a263997
GRO
LETNIK 3
naša
skupnost
FEBRUAR 1977
številka 2
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
VSEM ŽENAM OD NJIHOVEM PRAZNIKU
8. MARCU
ISKRENO ČESTITAMO
Krajevna skupnost Šmarje-Sap je zaposlenim zenom poklonila za njihov praznik najlepše darilo - otroški vrtec (slika zgoraj)> ki bo slovesno odprt 11.3.1977.
Na -podlagi 1. Siena odloka o priznanjih in nagradah Louisa Adamiča in v skladu s 4. Slenom pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad Louisa Adamiča (Ur. list SRS} St. 24/76) komisija SkupSčine občine Grosuplje za odlikovanja
razpisuje
NATEČAJ
ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD LOUISA ADAMIČA V LETU 1977
Skupščina občine Grosuplje podeljuje priznanja in nagrade Louisa Adamiča za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvene raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, na področju delovanja krajevnih skupnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti.
Priznanja in nagrade Louisa Adamiča se podelijo delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ter delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom na območju občine Grosuplje.
Priznanja in nagrade Louisa Adamiča lahko skupščina občine podeli tudi delovnim ljudem in organizacijam, ki niso z območja občine Grosuplje, če imajo posebne zasluge za vsestranski razvoj občine ali za razvijanje samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na medobčinski ravni, v republiki ali federaciji.
Posameznikom, krajevnim skupnostim in društvom se podeljuje priznanje in denarna nagrada v znesku 10.000 (desettisoč) dinarjev, delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim pa samo priznanje.
Predlog za podelitev priznanja in nagrade Louisa Adamiča mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati Se opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet.
Predloge lahko dajo organi skupščine občine Grosuplje, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge organizacije in društva ter občani občine Grosuplje.
Predlogi za priznanja in nagrade Louisa Adamiča morajo biti predloženi Skupščini občine Grosuplje, komisiji za odlikovanja, Grosuplje, Kolodvorska c.
4, najkasneje do 1. junija 1977.
Iz delo občinske skupščine
KORAK NAPREJ V SKUPŠČINSKEM DELEGATSKEM SISTEMU
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti so del e-notnega skupščinskega delegatskega sistema in skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti o temeljnih vprašanjih s svojega področja odločajo enakopravno z zbori občinske skupščine. V dosedanjem delovanju skupščinskega delegatskega sistema so se skupščine teh interesnih skupnosti že večkrat vključile kot četrti zbor skupščine občine, vendar na ločenih zasedanjih, kar so pogojevale dane prostorske možnosti.
Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1975/76, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS pripravila Občinska izobraževalna skupnost, pa so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter delegati skupščine Občinske izobraževalne skupnosti obravnavali in o njem sklepali na neposrednem skupnem zasedanju. V skupni razpravi je sodeloval tudi pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo SR Slovenije, ki je odgovoren za pedagoško delo prosvetnih delavcev na območju naše občine tov. Perič in pohvalno ocenil dosežene rezultate na področju vzgoje in izobraževanja v občini v zadnjih letih, predvsem izredno dober učni uspeh učencev, občutno zmanjšan osip učencev in prizadevno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev ob delu. Opozoril je na nekatere slabosti, med drugim na premajhno prizadevanja šol oz. prosvetnih delavcev in drugih dejavnikov v občini za postopno uvajanje celodnevne šole.
Skupna razprava je pokazala, da je tako vključevanje skupščin interesnih skupnosti v delo zborov skupščine občine potrebno in koristno, zato je treba skupščinski delegatski sistem v tej smeri razvijati in utrjevati.
VZGOJA IN VARSTVO NAJMLAJŠIH
Vzgojno varstvena dejavnost je v občini organizirana v naseljih Grosuplje, Ivančna gorica in Šentvid pri Stični. V kratkem bo stekla tudi v naselju Šmarje.
Družbenega varstva je bilo v letu 1976 deležnih 251 otrok v starosti od 2-7 let; 17^ v Vzgojno varstvenem zavodu Grosuplje, 24 v dislociranem oddelku v Ivančni gorici in 31 v dislociranem oddelku v Šentvidu pri Stični. Potrebe so znatno večje, zlasti v Grosupljem in Ivančni gorici in je bilo zaradi premajhnih zmogljivosti vrtcev precej otrok odklonjenih.
Otroci se v vrtcu že pri 2 letih srečujejo z načrtno vzgojo, zadnja leta pa tudi s pripravo na šolo. Celoletno malo šolo je v okviru rednega dela vrtca obiskovalo 55 otrok. Izven rednega dela pa je v popoldanskem času obiskovalo 120 urno malo šolo 510 otrok v 22 oddelkih.
