maja letos Zvone Breznikar na ljubljanski fakulteti za šport opravil izpit in pridobil naziv inštruktor karateja. Oktobra letos pa je Breznikar v KK Stilles Sevnica opravil še izpit za črn pas in tako postal mojster shotokan karate 1. dan. Marca letos so se trebanjski karateisti prvič udeležili državnega prvenstva za člane v Žalcu, a odmevnejših rezultatov ni bilo. Pač pa se je maja na pokalni tekmi v Bošta-nju v konkurenci 11 slovenskih klubov izkazala Špela Zore, ki je osvojila 2. mesto. S strokovnim delom bodo še nadaljevali, da bi se čim bolje pripravili za naslednja tek- movanja. Prihodnje leto se bodo namreč udeležili vseh državnih prvenstev in tudi več pokalnih tekem. V novembru KK Trebnje odpira svoja vrata in vabi k vpisu nove člane vseh starostnih skupin, da se vključijo v šolo modernega karateja. Vadba poteka v dveh skupinah, od 17. do 18. ter od 18. do 19. ure, vsak ponedeljek v telovadnici stare OŠ Trebnje pri CIK, ob četrtkih pa v športni dvorani OŠ Trebnje. V klubu so uvedli še novost, in sicer možnost individualne vadbe v dogovoru z inštruktorjem karateja. P. P. MEŠTROVIČ DRŽAVNI PRVAK Na državnem prvenstvu v hitropoteznem šahu v Mariboru je krški Triglav osvojil 8, sevniški Milan Majcen pa 20. mesto. Krčani so še precej bolje nastopili kot posamezniki, saj je Zvonimir Meštrovič zmagal, Toni Kos pa je bil tretji. (J. B.) čem vzpodbudila, da je napel vse sile in projekt zaključil. Pionirjevo gradbišče je prevzel ljubljanski ŠCT, telovadnico pa je opremil Elan. I. V. POHOD OD LITUE DO ČAJEŽA NOVO MESTO - Tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža vsako leto privabi množico pohodnikov, med katerimi je pogosto tudi predsednik Milan Kučan. Letošnji pohod bo v soboto, 13. novembra, organizirano pa se ga bo udeležilo tudi več planinskih društev. Popotniški odsek planinskega društva Noyo mesto bo na pot krenil z novomeške avtobusne postaje ob 6.30, prijave zbirata in dodatna pojasnila pa dajeta: Rezka Moretti po telefonu 323 862 in Marica Praznik po telefonu 22 948. Planinsko društvo Intel servis bo na pot odšlo že ob 6. uri s parkirišča pri novomeškem štadionu, prijave pa zbira Marko Rems po telefonu 26 811 ali (041)779 205. SEMIČANI IZGUBILI V PRENOVLEJNIH PROSTORIH SEMIČ - Po slovesnosti ob odprtju prenovljenih prostorov šahovske sekcije Semič so se domači šahisti pomerili s Starotržani. Med posamezniki je Uroš Kobe zmagal nad očetom Vincencem in Jermanom, ekipno pa so Starotržani zmagali z 10:6. (V. K.) MIRNČANIV POREČU MIRNA - Mirnski badmintonisti so minuli teden nastopili v Poreču na turnirju Alpe Adria. Med več kot 100 igralci iz Slovaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Slovenije in Hrvaške so dosegli štiri zmage. V kategoriji do 13. leta je Taja Borštnar s Katjo Strmole zmagala v dvojicah, z Blažem Holcem pa med mešanimi dvojicami, medtem ko je med posameznicami igrala v polfinalu. Med fanti do 17. leta je Nejc Vojnovič zmagal med posamezniki, med dvojicami do 19. leta pa sta bila najboljša soseda Blaž in Žiga Strmole. Žiga je med posamezniki nastopil v polfinalu, ostali mimski polfinalisti pa so bili Grega Skerbiš v skupini do 13. leta in par Skerbiš -Holc v isti skupini. KLJUČ PROFESORJU - Športna dvorana Leona Štuklja je bila uradno odprta, ko je minister za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga predstavnikom šole predal simbolični ključ. Med najbolj zadovoljnimi nad pridobitvijo so bili profesorji športne vzgoje na Šolskem centru, ki so ves čas opozarjali na nujnost gradnje telovadnice, celo stavkali so zaradi počasnosti graditeljev. Prof. Alojz Hlača se je s ključem v rokah ob prisotnosti podžupana Borisa Dularja takole zahvalil ministru Zgagi za vlogo njegovega ministrstva pri gradnji. Ministrstvo za šolstvo in šport je bilo ob novomeški občini namreč glavni financer gradnje dvorane. (Foto: I. V) Mečkanje graditeljev Zaradi pomanjkanja športnih objektov v Novem mestu nekateri propadli, nekateri pa životarijo Ne le novomeškim srednješolcem, ki so prišli do svoje telovadnice v Šmihelu šele po 17 letih, tudi tukajšnjim športnikom bo nova športna dvorana prišla še kako prav. Že ko je bila sredi sedemdesetih let po Marofom zgrajena stara novomeška športna dvorana, je bilo jasno, da ne more zadovoljiti rastočih potreb vseh športnikov. Še nekaj let pred tem so novomeški odbojkarji tekme prve zvezne lige lahko igrali na igrišču iz ugask-ov, košarkarji pa so imeli v gosteh Olimpijo na asfaltnem igrišču na Loki. V tem času pa so se odbojka, košarka in rokomet s planega preselili pod streho na parket v telovadnice, kjer so do tedaj kraljevali telovadci, ligaške tekme pa so igrali v jeseni, pozimi in končali spm-ladi. Kar naenkrat so bile vse telovadnice pretesne. Športna dvorana Marof je bila na širšem območju Novega mesta edina res primerna za tekmovanja in vadbo kakovostnih ligaških ekip. Boj za vadbene termine je bil neizprosen, uspešnejši in tisti z boljšimi zvezami so iz dvorane izrinili manj uspešne. Tako je Novo mesto kmalu ostalo brez rokometašev, košarkaric in tudi brez nekdaj izjemno uspešnih gim-nastičark. Le malo je manjkalo, da bi v pozabo utonila tudi moška košarka in ženski rokomet. Uničeno bo nemogoče obnoviti, kar predvsem velja za moški rokomet, žensko košarko in gimnastiko, ki le še životari. Drugod se bo še dalo kaj popraviti. Košarkarji lahko zdaj končno dvakrat na dan vadijo v dvorani, v kateri igrajo tudi tekme, kar je za tako kakovostno moštvo zelo pomembno. Odbojkarice, ki tako kot košarkarji sodijo v sam državni vrh, so v novi dvorani našle izvrstne pogoje za delo, vadijo pa ob zanje ugodnih terminih. Za vse druge velja, da jih zdaj od uspeha ne ločujejo problemi z vadbenimi objekti, ampak predvsem organizacijska nespretnost in nesposobnost zbrati dovolj denarja. Tu pa jih tudi nova dvora- na ne more rešiti. v Šport iz Kočevja ’ KOČEVJE - Na zelo pomembni tekmi so rokometašice Grami-za v gosteh kar s 30:20 premagale Izolo. Kočevke so bile ves čas tekme aktivnejše, največ preglavic domači obrambi pa sta delali Darja in Nina Kersnič, ki sta sku-Paj dosegli 15 zadetkov. * KOČEVJE - Kegljavke Kočevja so v 6. krogu v prvi državni jigi premagale Adrio Convet s 6:2 •n so s šestimi točkami četrte. Dobro so se odrezali tudi kegljači Kočevja, ki so v 2. ligi z 8:0 premagali Slovana, z enakim izidom seje končala tudi tekma v 1. B ligi med Litijo in Ribnico. * KOČEVJE - Košarkarji Snežnika 77:91 so izgubili z mladim moštvom Kopra, ki v drugi ligi -zahod vodi. Kočevci so s počasno igro gostiteljem omogočili, da so zlahka prihajali pod njihov obroč, zelo natančni pa so bili tudi pri metih od daleč. • RIBNICA-V3. kolu zahodne skupine druge državne lige v malem nogometu so nogometaši Ribnice s 7:3 premagali Prebil-plast iz Črnega Vrha nad Idrijo. Do prve zmage so Ribničani prišli z veliko bojevitostjo, s pogostimi menjavami igralcev in z zelo disciplinirano igro. Pomemben delež je prispeval tudi vratar Amir Parezanovič. Zadetke za Ribnico so dosegli Grgurič 3, Mitja Mihelič 2 ter Blatnik 1 in Kaukovič 1. • RIBNICA - V 15. kolu občinske lige Ribnice v malem nogometu, ki jo leto prvič igrajo v treh delih, so bili doseženi naslednji izidi: Turjak : Divji jezdeci Foto Toni 2:5, Elin kot: Tornado Aga-ton 2:3, Sodražica : Biba Market T 13:3. Grafit je bil prost. Na listi strelcev s po 21 zadetki vodita Vlado Grgurič (Tornado Agaton) in Blaž Arko (Sodražica). M. G. Državni sekretar podučil Šentjemejčane Dr. Janko Strel je na šentjernejski občini razložil, da z javnim denarjem praviloma podpiramo le šport mladih in gradimo športne objekte • Šport odraslih na trgu - Ligaška moštva vreča brez dna ■ Obnova štadiona in nogometno igrišče ŠENTJERNEJ - V petek, 29. oktobra, je Šentjernejsko občino na povabilo župana Franca Hudoklina obiskal državni sekretar za šport dr. Janko Strel, kije na okrogli mizi predstavnikom občine in športnim delavcem pojasnil sistem financiranja športa v Sloveniji in nacionalni program športa, ki je ta čas v obravnavi v državnem zboru. Precej govora je bilo tudi o obnovi štadiona ob šoli, ki naj bi tudi z izdatno pomočjo države prišel do tekaške steze iz umetne mase. Državni sekretar za šport dr. Janko Strel je že v uvodu povedal, daje z novim načinom javnega financiranja v športu prišlo do velikih razlik, saj nekatere občine športu posvečajo bistveno večjo pomoč kot druge, razlike pa dosegajo celo razmerje 1:10. Praviloma velja, da je 3 odst. od občinskega proračuna namenjenega športu zadovoljiv delež, 5 odst. delež že velja za nadstandard, medtem ko manj kot 1 odst. šport obsoja na životarjenje. Po nacionalnem programu športa, ki je ta čas na poslanskih klopeh v drugem branju, naj bi bil delež občin pri financiranju športa tričetrtinski, država pa naj bi prispevala eno četrtino. Z javnim denarjem naj bi občine in država finacirale le športno dejavnost mladih in izgradnjo športnih objektov. Šport odraslih je prepuščen trgu. Tu gre predvsem za številna ligaška tekmovanja, za katera velja, da naj bi jih v članski konkurenci financirali pokrovitelji. Če kdo za svojo dejavnost ne more dobiti pokroviteljev, to pomeni, daje tržno nezanimiv in mora stroške pač pokriti iz svojega žepa. Odločitev za tako strategijo financiranja športa v Sloveniji temelji na dejstvu, da je denarja sorazmerno malo in da je treba podpreti tisto, od Časar se pričakuje največji učinek, ligaški šport • V šentjernejski občini je delež proračuna, namenjen športu, res mizeren, saj znaša okroglih 5 milijonov tolarjev oziroma le 0,72 odstotka, s čimer je po mnenju državnega sekretarja dr. Janka Strela šport v občini obsojen na životarjenje. Poleg tega je ta denar razdeljen brez kakršnihkoli kriterijev. Rezultat vsega tega je tudi, daje najboljši šentjernejski športnik, olimpijski kandidat Jože Vrtačjč, pred kratkim iz domačega atletskega kluba prestopil v novomeški klub Krka Telekom, kjer mu lahko zagotovijo vsaj osnovne pogoje za vadbo. Prihodnje leto bo iz šentjernejskega proračuna športu vsaj posredno namenjenega bistveno več denarja, saj naj bi z izdatno pomočjo države prenovili atletski štadion ob šoli, ki naj bi dobil tekališče iz umetne mase. Prenova ho predvidoma stala 50 milijonov, delež občine pa naj bi pri tem znašal okoli 7 odst. proračuna. pa jc vreča brez dna. Šport odraslih naj bi se financiral le posredno, tako da občine in država poskrbijo za ustrezne objekte, iz državnega proračuna pa se podpira tudi dejavnost nacionalnih zvez ter priprave odraslih športnikov, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah. Delno naj bi se sofinancirala le športna dejavnost socialno ogroženih. Ta čas je v Sloveniji za šport letno namenjena-ga okoli 8 milijard tolarjev javnega denarja, nacionalni program športa pa predvideva, da bi se ta znesek v desetih letih zvišal na 15 milijard. Do precej burne razprave je prišlo, ko je prišla na vrsto obnova šolskega štadiona. Predvidena je 300-metrska atletska steza, znotraj katere je po mnenju predstavnikov nogometnega kluba premalo prostora za nogometno igrišče, kakršnega zahtevajo stroga pravila nogometne zveze za tekme druge članske lige, v kateri si v prihodnosti želijo nastopati šentjernejski nogometaši, ki pa so od tam še daleč, saj v članski konkurenci do zdaj niso segli niti do druge medobčinske lige. Da bi atletsko stezo podaljšali na 333 m in tako povečali površino nogometnega igrišča, ob šoli ni prostora, saj bi s tem posegli na asfaltna igrišča, ki jih šola nujno potrebuje za nemoten pouk športne vzgoje, poleg tega pa bi se s tem gradnja bistveno podražila. Glede na to, da šentjernejski nogometaši v članski konkurenci ne tekmujejo niti v 1. medobčinski ligi, je do uvrstitve v drugo ligo še dovolj časa, da se reši tudi problem ustreznega nogometnega igrišča. I. V. I^KRKkZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC UČNA URA DRŽAVNEGA SEKRETARJA - Šentjernejski župan Franc Hudoklin se je na očitke o stihijski delitvi športu namenjenega denarja odzval tako, da je v Šentjernej povabil o teh rečeh najbolj poučenega človeka, državnega sekretarja za šport dr. Janka Strela, ki je Sentjemejčanom povedal, da se s podobnimi težavami srečuje večina novih občin. SvetovaI jim je, naj se oprejo na smernice nacionalnega programa športa in s proračunskim denarjem podprejo predvsem šport mladih in obenem poskrbijo za ustrezne objekte, ki so naložba za prihodnost. (Foto: /. V.) 15 AMATERSKA LIGA - Z dirko na Rakeku se je končala letošnja sezona v amaterski ligi v motokrosu za nekategorizirane člane. Na vseh ,ekmah so nastopali tudi tekmovalci iz Ribnice. Marko Klun je v n‘zredu 125 ccm zasedel tretje mesto, Tomaž Hren je bil med vetera-nt v razredu 250 ccm drugi in skupno šesti, medtem ko je Franc Vrh zasedel 20. mesto. (Foto: M. Glavonjič) Odgovori, popravki mnenja PISMO JAVNOSTI Holokavst nad rjavim medvedom Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopollijen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Samomorilsko seme v naših trgovinah DL št. 42, 21. oktobra V zadnjem času lahko v slovenskem časopisju zasledimo več razprav o gensko spremenjenih rastlinah. Zal je večina prispevkov naravnana izredno negativno do obravnavane problematike, avtorji pa se “izkažejo” kot slabi poznavalci, bolje rečeno, nepoznavalci tehnologije. Edini razlog, zakaj to počno, vidim v zavajanju javnosti, predvsem pa širjenju nemira in zastraševanju. Podoben prispevek š pompoznim naslovom “Samomorilsko seme v vaši trgovini” sem zasledil v 42. številki Dolenjskega lista, v katerem avtor naniza kup nepravilnosti. S kratkim pregledom virov, ki so na voljo, bi zlahka sam ugotovil, da njegov primer ni ravno dober za objavljeni sestavek. Verjetno mu je zadoščalo prebiranje sobotnih prilog Dela, kjer je bilo že polno podobnih objav in pa kanček domišljije. Moj namen je z dejstvi ovreči zapisane trditve o gensko spremenjeni leči in termmator tehnologiji, ki ju je avtor povsem zgrešeno predstavil. Avtor trdi, da se je letos “vsaj dvakrat dobro najedel gensko spremenjene leče”. Omenjeni podatek me je zbodel v oči, saj mi do sedaj ni bilo znano, da bi obstajala takšna leča. Pri pregledovanju podatkov o poljskih poskusih pri ameriškem ministrstvu za kmetijstvo in v bazi Evropske unije nisem zasledil niti ene prijave, kjer bi bila v poskusu gensko spremenjena leča. Od poljskega poskusa do dovoljenja za pridelovanje take rastline pa preteče še kar nekaj časa. Podobno stanje z lečo je tudi na raziskovalnem nivoju. Od 1989. leta do avgusta letošnjega leta je bilo vsega skupaj le sest objav v znanstvenem časopisju, kjer so uporabljali lečo kot rastlino v procesu transformacije (to je proces, pri katerem vnesemo v rastlinsko dedno zasnovo gen in jo s tem spremenimo). Pa še tu so uporabljali le marker gene, s katerimi se preučuje in vzpostavlja tehnologija prenosa genov pri določeni rastlini in so ekonomsko in pridelovalno popolnoma nezanimivi. Torej gensko spremenjene leče v pridelovalnih razmerah ni in je zato ni možno kupiti v trgovini s prehrano ali semenarni. Sodeč po stanju raziskav, bomo nanjo še kar nekaj časa čakali. Vsi, ki uživate v hrani naših starih mam, tisti, ki ne želite uživati gensko spremenjene hrane in ste po objavljenem prispevku polni dvomov, lahko