■a*******************************************************
OSNOVNOŠOLSKO ZNANJE - TEMELJ ZA NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE
a*******************************************************
Osnovnošolsko izobraževanje poteka v občini Grosuplje v 4 centralnih šolah, 2 popolnih podružničnih šolah in 13 nepopolnih podružničnih šolah. V šolskem letu 1975/76 je pouk obiskovalo 3044 učencev v 121 čistih oddelkih in 323 učencev v 14 kombiniranih oddelkih, skupaj torej 3367 učencev v 135 oddeI kih.
Napram šolskem letu 197^/75 se je število učencev po vseh centralnih in podružničnih šolah povečalo za 18, število oddelkov pa za 5- Največj? porast učencev beležimo v centralni šoli Ferdo Vesel Šentvid pri Stični (14). V centralni šoli Stična je število učencev poraslo za 11, v centralni šoli Louisa Adamiča Grosuplje za 3, medtem ko je število učencev v centralni šoli Tone Tomšič Dobrepolje v šolskem letu 1975/76 upadlo za 10.
Za učence, ki se niso sposobni vključiti v redni osnovnošolski program, so pri centralnih šolah v Grosupljem in Šentvidu pri Stični organizirani oddelki posebne šole. V minulem letu je bilo v 9 takih oddelkih vključenih 90 učencev. Posebne osnovne šole v Ljubljani, Kamni gorici, Veržeju in Strunjanu pa je obiskovalo 16 naših učencev. V posebni osnovni šoli za revmatične in srčne rekonvalescente "Dr. Marko Gerbec" Šentvid pri Stični je osnovnošolsko izobrazbo pridobivalo 82 učencev iz raznih krajev Slovenije.
V šolskem letu 1975/76 je na vseh osnovnih šolah v občini uspešno napredovalo 3328 učencev, ali 98,8 %. Dober učni uspeh je pripisati boljšemu delu, aktivnejšim učnim metodam in izpopolnjenim metodam ocenjevanja in preverjanja znanja. Osip učencev, to je število tistih učencev, ki v času redne šolske obveznosti ne dokončajo 8-letke, se je na osnovnih šolah v občini zmanjšal od 26,1 % v šolskem letu 1974/75 na 9,3 % v šolskem letu 1975/76. Znatno se je popravil in izboljšal tudi uspeh učencev v posebnih oddelkih.
//« n n n n n n n n n n n n n n n // n n // // n n n n n n n n n n n n n u n n tl n n ti n n n n
KMETIJE TISTIM, KI BODO ZEMLJO TUDI OBDELOVALI
n n n n u n n n n ti n n n n n n n n n n n n n n n n n ti n n n n ti n u n n n n n n n n n n n
Da bi bila preprečena nadaljnja drobitev kmetij, ki pogosto nastopa ob zapuščinskih razpravah, so zbori skupščine občine sprejeli odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij. V odloku je navedenih 836 kmetij oz, lastnikov kmetij po krajevnih skupnostih, za katere bodo ob dedovanju veljali ugodnejši pogoji. Predlog teh kmetij je pripravila Kmetijska zemljiška skupnost, v tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Sedanji lastniki kmetij imajo v okviru veljavne zakonodaje prosto razpolagalno pravico s kmetijskimi zemljišči. Le ob dedovanju bo prevzemnik kmetije tisti dedič, ki bo kmetijsko zemljišče tudi obdeloval z osebnim delom, predvsem pa tisti, ki je tak namen že izkazal. Pogoji za prevzem teh kmetij bodo za prevzemnika ugodnejši glede dajatev in izplačil ostalim dedičem. Tako bodo ustvarjene tudi večje možnosti za krepitev proizvodnega sodelovanja med kmeti in organizacijami združenega dela. Skupščina občine bo po potrebi seznam takoimenovanih "zaščitenih kmetij" spreminjala in dopolnjevala.
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Delegatka Kastelic Danica je v imenu delegacije KS Muljava na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela postavila delegatsko vprašanje ali bo v bližnji ali vsaj daljni bodočnosti odstranjeno onesnaževanje Višnjice in če bodo izvedeni kakršnikoli ukrepi za ohranitev čiste reke Krke.
Na vprašanje je dal član izvršnega sveta SO ing. Javornik Jože sledeči odgovor:
"Skupščina občine, njen izvršni svet in upravni organi ne stojijo ob strani tega zaskrbljujočega dogajanja. V lanskem letu je bila skupščina občine obveščena o stopnji onesnaženosti voda v občini, ki je dosegla že zaskrbljujočo mejo. Odkrito je bilo, da so onesnaževalci komunalne kanalizacije, družbene kmetijske farme in nekateri industrijski obrati, ki onesnažujejo celotno vodozbi-rno področje reke Krke in dalje njen spodnji tok.