brez skrbi še naprej kupujete lečo, tudi znamke Natura, ki je bila omenjena kot gensko spremenjena. Pri opisu terminator tehnologije pa avtor naniza kup netočnosti, zato moram nekaj stavkov posvetiti opisu le-te, čeprav je morda tematika nekoliko zamotana in suhoparna. Tehnologijo je razvilo ameriško podjetje Delta and Pine Land Company v sodelovanju z ameriškim ministrstvom za kmetijstvo in 3. marca 1998 prejelo v ZDA pravice za patent z naslovom “Kontrola izražanja genov pri rastlinah” (številka patenta 5723765). Znano multina-cionalno podjetje Monsanto je nato podjetje kupilo in s tem tudi pravice do patenta. Osnova tehnologije temelji na kontroliranem izražanju treh genov v gensko spremenjeni rastlini, eden izmed njih je rastlinski, druga dva pa bakterijska, in od teh dveh je odvisno delovanje prvega. Pred prodajo bodo taka semena treti-rali s specifično kemikalijo, ki ji rastlina ni izpostavljena v normalnih pridelovalnih razmerah in bo aktivirala enega izmed bakterijskih genov. Pridelovalec, ki bo na svojo željo tako seme kupil (seveda bo lahko ostal tudi pri svoji stari sorti, če je z njenimi lastnostmi zadovoljen), bo v rastni sezoni oskrboval posevk z normalnimi agrotehničnimi ukrepi, kot jih je že vajen. Rastlina bo seveda cvetela in nastavila pridelek semen. Toda tik pred zrelostjo bo rastlinski vneseni gen postal aktiven samo v embriu semena in bo preprečil njegov nada-Ijni razvoj. Posledica bo nekaljivo seme. Torej: če bi avtor res kupil lečo, pridobljeno s terminator tehnologijo, mu ne bi vzniknila niti ena sama rastlina, kaj šele gost posevek, ki ga opisuje. Terminator tehnologija ne naredi rastlin brez cvetov in plodov, kot jih opisuje avtor, ampak nekaljivo seme. Zakaj mu ni leča cvetela in rodila pridelka, pa mora odgovor verjetno iskati v nepravilni oskrbi svojega posevka. Gotovo ste opazili, da sem v razlagi terminator tehnologije uporabljal prihodnjik. Zakaj? Rad bi poudaril, da rastlin, pridobljenih s terminator tehnologijo, ni ne v poljskih poskusih, kaj šele v pridelovalnih razmerah. Naloga za razmišljanje: na tržišču ni gensko spremenjene leče, terminator tehnologija pa je še daleč od pridelovalnih razmer - le kaj je potem jedel in sejal avtor (odgovor: gensko spremenjene leče gotovo ne!). Raziskovalci in razvijalci te tehnologije se strinjajo, naj ne pričakujemo te tehnologije v naslednjih petih letih. Najmanj toliko je še namreč potrebno za ocene primernosti uporabe take tehnologije v pridelovalnih razmerah. Poleg tega je potrebna razprava, ali to tehnologijo res potrebujemo, vendar ne na način, kot je bila predstavljena v Dolenjskem listu. Zagovorniki vidijo pomen v možnosti zaščite avtorskega dela, se pravi zaščite novo požlahtnjene sorte. Gotovo ste že vsi slišali za “piratstvo”, tu najprej vsi pomislimo na nelegalne kopije računalniških programov. Obstaja pa tudi semensko piratstvo, pod katerim razumemo krajo sorte z neavtoriziranim pridelovanjem in prodajanjem semena, in omenjena tehnologija bi bila več kot odlična za zaščito pred njim. Žlahtniteljsko delo je kontinuiran proces, mora se neprestano odzivati tako spremembam na trgu, pojavu novih škodljivcev, spremembam v tehnologiji pridelovanja, nenazadnje tudi nenehno rastočemu številu prebivalstva, zato bi si semenarske hiše s proda- jo takega semena tudi povrnile stroške razvoja nove sorte. Pridelovalec bo še vedno imel možnost izbire in pridelovati sorte, ki mu bodo rodile kaljivo seme. Le v primeru, da se bo odločil za s to tehnologijo zaščiteno sorto, bo pač moral vsako leto ponovno oditi v semenarno. Tehnologijo bi uporabili predvsem pri samopraš-nih poljščinah (npr. pšenica), kjer ni možna pridelava hibridov kot pri tujeprašnicah. S hibridi so žlahtnitelji že ria nek način zaščiteni, saj pridelovalci vsako leto kupujejo seme (npr. koruza), ker so potomci hibridov zelo neizenačeni, pridelek upade, pridelovalec pa stremi za večjim, kvalitetnejšim donosom. Nasprotniki vidijo problem povsem drugje. Kmetje sejejo semena že tisočletja. Vsako leto poberejo svoj pridelek in ga nekaj shranijo za setev v naslednjem letu. Terminator tehnologija po njihovem mnenju pomeni nevarnost za pridelovalce v državah v razvoju. Multinacionalke bi s prodajo takega semena te države naredile še revnejše in povsem odvisne od njih. Govori se celo o svetovni kontroli nad pridelovanjem hrane s to tehnologijo. Na koncu bi rad poudaril, naj si ne zatiskamo oči pred novim in neznanim. Ob tem rad pomislim na svojega starega očeta, ki mi je opisal svoje prvo srečanje z vlakom: v strahu so zbežali v gozd; danes pa nima nihče nič proti vožnji z vlakom. Morda bodo naši zanamci brez pomislekov uživali gensko spremenjeno hrano, še več, morda bo celo pripomogla k dvigu ravni njihovega življenja. JERNEJ JAKŠE Ljubljana Pot ■ jabolko spora med vaščani DL, št. 41, 21. oktobra Anica in Stanislav Kapele sta v odgovoru na zgoraj omenjeni zapis, objavljen v Dolenjskem listu, zapisala veliko neresnic o omenjeni javni poti, s katerimi se vaščani ne moremo strinjati, ker je resnica drugačna. To pa hočemo tudi dokazati, vendar brez parcelnih številk. Omenjena pot ni bila nikoli njihova niti od prednikov, to je namreč javna, ne pa me-jaška pot. Obstajala je že dolga stoletja, uporabljali pa jo niso le vaščani, ampak tudi ljudje iz bližnje vasi. Po tej poti se je vozilo že pred sto leti z vprežno živino na bližnje njive, uporabljali pa so jo tudi za pot od Talčjega Vrha do Otovca in do železniške postaje na Selih pri Otovcu. Ta pot vodi tudi do gasilskega doma na Otovcu in do pokopališča. Sedaj, ko gremo s časom naprej, že več let po njej vozimo s kmečkimi stroji in avtomobili. V odgovoru Kapeletova omenjata, da je njuna kmetija-zaščite-na in da jo s to potjo oviramo pri gospodarjenju. Če bi bilo to res, bi omenjena kmetija zaradi tega že zdavnaj propadla. So tudi kmetije, ki so zaščitene, zaščiten pa je tudi dovoz do njih. Po njunem mnenju bi ostale čisto brez dovoza. Ni res, da so samo oni mejaši, ob tej javni poti sta še dva lastnika. Sicer pa ni naš namen škodovati njuni kmetiji, ampak zahtevamo le pravico uporabljati to javno pot, tako, kot so jo stoletja pred nami uporabljali naši predniki. Novinarki Dolenjskega lista, ki je bila na javni obravnavi na terenu, pa izrekamo vso pohvalo za njen zapis, saj je napisala, kar je videla. Kapeletova omenjata, da ta pot sedaj ni več potrebna in da obstaja nekakšna kolesarska steza. Pred nekaj leti smo vaščani skupaj s Kapeletovimi betonirali klanec, da bo ta javna pot primerna za vsako vožnjo, saj so po njej vozili tudi Kapeletovi. Kaj se dogaja sedaj? Skoraj celo leto smo imeli pot zagrajeno z velikimi kamni in z narobe obrnjenimi branami, kar je bilo tudi nevarno. Za odstranitev ovir smo morali iskati pravico na sodišču in smo jo tudi dosegli. Pot je sedaj odprta za vsa vozila. Ta spor bomo zapisali v vaško zgodovino, da bodo zanamci vedeli, kaj vse se je dogajalo zaradi stoletne javne poti. Vaščani s Sel pri Otovcu • Orožje in denar zahtevata zanesljivo roko. (Španski pregovor) • Ženske ljubijo le tiste, katerih ne poznajo. (Lermontov) Zelena alternativa odločno protestira proti nakani ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Cirila Smrkolja, da bi v naslednjih nekaj mesecih pobili kar 73 medvedov. Rjavi medved je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta, ki ji je potrebno zagotoviti celovit razvoj. Povsem nedopustno je, da so v populacijo tako redke ogrožene vrste, ki na Slovenskem šteje borih 350 primerkov, posega na tako krut način. To je dejansko korak k iztrebitvi medveda na Slovenskem. Prva demokratična