Zavod za ribištvo Ljubljana je,kot zainteresirana organizacija»opravi1 nekatere raziskave in ugotovil, da je dovoljena doza onesnaževanja nekaterih izpustov do 1000 krat prekoračena, na srečo pa količina takih izpustov ni znatna. S strani upravnih organov skupščine občine so bili poduzeti ukrepi, ki izhajajo iz nadzorstvene pravice. Glavna poteza pa je vsekakor storjena s programi čistilnih naprav v Grosupljem in Ivančni gorici. V Novem mestu je ustanovljen tudi medobčinski odbor za sanacijo reke Krke, v katerem so tudi predstavniki iz naše občine. Ta odbor pripravlja celovit program za rešitev problema. S skupnimi prizadevanji in napori bomo še uspeli pravočasno podvzeti ukrepe, ki bodo reko Krko obvarovali pred nadaljnjim onesnaževanjem in jo ohranili či'sto."

m // m /»// // // // n // // // // n n n n n //;/ n n n // n n n n n n n n n
VOLITVE/ IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
n n n n n n n n n n n n n // //«// n n // n n n n n n n n n n n n ti
Zbori skupščine občine so:
*	Gojmiro JELENC-GOLOB, dosedanjo sodnico Občinskega sodišča Grosuplje, ponovno izvolili za sodnico tega sodišča;
*	ZUPANČIČ Jožeta,zaradi upokojitve,razreši1i dolžnosti člana izvršnega sveta in načelnika oddelka za notranje zadeve skupščine občine z 28/2-77*
*	ERJAVEC Valentina, dipl. pravniku, dali soglasje k postavitvi za sekretarja Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana;
*	PETKOVIČ Vladimiru, dipl. farmacevtu iz Domžal, Ljubljanska c. 37, dali soglasje k postavitvi za direktorja Zavoda Centralna lekarna Ljubljana;
*	RIGLER Janezu, dipl. pravniku s pravosodnim izpitom, dali soglasje k postavitvi za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani;
*	AMBROŽIČ Andreja, vodjo skupnih strokovnih služb občinskih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, imenovali za člana izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje, ki bo v izvršnem svetu kot zunanji član odgovarjal za področje vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, otroškega varstva in raziskovalne dejavnosti.
ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE SE BODO SESTALI PREDVIDOMA 23. MARCA 1977 IN OBRAVNAVAL I:
-	predlog programa dela zborov skupščine občine Grosuplje za leto 1977
-	poročilo o delu upravnih organov SO Grosuplje za leto 1976 in program za leto 1977;
-	poročila o delu pravosodnih organov, organov odkrivanja in pregona za leto 1976;
-	predlog odloka o predsedstvu SO, IS SO in upravnih organih SO Grosuplje v voj ni ;
-	predlog odloka o zatemnjevanju;
-	predlog odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Grosuplje;
-	volitve in imenovanja.
RESOLUCIJA 0 URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA NAČRTA OBČINE
Skupščina občine je na seji v začetku februarja obravnavala predlog resolucije o uresničevanju srednjeročnega načrta občine v letu 1977 in ugotovila, da tekst, ki ga je predložil izvršni svet v globalu ustreza. De legati so imeli pripombe na posamezna poglavja, ki so bile pretežno redakcijskega značaja, nekatere pa tudi vsebinskega. Izvršni svet bo,po sklepu skupščine,za naslednjo sejo pripravil prečiščeni tekst resolucije in ga po slal v uporabo vsem nosilcem družbenega planiranja.
Iz delo izvršnega sveta
************************************************** ZAZIDALNI NAČRT VIŠNJA GORA - G 1 V JAVNI RAZPRAVI
**************************************************
Izvršni svet skupščine občine je na svoji seji 3/2—1977 sprejet sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok G 1 v Višnji gori. Načrt je izdelal urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana.
Zazidalni otok G 1 zavzema območje Grintovca. Pretešni del površin tega zazidalnega otoka je namenjen gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Preostali del površin pa je namenjen za družbene objekte in tovarno Iskra ter zelenim površinam. Zazidalno območje zajema 7,68 ha površin.
Malo stanovanjski gradnji in prometnim površinam je namenjenih 4,93 ha zemljišč. Predvideno je, da bo možno zidati 41 enodružinskih hiš, 3 stanovanjske hiše na tem območju pa ze stoje. Rezervat za vzgojnovarstveno ustanovo meri 1,10 ha, kar bo zadoščalo za postavitev zgradbe in ureditev igrišč, ki jih taka ustanova potrebuje. Obstoječemu obratu Iskre so zagotovljene površine za nadaljnji razvoj v izmeri 0,32 ha. Zelenih površin bi bilo v tem predelu 1,19 ha.