vlada je leta 1990 medvedu posvetila dolžno pozornost. Odstrel smo tedaj bistveno zmanjšali, poskrbeli smo za plačilo škode, ki jo povzročijo divje živali, in zaustavili iztrebljanje medveda na širšem območju. Pripravili smo tudi načrt za odpravljanje konfliktnih situacij in globalnega uničevanja okolja, ki ga povzročajo z agromelioraci- NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj so to fo-toliti?. (Nagrada: majica in kapa Grafičnega studia Aba-kos iz Cerknice.) - Napišite telefonsko številko PE Modi-ana iz Ljubljane! (Nagrada: pesmarica in lonček.) Odgovore je treba do sobote, 6. novembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 17. oktobra sta: Slava Mesarič iz Kranja in Anton Božič iz Ljublane - Dravlje. v- Županska odpiranja Zupani, ki so leta in leta žu-panovali v mojem kraju, so slavnostno odprli: asfaltirano cesto čez Zeleno goro, vodovod do zadnje vasi pod hribom, mrliško vežico, bencinski servis, prizidek k otroškemu vrtcu, zdravstveni dom, osnovno šolo, avtobusno postajo, električno napeljavo do državne meje, pošto, pekarno, nekaj tekstilnih tovarn, hotel, nogometno igrišče s klubskim domom, preurejeno železniško postajo, dom starejših krajanov, gasilski dom, policijsko postajo, šest razredov devetletke, vodno črpališče, dve samopostrežni trgovini in šest bifejev, okrepčevalnico, avtokamp, likovno razstavišče, ljudsko knjižnico, pokrajinski muzej, vinsko klet, diskoteko in tako naprej in tako dalje. Odprtja so bila navadno ob občinskem prazniku, dokler ga je občina sploh imela. Že nekaj let slavnostnih odprtij v mojem kraju ni. Nihče ne odpira niti novih trgovin niti novih gostiln, še manj nove proizvodne prostore. Ljudje odpirajo v glavnem pisma s položnicami ter vrata pisarn, v katerih naj bi našli pomoč za svoje stiske. Največkrat zaman. /udi župan odpira. Najpogosteje zelo na široko usta. Vsakič takrat, ko sliši za potrebe svojih krajanov, še bolj pa, ko mu povedo, koliko bo to stalo. Pomembno pa je predvsem to, da se tudi danes kaj odpira. TONI GAŠPERIČ jami in izgradnjo avtocestnega križa. Prav zaradi ekoloških razlogov smo tudi vztrajali pri izgradnji viaduktov pod primorsko avtocesto, pod katerimi se divje živali lahko prosto gibljejo. Tako od kmetijskega ministra kot vlade smo pričakovali kvečjemu nadaljnjo sanacijo in revitalizacijo okolja. Kmetijski minister se je očitno odločil za iztrebitev medveda. Verjamemo tudi, da sam dobro ve, kakšno gromozansko napako je storil. Zato na tiskovnih konferencah neprepričljivo razlaga, da pri nas živi več kot 600 medevedov in kako je človek ogrožen. To je izmišljotina, ki ministru služi za ceneno propagando. Nikjer pa ne pove, zakaj je popolnoma zaobšel stroko in ni upošteval strokovne podlage. Strokovni predlog mu je pripravila komisija za divjad, katero je le kakšen mesec prej imenoval prav on in v kateri sta tudi predstavnika ovčerejcev! Ministra Smrkolja pozivamo, naj nemudoma ustavi holokavst nad slovenskimi medvedi, morebitni odstrel pa naj prepusti v odločanje stroki. Če minister ne bo nemudoma umaknil spornih odločb za odstrel medvedov, se bomo morali poslužiti javnih protestov in drugih oblik pritiska. O vsem bomo obvestili tudi mednarodno javnost in jo pozvali, naj se nam pridruži v borbi za ohranitev rjavega medveda na Slovenskem. Predsednica Zelene alternative Slovenije: dr. METKA FILIPIČ Odprto pismo Šentjernej skemu županu Na dan 23. oktobra je bilo odkritje prenovljenega spomenika šentjernejskim talcem, ki so svoja življenja darovali za slovenski narod in domovino. Bili so zverinsko pobid na dan 21. oktobra, na koncu Šentjerneja, na ajdovi njivi. Ker je bil spomenik potreben obnove, smo ga ob podpori sponzorjev obnovili. Prišlo je veliko ljudi, tudi primorski borci. Povabljen je bil tudi župan, vendar se te proslave ni udeležil niti ni poslal svojega namestnika, da v imenu občine pozdravi udeležence proslave. Sprašujemo se, kaj je bilo vzrok temu. Zato želimo, da župan pove javno, zakaj je to naredil. Prepričani smo, da za to nemarno dejanje ni opravičila. Zveza združenj borcev in udeležencev NOV krajevna Organizacija Šentjernej NA OBZORJU PREMIERA PISMA KRŠKO - Potem ko se je dramska sekcija kulturnega društva Ob-zoije Krško predstavila ob otvoritvi peš poti na krški grad, se že pripravlja na novo sezono. V tej bodo omenjeni kulturniki postavili na oder igro Pismo. V glavni vlogi bosta nastopila Cveto Bahč in Tamara Vonta. Glede na to, da Krško nima lastne gledališke dejavnosti, ljubitelji teatra nestrpno pričakujejo premiero. Krčani že tudi stavljajo, na katerem lokalnem odru ne bo premiera. Domačini že vedo, kaj tako omenjajo v stavah. SEMIČ K DOLENJSKEMU GARANCIJSKEMU SKLADU SEMIČ - Tukajšnji svetniki so na seji pretekli teden dali županu Janku Bukovcu pooblastilo, da podpiše pismo o nameri za pristop h garancijskemu skladu za Dolenjsko, ki ima sedež v Novem mestu. Kot je dejal župan, so se za to odločili, ker črnomaljska občina, ki je tudi obljubljala ustanovitev garancijskega sklada za Belo krajino, v slabih dveh letih ni naredila ničesar. Sicer pa se lahko še vedno priključijo k belokranjskemu garancijskemu skladu, če bo ustanovljen. r 5. TURISTIČNI RALLY KLUBA MANAGERJEV-5. turističnega ralfy-ja kluba managerjev Ljubljana in Volksbank, ki je po zaslugi prizadevanj AMD Avto Kočevje letos potekal na relaciji Ljubljana-Kočevje-Fara-Baza 20, se je minulo soboto udeležilo 37 ekip. Med 8 prijavljenimi ekipami se je na pn so si ogledali prizorišča zgodovinskih bitk pri Anziu in Monte Cassinu muzej letalstva v Riminiju, obiskali pa so še Rim, Neapelj, Vatikan, S Marino, Pompeje in se povzpeli na ognjenik Vezuv. (Foto: E. Ferk, besea lo: B Dukič) L ION S KLUB TREBNJE PRESTAL PRESKUŠNJO - Lions klub Trebnje, ustanovljen, 18. junija letos, je svojo prvo preskušajo prestals0\,„e’. 23. oktobra, ko je organiziral ustanovni ples. Celotna prireditev je ,3:zVpera la v izbranem kulturnem vzdušju. K temu sta pripomogla že voditelj ve Vinko Šimek in ansambel Black&White. Višek kulturnega vzdušja je varila gostja večera, domačinka, dramska igralka Iva Zupančič, nosi j ca Borštnikovega prstana. V pogovoru je predstavila svojo igralsko l“č.) večno veselje ter odgovornost do igranja, srečanje pa je sklenila s P?? žgjj Klub je počastil tudi svojo članico Tatjano Fink, menedžerko leta. N J napetosti je pri/navila dražba umetniškega dela akademskega slikarja J . Ciuhe - umetnina je pristala v Trimu Trebnje za 620 tisoč tolarjei-_ izkupička prireditve bo namenjen slabovidni deklici in otrokom nimi potrebami, Lions klub pa je za pomoč hvaležen sosednjim ktu ’ darovalcem za srečelov, predvsem pa Eondaeiji Jožeta Ciuhe za s darjeno v humanitarne namene. (Foto: J. Platiše, test: J. Z., Sentrup Prejšnji konec tedna seje na 32. Geodetskih dnevih na Bledu zbralo več kot 400 slovenskih geodetov. Na dvodnevnem strokovnem srečanju, ki gaje organizirala Geodetska uprava Republike Slovenije, so ob sodelovanju Državne geodetske uprave Republike Finske predstavili projekt posodobitve geodetskih procesov na Finskem in v slovenskih geodetskih upravah in projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin v Sloveniji. Številne župane, ki so se tudi udeležili srečanja, pa so seznanili s projekti in novostmi s področja sodelovanja in vlaganja lokalnih skupnosti v nadaljnji razvoj geodezije. Projekt posodobitve geodetskih procesov na ravni Geodetske uprave RS in vseh dvanajstih območnih geodetskih uprav je uspešno zaključen. Gre za korenit, so- MODNI KOTIČEK ISla delu Dve zlati pravili: Naj prvo pravilo povem kar se da jasno: bodite čedne, nikdar neurejene, takšne, da se vsak hip lahko pojavite pred komerkoli in vas ne more presenetiti nenadejan sestanek s kakšno stranko ali pa bo - to bi bilo seveda še hujše - da vam v pisarno plane lep rjavolasec. Neurejene ste lahko morda doma, in še to le takrat, ko ste povsem same. Drugo pravilo se ravna po zdravi pameti: na delu bodite udobno oblečene. Oblačila naj vam bodo prav, naj vas ne ovirajo pri gibanju, naj ne bodo pretopla in ne prehladna. Če vas bodo čevlji ali pas tiščali, boste pri delu brez dvoma manj učinkovite. Zlasti pa ne nosite oblačil, ki so vam prevelika ali premajhna. Dobro je imeti tudi kakšno malce večje oblačilo, za ponedeljek po zelo ješčih koncih tedna, recimo. Kadar vas prav vse tišči, zlezite v široke hlače. Toplo priporočam tudi čevlje brez pet. Na vrtoglavih petah in stisnjene v krilu boste dneve počitka drago plačale. Nosite udobno spodnje perilo. Naj Vas robovi spodnjic ne tiščijo, naj vam nedrček ne stiska prsnega koša in ramen. Pazite, da se vam bluza pod suknjičem že navsezgodaj ne bo zmečkala in se ne boste sprehajale naokoli s preznojenimi kolobarji pod pazduha-tni. Uporabljajte deodorant. Izogibajte se premočnim parfumom, saj so neprijetni za vse, ki so okoli vas, še posebej, če dišavo uporabljate nezmerno in se kar polivate z njo. Na delu nosite fantazijski nakit ali niorda le en sam lep kos nakita, ki vam je še posebej pri srcu. Mislite tudi na kolege. Ne zvončkljajte in ne cingljajte z verižicami in zapestnicami v ritmu gibanja. JERCA LEGAN SKRBIJO ZA GROB pomembnega ROJAKA - Žužemberški °snovnošolci so tokrat že tretje leto ?Poredposkrbeli za grob suhokra-Pnskega rojaka dr. Frana Bradača, Jjanega slovenskega klasičnega Ptologa in prevajalca, rojenega leta . , S5 na Jami pri Dvoru. Dr Bra-Jtčje pokopan na ljubljanskih šalah, pod mentorstvom Tanje cnica (desno) pa so njegov grob 9krat uredile učenke Petra Legan, Pela Knafelc in Katja Mikec, '•''oto S. Mirtič) doben in za povsem drugačen koncept predloga učinkovitega delovanja celotnega geodetskega sistema, ki je podprt s strani stroke in politike. Temelji na organizacijskem, informacijskem in kadrovskem področju z jasno definiranimi procesi. Š tem bo tudi slovenska geodezija na pragu tretjega tisočletja zažarela v povsem prenovljenem sistemu delovanja. Za uresničitev drugega, prav tako pomembnega projekta za posodobitev evidentiranja nepremičnin je vlada imenovala Programski svet, ki ga vodi minister Gantar. Projekt pokriva nekatere naloge štirih ministrstev in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter obsega osem podprojektov. Vrednost projekta znaša okoli 30 milijonov ameriških dolarjev, od katerih bo Svetovna banka zagotovila kar polovico potrebnega denarja. Cilji projekta so: digitalni katastrski načrti v enotnem koordinatnem sistemu za celotno državo, digitalizacija Zemljiške knjige, registracija stanovanj, izboljšava zakonodaje na področju lastninskih in drugih stvarnih pravic ter hipotekarnega bančništva itd... Geodeti in vsa slovenska javnost so bili na 32. Geodetskih dnevih seznanjeni s pomembnimi novostmi in spremembami geodezije, brez katere, si ne moremo zamišljati kakovostnega razvoja celotnega nacionalnega gospodarstva Slovenije. To je bilo predstavljeno tudi na zanimivi razstavi nove opreme in dosežkov geodetske stroke. Drugi dan srečanja je udeležence pozdravil tudi minister Gantar, od katerega geodeti pričakujejo, da bo odslej lahko zagotavljal bistveno več denarja za vsestranski razvoj slovenske geodezije. FRANCI KONCILIJA V Živali so čuteča bitja Poskrbimo zanje! Številne prijave na Društvo proti mučenju živali pričajo, daje mnogo lastnikov živali do njih zelo krut. Opraviti imamo s človeško brezbrižnostjo, brezčutnostjo in malomarnostjo, živali trpijo bolečino in strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mrazom. Prosimo vse, ki jih prizadene stiska živali, da na to opozorite policijo, veterinarsko inšpekcijo ali najbližje društvo. Starši, predvsem pa šole, naj mladini zbujajo spoštovanje in ljubezen do živali! Ravno tako v cerkvah. Prosimo, da je vaša skrb in dolžnost, da bodo živali preživele zimo na varnem, v čistem in toplem zavetju. Prisluhnite pasji stiski! Bivališče psov naj bo lesena uta, primerno velika, dobro opa-žčna, z nepremočljivo streho, v njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto morajo biti položene deske, da pes ne leži na cementu ali mokrih tleh. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel obrok goste zdrave hrane in svežo vodo. Če je pes pripet, na bo veriga lahka, dolga najmanj 4 metre, ovratnica pa usnjena, ki ga ne tiijfi. Spustiti ga je treba večkrat na dan. Pes mora čutiti, daje član družine. Zavržene živali, tako psov, mačk in drugih malih živali, je kaznivo dejanje. Ne bodimo brezsrčni do trpečih živali, pomagaj-mojim! ŠTEFKA K. Društvo proti mučenju živali Celje PODEŽELSKE STAVBE POD DROBNOGLEDOM PODSREDA - Na slovensko-bavarskem simpoziju o podeželski stavbni dediščini pred časom v Podsredi in na gradu Podsreda so nemški in slovenski strokovnjaki podrobneje obravnavali stavbno dediščino Kozjanskega parka. Strokovnjaki so s tem nadaljevali delo, ki so ga začeli udeleženci prvega simpozija na omenjeno temo leta 1997. Po prvem simpoziju so zasnovali poskusni projekt. V sklopu tega so Visoka tehniška šola iz Regensburga ter univerzi v Ljubljani in Mariboru letos evidentirale in dokumentirale primerke stavbne dediščine na zavarovanem območju Kozjanskega parka in pri tem natančno obdelale več kot 150 objektov. Za pet izmed teh objektov so predlagali obnovo in predvideli bodoči namen. Nada Žagar ob novem težko pričakovenam kinoprojektorju Ob neslavni rekord Črnomaljski kino dobil prepotrebne naprave ČRNOMELJ - V črnomaljskem kinu so se lahko do nedavnega ponašali z najstarejšimi še delujočimi kino-aparaturami v Sloveniji. A tega rekorda niso bili prav nič veseli, kajti bali so se, da bi morali kino dvorano čez noč zapreti za obiskovalce, če bi približno 50 let stare kino-aparature na lepem obstale. Po besedah Nade Žagar, direktorice Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zik), v okviru katerega deluje kino, se morajo zahvaliti prav dolgoletnemu honorarnemu kinooperaterju Ivanu Kome-ričkemu, da so dotrajane aparature vzdržale do danes. V Ziku so se zavedali, da aparatur ne bodo mogli kupiti sami, zato so že pred dvema letoma pripravili dobrodelno akcijo, ki ji jih je potem sledilo še nekaj. Zik se je s prošnjo za pomoč pri sofinanciranju večkrat prijavil tudi na ministrstvo za kulturo, a so bili vedno zavrnjeni. Letos pa so se pritožili in ministrstvo jim je končno odobrilo 4 milijone tolarjev. Črnomaljska občina je ali še bo primaknila 6 milijonov, Zik pa milijon tolarjev in pretekli petek je Zik predstavnikom ditribucijskih hiš, kino-matografov in drugim pokazal, kakšne bodo odslej kino predstave z novim kinoprojektorjem znamke Erneman in ozvočenjem Dolby digital. Kot je v nagovoru ob slovesni predstavitvi dejala Žagarjeva, je ta dan zanje zgodovinski, saj upa, da se tudi po zaslugi novih aparatur ne bo več dogajalo, da bi zaradi slabega obiska odpovedovali filmske predstave. Stare aparature pa si bodo obiskovalci prireditev lahko ogleda-li v avli kulturnega doma, kjer gostuje kino. M. B.