Predlog zazidalnega načrta bo na vpogled 30 dni po objavi sklepa v Uradnem listu, in sicer v prostorih krajevne skupnosti Višnja gora ter na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. V tem času lahko dajo pripombe občani in zainteresirane delovne in druge organizacije.
VIŠJE STANARINE
Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti in izvršni svet skupščine občine pripravljata, v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS za letošnje leto, predlog za zvišanje stranarin. Stanarine naj bi se zvišale za 30 %. Istočasno pripravljata tudi predlog za razširitev osnove za uveljavljanje pravice do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Nova lestvica, ki bo služila za ugotavljanje upravičenosti in izračun višine nadomestila dela stanarine družinam z nizkimi dohodki, bo pripravljena na predpostavki, da znaša znosna stanarina poprečnega, to je 3 članskega gospodinjstva 4,6 % dokazljivega dohodka.
Nove stanarine bodo verjetno uveljavljene od 1. maja dalje, medtem ko bodo v nekaterih drugih občinah že od 1. aprila dalje.
NEZADOVOLJIVA DISCIPLINA DAVČNIH ZAVEZANCEV
Rok za vložitev davčnih napovedi je potekel 31. januarja 1977. Davčna uprava skupščine občine Grosuplje je doslej prejela skupaj 1388 vloženih davčnih napovedi, od tega 1291 v roku, 97 pa po določenem roku. Po oceni še preko 200 občanov ni vložilo davčne napovedi. Za odmero davka od skupnega dohodka občanov (dohodek nad 70.000 din) je bilo v roku vloženih 752 prijav, po roku 70 prijav, po oceni pa bi moralo vložiti davčno napoved še 100 občanov.
Zavezancem, ki niso pravočasno vložili napovedi za odmero davka, bo V skladu z zakonom o davkih občanov, odmerjen 10 % povečani davek ali najmanj 100 din. Zavezancem, ki napovedi ne bodo vložili, bo obračunani davek povečan za 20 % ali najmanj 200 dinarjev. Zavezanci, ki napovedi ne bodo vložili in jim davek od skupnega dohodka s povečanim davkom s strani davčne uprave ne bo odmerjen, bodo obravnavani po kazenskih določbah zakona o davkih občanov. Za nevložitev davčne napovedi je zagrožena denarna kazen od 500 do 10.000 dinarjev.
Iz delo krajevnih skupnosti
ŠESTEGA MARCA ŽE TRETJIČ "ZA" V KS ŠMARJE
Statistični podatki kažejo, da je Šmarje drugo največje vodilno naselje v občini. Število prebivalcev se je v zadnjih 10 letih skorajda podvojilo. Leta 1962 je v Šmarju živelo ^65 prebivalcev, leta 1971	731, de-
cembra 1976 pa že 913 prebivalcev. Po oceni bo leta 1982 Šmarje štelo 1300 prebivalcev. Šmarje kot naselje in krajevna skupnost kot celota torej doživlja zelo hiter razvoj. Z razvojem pa se večajo tudi skupne potrebe. Ker
te presegajo možnosti, se bodo krajani krajevne skupnosti Šmarje 6. marca 1977 že tretjič odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Ta bo uveden za dobo 5 let, od 1/7~1977 do 30/6-1982. Samoprispevek bodo plačevali zaposleni od neto 00 in upokojenci od pokojnin, ki presegajo 2000 dinarjev ter občani od katastrskega dohodka po stopnji 1,5 %\ po stopnji 2% od neto 00 in po stopnji 1 % od presežka pa občani, ki opravljajo obrtne ali intelektualne storitve kot glavni ali postranski poklic.
V KS računajo, da bodo na ta način zbrali 3 milijone sredstev, ki bodo uporabljena za dograditev otroškega vrtca, gradnjo telovadnice, ureditev športnega centra ob osnovni šoli in za modernizacijo krajevnih poti na območju krajevne skupnosti. Le uspešen izid referenduma bo jamstvo za naše skupno zadovoljstvo.
13. MARCA - REFERENDUM V KS ŽALNA
Krajevna skupnost Žalna je v letu 1972 uvedla za območje vasi Žalna, Velika in Mala Loka krajevni samoprispevek za modernizacijo ceste Vel. Mlačevo - Žalna - Vel. Loka - Na šoli. Ta samoprispevek poteče z 31. marcem letos.
Z zbranimi sredstvi je bila modernizirana cesta na odseku Vel. Mlačevo - Vel. Loka. Letos pa bo predvidoma dokončan še zadnji odsek do zaselka "Na šoli". Zato so bili na predlog vaščanov Luč in Plešivice sklicani zbori občanov v naseljih Žalna, Luče, Velika in Mala Loka ter Plešivice, da bi se dogovorili o uvedbi novega krajevnega samoprispevka za financiranje komunalne ureditve v teh naseljih. Večina občanov se je na zborih izreklo za uvedbo drugega samoprispevka, za dobo od 1/4-1977 do 31/12-1980, po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih in od katastrskega dohodka.
Zbor delegatov KS Žalna je na seji 18/2-1977 že tudi sprejel sklep, o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bo v nedeljo 13- marca 1977- Prepričani smo, da bo referendum uspel, saj bo s tako zbranimi sredstvi KS Žalna lahko uresničila vsaj del želja krajanov po napredku in ureditvi svojih naselij.
TAKO MLADI RAZMIŠLJAJO 0 REŠEVANJU SKUPNIH NALOG
*«»***«****«*««*******************«*««***
OBJAVLJAMO PRVO NAGRAJENO NALOGO 0 KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU V GROSUPLJEM :
*************************** ****««**«-****«*«****«« ***********
"Sedim ob oknu in razmišljam ... Jutri bo 26. december, veliki dan odločitve naše krajevne skupnosti. Upam in srčno želim, da bi šli naši krajani na volišče in obkrožili tisto malo besedico "ZA".
Pred dobrimi petimi leti sem se priselila v Grosuplje. Vživela sem se v kraj in rada živim v njem. Marsikaj se je spremenilo v teh petih letih. Kraj se nepopisno hitro razvija. Hiše rastejo kot gobe po dežju. V teh petih letih smo dobili novo šolo, nov vrtec, veliko cest je asfaltiranih, imamo že javno razsvetljavo itd.
Nekaj pa manjka na Grosupljem. Jaz najbolj pogrešam kulturni dom. Lepo dvorano za številne prireditve, ki so kraju oziroma krajanom nujno potrebne.
Mi mladi, verjetno tudi starejši, bi si tako radi ogledali marsikak novejši film, gostovalo pa bi lahko tudi kako gledališče.
Napisala sem že, da sem se pred dobrimi‘petimi leti priselila v kraj, ki se je do danes zelo povečal. V karju so številne mlade družine, zato je vrtec že dolgo premajhen. V Grosupljem nujno potrebujemo še en večji vrtec. Neprecenljive vrednosti je urejeno otroško varstvo. Prepričana sem, da ne bo nobene mlade družine, ki ne bi glasovala za samoprispevek.
Potreba po rekreaciji in popularnost te je vsak dan večja. Zato vam manjka pravi rekreacijski center. Ena telovadnica je odločno premalo. Tega se zaveda veliko število krajanov. Tudi ti bodo najbrž glasovali za samoprispevek novega športnega centra.
Ne morem si misliti, da referendum ne bi uspel. Prepričana sem, da-je v Grosupeljčanih toliko zavesti, če sami niso vezani na katero izmed dobrin, ki sem jih naštela, jim je za napredek, za lep izgled in kulturne dobrine kraja.
Vesel in najsrečnejši otrok bom, če bo referendum uspel. Le kdo ne želi vse dobro kraju, v katerem živi ? Vsi imamo radi lep, urejen dom. Kaj pa je kraj, v katerem živimo, drugega kot velik dom? Čustveno smo navezani nanj, zato moramo zanj tudi kaj žrtvovati. Zato vzklikam: "Vsi Grosupeljčani na volišče in glasujte za samoprispevek!"
Katka Vukelič, 7-c. Osnovna šola "Louis Adamič" Grosuplje
******«*#**************
TELEFON V KS ILOVA GORA ®
***********************
Krajevna skupnost Ilova gora je najmanjša v občini. Ima 169 prebivalcev in združuje le 3 naselja: Velika Ilova gora, Mala Ilova gora in Gaberje. Najbližja trgovina je na Čušperku, do koder vodi 3 km ne najboljše vaške poti. Vseh ostalih dobrin so krajani lahko deležni le v 12 km oddaljenem Grosuplju, delno pa v približno enako oddaljenem Dobrepolju (zdravnik, živinozdravnik, lekarna, pošta, večja izbira živilskih artiklov). Za učence je organiziran dnevni prevoz v osnovno šolo v Grosuplje.
Ni torej čudno, da so si krajani zaželeli sodobnejše hitre in učinkovite povezave s svetom in se v letu 1977 odločili v svojo krajevno skup' ost napeljati telefon. Z zbiranjem sredstev so začeli že v lanskem letu. Krajani so s prostovoljnimi prispevki zbrali 30.000 din, 20.000 din je prispevala KS, 90.000 pa občina. Krajani so s prostovoljnim delom pri kopanju jam in postavljanju drogov pripravljeni prispevati še dodatnih 30-000 d i narjev.