-J. NOVO MESTO - Šolski center Novo mesto ponuja izobraževalne programe - tečaje, seminarje in klasične šolske programe - za odrasle prebivalce Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prav v tednu vseživljenjskega učenja so začeli s predavanji v programu za farmacevtskega procesničarja in za predšolsko vzgojo. V prvega se je letos vpisalo 47 novih slušateljev, ki so zaposleni v Tovarni zdravil Krka. Tudi program predšolske vzgoje je bil odmeven, saj se je vanj doslej vpisalo 135 slušateljic (med njimi dva vzgojitelja). Dobra polovica med njimi jih že ima peto stopnjo izobrazbe in se želijo prekvalificirati; večinoma so gimnazijski maturanti ali pa ekonomski, gostinski, kemijski in zdravstveni tehniki. Zaposlenim naj bi šolanje plačala občina, za brezposelne se še pogovarjajo z Zavodom za zaposlovanje, medtem ko samoplačnikom šola omogoča obročno odplačevanje. Zanimanje za programe odpira boleč problem v našem okolju, saj imajo dekleta precej ožji izbor šol in poklicev kot fantje. To je vzpodbudilo vodstvo Šolskega centra k predlogu, da se v naslednjem šolskem letu razpiše tudi redno izobraževanje za vzgojitelja predšolskih otrok. OBISK PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE ZA MANJŠINE Predstavnik nemškega Zveznega ministrstva za notranje zadeve in predsednik komisije Sveta Evrope za manjšine Rolf Goss-mann se je od 17. do 20. oktobra mudil na obisku v Sloveniji na povabilo Državnega sveta. Na Brniku so ga sprejeli predstavniki Društva Kočevarjev staroselcev. Naslednji dan se je srečal s predsednikom Državnega sveta Tonetom Hrovatom in v prostorih Državnega sveta predaval na temo “Pravno in praktično varstvo nacionalnih manjšin in drugih etničnih skupin v Evropi” s prime-ri iz prakse. V torek seje mudil na Kočevskem, si ogledal razstavo “Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev” v Kočevju in muzejsko zbirko, v Kočevskih Poljanah ter se srečal s topliškim županom Vovkom, zvečer pa se je udeležil še polharije na Gačah. Ves čas obiska na Kočevskem ga je spremljala podpredsednica Evropske komisije za manjšine mag. Vera Klopčič. Zadnji dan obiska se je pogovarjal še z nemško veleposlanico pri nas Henke Zenker in se srečal s predstavniki Inštituta za narodnostne manjšine. SOVLAGANJA ŠKOCJANA IN SEVNICE? SEVNICA - Občini Škocjan in Sevnica še nimata urejene premoženjske bilance, zato sta se župana Janez Povšič in Kristijan Janc pogovarjala o tem, kako odpraviti težave, ki se pojavljajo pri razdelitvi premoženja med občinama. Dogovorila sta se, da bosta pripravila predlog sporazuma, sprejemljiv za obe občini. Dogovor bodo seveda morali verificirati še sevniški in škocjanski občinski svetniki. Župana sta se pogovarjala tudi o možnostih sovlaganja v posodobitev ceste in vodovoda, ki ju porabljajo prebivalci obeh občin. NIKOLI SAMI - Preteklo soboto je odšlo na enotedensko počitnikovanje na Debeli Rtič osem otrok iz metliške občine. Otrokom iz ogroženih družin bo letovanje v celoti omogočil Rdeči križ Slovenije z denarjem, ki ga je zbral v akciji “Nikoli sami”, območno združenje Rdečega križa Metlika pa je otrokom priskrbelo popotnico. (Foto: M. B.-J.) 25 LET SOLSKE HRANILNICE - V metliški osnovni šoli so pretekli petek pripravili slovesnost ob dnevu varčevanja ter 25-letnici njihove šolske hranilnice, ki je bila prva na Dolenjskem in v Beli krajini. S hranilnico sta začeli Jakobina Pahor-Pugelj in Albina Pfeifer, nasledila pa ju je Minka Omerzel. Vse tri kot tudi Marija Rus iz Dolenjske banke, ki ima na skrbi šolsko varčevanje, so dobile knjižne nagrade. Danes v šolski hranilnici varčuje okrog 400 otrok, torej dve tretjini vseh učencev, ki imajo v hranilnici okrog tri milijone tolarjev. Na fotografiji: Leon Janjac in Karmen Škrbec (manjka Nevenka Badovinac) z mentorico Marino Janjac v zelo utesnjenem kotičku metliške šolske hranilnice. (Foto: M. B.-J.) V VAJI SODELOVALO 85 GASILCEV - Ob mesecu požarne varnosti je gasilska zveza Kočevje minulo soboto na območju rudniškega jezera izvedla vajo, katere namen je bil prikaz strokovne usposobljnosti gasilcev operativcev in njihove tehnične opreme. V vaji je sodelovalo 9 od skupno 15 društev oziroma 85 gasilcev, ki so vzdolž več kot kilometer napeljane cevi od zajema vode v jezeru do objektov podjetja Gramat, diskoteke Sing Sing in stare rudarske kolonije preiskusili tudi sistem povezave z UKV radijskimi ročnimi postajami. Uspešno izvedena vaja je pokazala, da so tako gasilci kot njihova oprema dobro pripravljeni. (Foto: M. L.-S.) Pripravljajo se na zimo V Loškem Potoku bi radi oživili nekdaj tradicionalno smučarijo LOŠKI POTOK - O raznih ak- vezali, da se na zimsko sezono te- tivnostih Nevtralcev smo pisali že meljito pripravijo. Resno razmiš- preteklo in v začetku tega leta. To ljajo tudi, da bi zgradili nov zalet- je večja skupina mladih iz vasi ni most in skakalnico od sedanjih Retje, pridružujejo pa se jim tudi 65 m povečali na 90 m. Menijo, da drugi iz vasi v KS Loški Potok. bo Loški Potok, če bodo deležni Njihov cilj je oživiti nekdanjo tra- pravega razumevanja lokalnih ob- dicionalno smučarijo in druge lasti, spet dobil nekdanji sloves, športe. Preteklo zimo so pripravili A. KOŠMERL več skakalnih tekmovanj na mali Bloudkovi skakalnici, nočno sankanje za vse starostne skupine, uspelo jim je pripraviti zelo odmevno kolesarsko dirko, imajo pa tudi svojo malonogometno ekipo, ki je v občinski ligi v tem letu zasedla tretje mesto. V teh dneh čistijo obe skakalnici. Teren se je namreč močno zarasel, pri Bloudkovi skakalnici pa bodo postavili še sodniški stolp. Del zaletišča in doskočišča mnogo mlajše Goriškove 65-metr-ske skakalnice pa naj bi uporabljali za spuste in delno za slalom. To skakalnico je v zadnjih letih spremljalo niz neprijetnosti. Nekaj so bile krive skoraj brezsnežne zime pa tudi pravih organizatorjev ni bilo. Tako je hitro propadal nevzdrževani leseni zaletni most. Ko so pod njim gradili cesto, je gradbeni stroj zalet močno poškodoval. Zato ga je bilo potrebno podreti, za novega pa ni bilo denarja kljub obljubam. Nevtralci, ki jim je res potrebno izreči vse priznanje, so se ob- RESEVANJE - Tudi letos so v gasilskem poveljstvu občine Škocjan ob mesecu požarne varnosti gasilci preizkusili znanje in spretnosti. V soboto, 23. oktobra, so izvedli vajo gašenja in reševanja na podružnični osnovni šoli na Bučki. Vaje se je udeležilo 15 gasilcev iz PGD Bučka in 32 iz preostalih šestih prostovoljnih gasilskih društev v občinskem poveljstvu Škocjan. V kratki analizi po vaji so ugotovili dobro pripravljenost in usposobljenost vseh društev v občini in si zaželeli, da bi se čim večkrat srečali na podobnih vajah, a čim manjkrat na pravi intervenciji. (Besedilo: Ma. C., foto: A. Z.) OTROCI PEKLI - Živžav pri trebanjskem vrtcu se je zdel otrokom še posebej imeniten, kajti svojim staršem in vrstnikom so lahko postregli tudi s pecivom, ki so ga spekli sami, no, skoraj, čisto sami... (Foto: P P.) Geodeti hočejo spremembe Geodetski dnevi na Bledu - Projekt posodobitve geodetskih procesov - V načrtu posodobitev evidentiranja nepremičnin Učenje za odrasle je priložnost Šolanje za vzgojitelje • g®[raflmjD0w®sti0 • ©OODs® • gO®[po®0 • gp®^®^®!® • g®}[TOO[raDi]w®®Gfl • sDote® • 0DESET Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Blažki Bartolj iz Dečje vasi 19 pri Trebnjem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (2) Srečna mladost - TVio Najstniki (4) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev (2) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm (5) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov (3) Cviček - ansambel Franca Potočarja (7) Osamljeni godec - ansambel Vasovalci (6) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci 8. (-) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja 9. (8) Stara hiša - ansambel Štirje kovači 10. (9) Če se bom ženil - ansambel Jasmin Predlog: Le muzika - ansambel Mikola KUPON ST. 44 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V NOVO MESTO IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral Cvetko Kodrič in Marjano Baznik iz Novega mesta ter Adolfa Uhana iz Ljubljane. Kodričevi je pripadla denarna nagrada, Baznikova in Uhan pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 44”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 42. KRIŽANKE Pravilna rešitev 42. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: APLANAT, ILIRIJA, KEJ, KEN, ITA, AVA, ZIDEK, JEK, PLATON, TACA, LEHA, IRI, ATOL, NOVOST, NAVIGATORKA, ELIJA, OLEAT, TOČAJ, RIHTA. NAGRADNA KRIŽANKA 44 AVTOR: JOŽE UDIR VRSTA STREŠNE KRITINE PTICA UJEDA SVETO- PISEMSKI PREROK STALJENA SNOV ENOZLOŽNA BESEDA BREZ NAGLASA VEČJA INSTRUMEN- TALNA SKLADBA NAJVIŠJI VRH V TURČIJI DOLENJSKI UST; DOLENJSKI UST INDIJANSKO OBUVALO VRSTA STARINSKIH TISKARSKIH ČRK ŽGANI SLADKOR NAŠE OBMORSKO MESTO GLINASTA PIŠČAL IVO NAKIČ TISOČINKA MILIMETRA DOTOČITEV PLESEN NA VINU KIP ŽENSKE KOT NOSILNI STEBER ČENČA IME FILMSKE IGRALKE NIELSEN PRELAZ ČEZ VELEBIT DESNI PRITOK VOLGE BINARNO LOGIČNO STIKALO BOLGARSKI KNEZ KEM. SIMBOL ZALANTAN BAKHOVA PALICA VZDEVEK DWIGHTA EISEN- HOVVERJA NEKDANJI SISTEM PROIZVODNIH ODNOSOV PRINC IZ INDIJSKEGA EPAMAHAB-HARATA UŽITNA MEHIŠKA GOMOU- NICA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. SVETOVALEC I ■ PSIHOLOG 2. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I • ZA VARSTVO PRI DELU 3. REFERENT I ■ VODJA SKUPINE PUO 4. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA Pogoji: K točki 1: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj. K točki 2: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba varnostno tehnične ali druge ustrezne smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj. K točki 3: - višja strokovna izobrazba pedagoške, pravne ali druge družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, moški z odsluženim vojaškim rokom. K točki 4: - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Za navedena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1 bodo vabljeni na pogovor. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 2, 3, in 4 bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Obstaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite, v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. BISERNOPOROČENCA MARIJA IN FRANC GLIHA - “Bolje kot v bolnišnici skrbita za naju Štefka in Mirko, "pove s tresočim glasom Franc Gliha s Ceste pri Velikem Gabru tudi v imenu svoje življenjske družice Marije, s katero sta nedavno praznovala biserno poroko. (Foto: P. P) * AGRAFA, gradbena operativa, d.d., v stečaju, Cesta krških žrtev 134 c, 8270 KRŠKO, objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem > PRODAJO NEPREMIČNINE IN LASTNIŠKEGA DELEŽA Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je naslednje premoženje stečajnega dolžnika: I. NEPREMIČNINE v Vidmu-Krško, Cesta krških žrtev 19, ki v naravi predstavljajo: a) dve tretjini nepremičnine, vpisane pri ZK vložku št. 119, k.o. Krško, obstoječe iz z.k. telesa I pare. št. 79/1 - stavbišče, dvorišče in z.k. telesa II hiše v Vidmu-Krškem, Cesta krških žrtev 19, ki jo v naravi predstavlja: - prvo nadstropje v izmeri 264,08 m2, - stopnišče v izmeri 36,30 m2, - predsoba v pritličju v izmeri 19,80 m2, - podstrešje v izmeri 228,08 m2, - dve sobi na podstrešju v izmeri 36 m2, - nepoglobljeni del kleti v severovzhodnem delu stavbe s stopniščem v izmeri 104.18 m2, kar vse skupaj znaša 688,44 m2, in b) stanovanjska hiša, Cesta krških žrtev 19, ki stoji na parceli št. 79/2, stavba brez zemljišča, pripisana k ZK vložku št. 1488, k.o. Krško, in tovri zemljiškoknjižno telo II v izmeri 105 m2, ter dvorišče v izmeri 95 m2, vpisane v z.k. telo I istega vložka, na katerem ima pravico uporabe vsakokratni lastnik. Nepremičnini predstavljata celoto in se prodajata v paketu za izklicno ceno 27.000.000,00 SIT. Prednostno pravico nakupa pod enakimi pogoji ima hipotekarni upnik! II. LASTNIŠKI DELEŽ (25%) V PODJETJU GASTROMIKS, gostinstvo in trgovina, d.o.o., Sremiška cesta 13, KRŠKO, za izklicno ceno 450.000,00 SIT. Prednostno pravico nakupa pod enakimi pogoji imajo ostali družbeniki! III. POGOJI Pisne ponudbe v zaprti kuverti z oznako “Ponudba za nepremičnino” oz. “Lastniški delež” lahko pošljejo fizične osebe, državljani RS, in pravne osebe, registrirane v RS. Kupci ne morejo biti osebe, določene v dopolnjenem 153. členu ZPPSL. Ponudbo je potrebno dostaviti na naslov: AGRAFA, gradbena operativa Krško, Cesta krških žrtev 134 C, v roku 8 dni od dneva objave. Pisne ponudbe morajo vsebovati popolni naziv kupca in njegov točni naslov, ponujeni znesek in davčno številko. Za pravne osebe mora ponudbo podpisati pooblaščena oseba. Vsak ponudnik mora do dneva odpiranja ponudb vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 51600-690-86746. Dokazilo o vplačani varščini mora ponudnik predložiti komisiji najmanj 1 uro pred začetkom odpiranja ponudb. Varščina bo uspešnemu kupcu vračunana v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnjena v 5 delovnih dneh po zaključku prodaje, brez obresti. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločila komisija v 8 dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Najboljši ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o nakupu v roku 8 dni od dneva dražbe in plačati celotno kupnino v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. Davek od prometa nepremičnin plača prodajalec, stroške sestave notarske pogodbe in prepis lastništva pa kupec. Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne kupnine. Premoženje se prodaja po načelu “videno-kupljeno”. Ogled nepremičnin je možen vsak delavnik med 9. in 12. uro po predhodnem dogovoru na tel. 041/715-818. OSMRTNICA Obveščamo, da je tragično preminul naš dolgoletni sodelavec IVAN KERMC s Sel pri Zburah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sodelavci Ljubljanskih mlekarn PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKEGA OPISMENJEVANJA - V tednu vseživljenjskega učenja so na OS Bršljin v okviru Kongresa Ro predstavili program računalniškega opismenjevanja. Za uvod je spregovoril ravnatelj šole Anton Dragan (na desni), ki je dejal, da je šola na področju računalništva na visoki ravni in je postala tovrstni izobraževalni center za učitelje na Dolenjskem. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli učenci Glasbene šole Marjana Kozine, ki so pripravili poseben program, med drugim je nastopil tudi mali godalni orkester pod vodstvom Petre Božič. Sledil je ogled razstave, predstavitev didaktičnih programov in okrogla miza na temo Vloga in pomen uvajanja informacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalno delo. (Foto: L. Murn) O EROTIKI IN EKOLOGIJI - Pred kratkim se je s predstavitvijo knjige Vasilija Vaška Poliča “Erotika in ekologija ” v semiškem penzionu Smuk pričelo praznovanje semiškega občinskega praznika. Vasilija, sicer sodni-ka-svetnika na vrhovnem sodišču RS, in njegovo že peto leposlovno delo je predstavil njegov brat Svetozar. Polič je svoje zadnje delo podnaslovil s “seks, narava in spomini”, v njej pa prevevajo predvsem spomini na Belo krajino, od koder Poliči izhajajo. Predstavitev je popestril Matija Krkovič iz Kostela z igranjem na več kot stoletje staro harmoniko, ob katerem je Vasilij Polič zapel tudi nekaj pesmi. (Foto: M. B.