******************************
ČISTI RAČUNI/ DOBRI PRIJATELJI
******************************
Gradnja suhokranjskega vodovoda Zagradec-Krka se je zavlekla (trajala je 5 let) in s tem zdražila. Uporabniki vodovoda so k gradnji pr-
votno prispevali po 3000 din na gospodinjstvo. To pa ni zadoščalo za dokončanje investicije. Treba je bilo zbrati manjkajoča sredstva, kar so prevzeli na svoja ramena krajani obeh krajevnih skupnosti in se zavezali prispevati dodatnih 600,- din po gospodinjstvu.
Na razširjeni seji sveta KS Krka in na zboru občanov KS Zagradec so ugotavljali, da je večina uporabnikov vodovoda že plačala tudi dodatni prispevek. Sprejet pa je bil sklep, da so vsa gospodinjstva, ki so priključena na vodovod, dolžna v celoti poravnati svoj prispevek k gradnji vodovoda. V nasprotnem primeru jim grozi odklop vodovodnih priključkov in dodatni stroški za ponovno priključitev. Sedanji prispevki gospodarstev za priključitev na vodovodno omrežje so znatno višji in znašajo pri gradnji vodovoda Podtabor-Spodnja Slivnica-Račna od 8.000 do 11.000 din, brez vaške solidarnosti, za katero prispevajo do 3-000 din.
n n ii n n n ii n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n ii n n n
n n n n n n ii n n ii n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n
Krajevna skupnost Krka si je za leto 1977 zastavila program del v okviru realiziranih dohodkov v letu 1976, ki so znašali 67-000 dinarjev'. Večji del sredstev bo KS namenila za komunalno dejavnost, in sicer za vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti, za ojačanje transformatorske postaje v Zabukovju, za razširitev mostu v Znojilah in za postavitev novega mostu v Krški vasi ter za ureditev pokopališča in mrliške vežice. Razmišljajo tudi o asfaltiranju nekaterih cest in iščejo povezave in sodelovanja s sosednimi krajevnimi skupnostmi. Rešitev teh skupnih problemov bo zahtevalo veliko pripravljenosti, naporov in prostovoljnega dela vseh krajanov.
V KS so se zatrdno odločili izvesti tudi referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo prepotrebnega šolskega centra med Ivančno gorico in Stično. Od tako zbranih sredstev krajanov bo 30 % možno uporabiti za financiranje del v KS sami.
*******************************
PROSTOVOLJNO DELO V KS PODTABOR
*******************************
V prejšnjem letu so občani v krajevni skupnosti Podtabor opravili 3-318 ur prostovoljnega dela in 405 traktorskih ur.
Tako živahna dejavnost krajanov je vredna vsega priznanja zlasti še zaradi tega, ker istočasno plačujejo tudi krajevni samoprispevek za izgradnjo vodovoda, zbirali so denarne prispevke za Posočje ter bili vključeni v akcijo za vpis posojila za modernizacijo in izgradnjo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
PREMIK NA BOLJŠE TUDI V KS KRKA
M
Pomembni dogodki
**************** **********«*****'H-*** ************ ***********
SOLIDARNA ODLOČITEV DELAVCEV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA GRADNJO ŠOLSKIH OBJEKTOV
******«*»***«*«*««««**«	.g***.** g.***
Delavci organizacij združenega dela v občini Grosuplje so solidarno pristopili k samoupravnemu sporazumu o zbiranju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini za obdobje 1976-1980. Samoupravni sporazum so podpisale že vse delovne organizacije, razen dveh. Vendar tudi pri teh ni zadržkov s strani delavcev in so pristojni samoupravni organi že dali zagotovilo, da bodo delavci v najkrajšem času pristopili k podpisu sporazuma. Odločitev delovnih ljudi za tako reševanje problematike gradnje šolskih objektov je več kot pohvalna in vredna posnemanja tudi za krajevne skupnosti.
Res, da je tudi večina krajevnih skupnosti že pristopila k podpisu sporazuma, so vendarle še krajevne skupnosti, kot Šentvid, Dob,
Zagradec in Višnja gora, ki se za to solidarnostno akcijo še niso odločile.
Tak način zbiranja sredstev je značilen za vse občine v Sloveniji. Kako hitro bomo reševali to problematiko v občini Grosuplje, koliko sredstev bomo namenili za gradnjo novih prepotrebnih šolskih objektov in izboljšali dosedanje pogoje dela v šolstvu, pa je odvisno od nas samih.
Naši otroci Se vedno hodijo v stare in za življenje nevarne Sole. Najbolj kritično stanje pa je v osnovni Soli Stična (samostan) in Soli Dobrepolje.
****** ****■»******■»■***■«■** ********
USTAVNA PREOBRAZBA ZAVAROVALSTVA ********************************
Na osnovi ustavnih določb in zakona o združenem delu se je tudi področje zavarovalništva na novo organiziralo. Iz dosedanjih zavarovalnic Sava in Maribor se je oblikovala zavarovalna skupnosti TRIGLAV, ki je organizirana v petih rizičnih skupnostih. Rizična skupnost industrijskih zavarovanj
zajema vplačevalce premij s področja gospodarskih dejavnosti, predvsem industrije. Kmetijska rizična skupnost zajema vse vrste zavarovanj s področja kmetijstva. Prometna rizična skupnost zajema vplačevalce premij in predlagal-ce izplačil odškodnin s področja prometa. Rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti zajema vplačila s tega področja gospodarskih dejavnosti. Rizična skupnost osebnih zavarovanj zajema vse vplačevalce premij in predla-galcev odškodnin s področja življenjskega, nezgodnega in podobnih zavarovanj.
V občini Grosuplje je bil imenovan iniciativni odbor, ki vodi postopek za novo oblikovanje zavarovalne skupnosti. Ta iniciativni odbor je izvršil svoje naloge v zvezi z izvolitvijo delegatov, obravnavo vseh predloženih gradiv in sklicom občinske konference zavarovalne skupnosti.
Na konferenci delegatov vseh rizičnih skupnosti 24. februarja so bili izvoljeni delegati za vse temeljne rizične skupnosti.
RAZVOJ SUHE KRAJINE
Občina Grosuplje sodeluje z ustreznimi organi v občini Novo mesto, ki pripravljajo program razvoja Suhe Krajine. Iz občine Grosuplje so v področje Suhe Krajine evidentirane naslednje krajevne skupnosti: Muljava,
Krka, Zagradec, Ambrus in Videm Dobrepolje. Občina Novo mesto ima resen namen pripraviti za razvoj Suhe Krajine obširen in konkreten program, ki bo razvoj tega področja znatno pospešil. V ta namen je imenovana delovna skupina, ki zbira podatke, pripravlja usmeritve in oblikuje program. Ta skupina ima seje vsakič v drugi krajevni skupnosti oziroma občini. 28. 2. je bila seja te skupine v Vidmu-Dobrepolje, kjer bodo pregledali pripravljene podatke in elemente za oceno programov. Ta komisija bo svoje ugotovitve in osnutek programa predložila vsem občinskim skupščinam, ki zajemajo področje Suhe Krajine.
RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Občina Grosuplje je podpisnik družbenega dogovora o razvoju malega gospodarstva do leta 1980, zato mora čim prej pripraviti prerez skozi obstoječe stanje in določiti naloge vseh svojih organov za razvoj malega gospodarstva do leta 1980. Sem spada zlasti davčna politika, lokacije in kreditna služba za razvoj na tem področju.
KOVINASTROJ BO GRADIL ********** **•»***#*##*
Tovarna gostinske opreme Kovinastroj Grosuplje pripravlja vse potrebno za gradnjo oz. postavitev nove montažne industrijske hale s tlorisno površino 1.287 m2. Nova hala bo služila za potrebe proizvodnje. V delu sedanjih prostorov pa nameravajo urediti skladiščne prostore. V teku je postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja.

ZAČETEK GRADNJE ČISTILNE NAPRAVE IN ZBIRNEGA KANALA V GROSUPLJEM
**********#**#■)»•*#•&******#**•»•***** ***■)<•** tttt#*****# **•»#*•*****.#**■)!•*■*
Leta 1974 je občinska skupščina sklenila s Splošno vodno skupnostjo Ljubijanica-Sava pogodbo za izdelavo generalne študije kanalizacije Grosupljega in okolice, študija je bila izdelana decembra 1974 in leta 1976 je bila sprejeta kot del urbanističnega načrta naselja Grosuplje.
študija predvideva izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih: Grosuplje, Spodnja Slivnica, Pece, Ponova vas, Brezje, Sela, Jerova vas, Perovo, Brvace, Hrastje, Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Razdrto, Veliki vrh, Mali vrh in Šmarje Sap z zbirnimi kanali, kateri se stekajo v centralno čistilno napravo, ki je locirana v bližini Spodnje Slivnice, študija predvideva razvoj do leta 2010.