-J.) NERAJSKA HRANA TUDI V RESNICI - Prebivalci Velikega Nerajca, skozi katerega vodijo ena izmed vrat v krajinski park Lahinja, si niso mogli kaj, da ne bi v vasi pripravili predstavitve knjige Ksenije KI talil Nerajska hrana. Poleg knjige, za katero^ vlada veliko zanimanje, pa so prizadevni domačini pretekli teden gostom pokazali predvsem, kakšna je njihova hrana tudi v resnici, ne le na fotografijah. Bogato so obložili mizo z različnimi dobrotami, predvsem s takšnimi, po katerih je vas še posebej poznana, kot je na primer prosta ajdova potica. (Foto: M. B.-J.) LIKOVNA KOLONIJA KRK - Jelka Kupec je na otoku Krk organizirala tridnevno likovno kolonijo, na kateri je sodelovalo osem likovnih ustvarjalcev: slikarji Jelka Kupec, Marjan Maznik, Ciril Plešec, Ciril Rupčič, Jožica Škof, Boris Štrukelj in Veljko Toman ter kipar Vlado Novak. Dela, nastala v koloniji, so predstavili javnosti na razstavi, ki so jo odprli v soboto, 16. oktobra, v zasebni galeriji Kupec na Krku. V kulturnem programu je nastopil kitarist Matej Škof Ljubica Nenadič in Marica Pilko pa sta brali svoje pesmi. Razstava bo gostovala še v drugih krajih otoka Krk. SREČANJE KRVODAJALCEV V ŽUŽEMBERKU - V novi občini Žužemberk so pred dnevi prvič pripravili srečanje krvodajalcev. Med osemnajstimi krvodajalci, ki so dobili priznanja, je predsednica novomeškega območnega odbora Rdečega križa Slovenije Anica Bukovec stisnila roku tudi Francu Jenkoletu (na sliki), ki je kri daroval 25-krat, krvodajalcem pa se je za njihovo humanost zahvalil tildi žužemberški župan Franc Škufca. (Foto: I. V.) Zanju lepo skrbijo domači Praznovala biserno poroko CESTA - Kar 40 let je 86-letni Franc Gliha čevljarii po dolenjskih krajih, rod tega mojstra pa izhaja iz Tržišča, kjer je bilo za 11 otrok bolj malo kruha. Z ogorčenjem in grenkobo v srcu se spominja prvih povojnih let, ko so mu takratne oblasti odvzele skoraj vse, ker ni hotel v obrtno zadrugo. Ko se je uprl, so mu pustili le dva šivalna stroja. Z Marijo, rojeno v kmečki družini v Zagorici, sta se spoznala pri Klemenčiču, v gostilni v Radohovi vasi, ko sta po trgatvi veselo brusila pete ob polkah in se je vnela ljubezen na prvi pogled. Poročila sta se šele čez 4 leta. Ker ni bilo stanovanja, sta kar 9 let stanovala v gostilni Ozimek na Selah pri Šumberku, kjer je imel Franc tudi delavnico. Bisernoporočenca sta bila zelo vesela pozornosti, ko so jima ob jubileju zapela mladinski cerkveni zbor, ki ga vodi njuna vnukinja Maja in spremlja organistka Katarina, ter Zagriški fantje, pri katerih je dolga leta prepeval tudi Franc. Pred 15 leti si je hudo poškodoval roko in odtlej ni več tako pri močeh. Ženo Marijo pa je dvakrat obletela možganska kap, tako da je 7 let privezana na posteljo. Toliko časa je že doma, da skrbi zanju, tudi snaha Štefka, ki je pustila zaposlitev. “Zgled moramo dajati! Tudi ata In mama sta lepo pazila na najine otroke, ko sva bila z možem v službi,” pravi hvaležna Štefka Gliha. To je hkrati zgovorno sporočilo ne le za 3 sinove ter 6 vnukov in 4 pravnuke bisernoporočencev Gliha. P. PERC Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA KOVAČIČ upokojena kontrolorka Pošte Novo mesto Od nje smo se poslovili v soboto, 30.10.1999, na pokopališču v Prečni. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO PRIZNANJE AKTIVISTKI RK - Na nedavnem srečanju strejših krajanov iz KS Stopiče so aktivistki Rdečega križa Martini Koračin z Dol. Težke Vode (druga z leve) podelili priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v tej humanitarni organizaciji. (Foto: A. B.) TLAKOVANJE NA KAPITLJU - Pred kratkim so začeli urejati pot ob kapiteljski cerkvi. Dosedanjo peščeno pot tlakujejo z granitnimi kockami, ob tem bodo uredili še del drenaže cerkvenih temeljev. Dela so usklajena z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. (Foto: A. B.) V 71. letu nas je zapustila žena, mama, stara mama in teta ANGELCA ŠTAMPALIJA Nad mlini 56, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Milivoju Piletiču, dr. Tatjani Remec, vsemu osebju infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice za vso nego in pomoč ter osebju Doma starejših občanov v Šmihelu. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je v 74. letu starosti zapustil dragi mož, očim, stric, bratranec ALOJZ MARKELC Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, nam stali ob strani v težkih trenutkih in pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Maverju, gospodu župniku za opravljen obred ter ZKPZ Dob pri Mirni, pevcem za zapete žalostinke ter družini Pleskovič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN V začetku novembra bi praznoval 60-letnico naš dragi prijatelj iz Žužemberka MARJAN LEGAN 3.11.1939 - 1.10.1999 Živi v naših srcih. Nande, Jože, Peter, Slave, Adi in Fele Žužemberk, november 1999 ZAHVALA Življenje se včasih drži Najlepše je, ko se razsipa veselo na smeh, z žarom na vse strani a včasih le stežka taji in vse do poslednjega hipa solze v očeh. z visokim plamenom gori. Nepričakovano je v 67. letu starosti umrla FANIKA POTOČNIK roj. Škufca iz Kota 96 a pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Globoko pretreseni: hčerki Alenka in Nada ter sin Viktor z družinami, vnuk Tomaž, vnukinje Špela, Sabina, Petra in Tadeja, sestre Milena, Cveta, Nada, bratje Jože, Edo, Lado in Tone, prijatelji in sosedje ZAHVALA Kar je minilo, se ne vrne. Toda če je zašlo v svetlobi, se še dolgo sveti. (K. Foerster) V 80. letu starosti se je poslovila od nas skrbna mama, sestra in teta ZOFIJA GROM roj. Tomič z Ljubljanske ceste 13, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojno v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za skrb dr. Humarjevi, zdravnikom ter osebju Pljučnega in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala kolektivoma Osnovne šole Otočec in Kovinarju Novo mesto, krajanom, pevcem iz Šmihela, gospodu za odigrano Tišino ter pogrebnima službama Oklešen in JP Komunala. Posebej se zahvaljujemo g. proštu Jožefu Lapu za izrečene besede in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bile življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala, a v naših srcih boš ostala. V 85. letu je zatisnila trudne oči draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta DANICA RADOJČIČ iz Bojancev 11 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečene besede sočutja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala govornikoma ge. Miri Radojčič, g. Radu Vrliniču, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Malerič, pevkam za zapete žalostinke in gospodu za zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo dr. Tomčevi za lajšanje bolečin naši mami v zadnjih trenutkih. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554 delovni čas: NONSTOP Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča. Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje ZAHVALA V 56. letu starosti se je mnogo prezgodaj končala življenjska pot ljubega moža in očeta VIKTORJA SENICE iz Dol. Toplic Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično nudili pomoč, darovali sveče, cvetje in nam z spodbudnimi besedami stali ob strani. - Žalujoči: žena Helena, otroci Andrej, Tanja in Jaka ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA V 84. letu starosti, se je iztekla življenjska pot naše upokojene sodelavke iz SEKTORJA LOGISTIKE IN NABAVE ALOJZIJE KOBE Mestne njive 10 Od nje smo se poslovili v petek, 29. oktobra 1999, na pokopališču v Smolenji vasi. S hvaležnostjo jo bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto Iskrena in globoka ZAHVALA vsakomur posebej in vsem skupaj za izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše, za trenutke spoštovanja, katere ste poklonili naši pokojni mami FRANČIŠKI POVŠIČ ob njenem poslednjem slovesu iz Čučje Mlake. Hvala! Čučja Mlaka, 27. vinotoka 1999 'mmm