Prva etapa gradnje za obdobje do leta 1980 naj bi obsegala:
-	izgradnjo centralne čistilne naprave Grosuplje za okoli 10.000 enot;
-	izgradnjo zbirnega kanala S, ki poteka od centralne čistilne naprave preko predvidene industrijske cone južno od tovarne Motvoz in platno do za-padnega dela železniške postaje Grosuplje, s priključkom obstoječe čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja do Brvac. S tem bi bil celotni za-padni del Grosupljega priključen na novo centralno čistilno napravo;
-	izgradnjo začasne čistilne naprave v Rožni dolini z izgradnjo dela zbirnega kanala B do Jerove vasi in priključka obstoječe kanalizacije vzhodnega predela Grosupljega s predelom Brinjskega hriba;
-	izgradnjo začasne čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem v naselju šmarje-Sap. Začasni čistilni napravi v Rožni dolini in šmarju-Sap se bosta v končni fazi preuredili v zadrževalne bazene visokih voda.
Prvo fazo izgradnje centralne čistilne naprave gradi SGP Grosuplje. Vrednost teh del z opremo znaša 4,620.000 din. Zbirni kanal S gradi Vodno gospodarsko podjetje Ljubljana. Vrednost te investicije znaša din
3.410.000.	Skupna vrednost začete investicije z vsemi prispevki znaša din
8.740.000.	Investitor je Komunalni sklad, skupaj s Komunalnim podjetjem Grosuplje.
Z začetkom gradnje centralne čistilne naprave in dela zbirnega kanala S se odpirajo nove širše možnosti razvoja v zazidalni coni Grosuplje
-	Šmarje. Doslej se je gradnja koncentrirala v predelu, kjer je bilo možno priključevanje na staro čistilno napravo. S to izgradnjo pa so možnosti za urbanistično oblikovanje naselja podane brez dosedanjih omejitev. Zlasti pa je pomembno, da se ne bo onesnaževalo okolja in voda, ker bo zagotovljeno kvalitetno čiščenje.
***************************
SMUČARSKI TEČAJ NA ZATRNIKU *#****#****•«■ ** **** **■»■•* *****
Kljub pomanjkanju snega v domačem kraju, je kolektiv Osnovne šole Dobrepolje med zimskimi počitnicami organiziral smučarski tečaj za učence 5. razreda in učence ostalih razredov, kolikor so dopuščale prostorske zmogljivosti avtobusa. Tečaj smo organizirali na Zatrniku, kamor smo učence vozili dnevno s šolskim avtobusom. Smučarski tečaj je trajal 3 dni, prirejen pa je bil posebej za učence - smučarje začetnike in posebej za učence, ki so že obvladovali smučarske veščine. Za malico so poskrbeli otroci sami oz. njihovi starši, za topel obrok pa vodstvo šole.
Učenci so pokazali v tem kratkem času izredne rezultate, za kar gre zasluga učiteljem - smučarskim vaditeljem Pugelj Stanetu, Miklič Jožetu in Zgonc Ediju. Zadnji dan tečaja je bilo tudi tekmovanje v dveh jakostnih skupinah, ki je izredno uspelo. Vseh 58 tekmovalcev, razen štirih, je zvozilo dokaj zahtevni progi.
Skupni stroški tečaja so bili 7.500 dinarjev, starši so prispevali po 100 din na učenca in za boljše smučarje še 60 din za vlečnico. Za učence iz socialno Šibkih družin je bil tečaj brezplačen.
Osnovna Sola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje
Obvestila
********************************************
POIMENOVANJA NOVIH CEST IN ULIC V GROSUPLJEM *****«********«*«*****«****#**#*«##»»******#
KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE VABI VSE OBČANE IN ORGANIZACIJE, DA PISMENO PREDLAGAJO IMENA ZA ŠE NEOZNAČENE CESTE IN ULICE V NASELJU. PREDLOGE POŠLJITE KRAJEVNI SKUPNOSTI GROSUPLJE DO 14. 3. 1977- ŠTUDIJA JE NA VPOGLED NA GEODETSKI UPRAVI IN ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE SO GROSUPLJE.
**«*«***««#***#«*******«***»***«**
ZBOR VARČEVALCEV LJUBLJANSKE BANKE
*****««***«**»*«*******«**w«***#**
Z ozirom na ustavno preobrazbo celotnega bančnega sistema in v zvezi s tem tudi ustreznega organi ziranja varčevalcev bodo v letošnjem letu organizirani zbori varčevalcev po območjih ekspozitur, želimo se približati samim varčevalcem ter spoznati njihove interese, da bodo tako aktivno sodelovali v kreiranju poslovne politike in s svojimi predlogi pripomogli k uspešnejšemu razvoju varčevanja in zadovoljevanju vaših potreb in želja.
Vsled tega vljudno v a b i m o na zbor varčevalcev dne 22. 3. 1977 ob 16. uri popoldne v družbenem domu na Grosupljem, Taborska c. 3.
Redakcija je bila zaključena 28. 2. 1977.
ooooooooooooo
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk * grosuplje; naklada 3.000 izvodov.
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.