Poštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped. in abbon. post. » II Gruppo
Uredništvo In uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 41
Gorica -11. oktobra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
KOMUNISTI IH MIR
Mir, mir, podpišite vsi za mir! To je bilo geslo komunistov na vseh zborovanjih v JVroclavu na Poljskem, v avgustu 1948, v Parizu, kjer so ustanovili »Svetovni odbor za mira, v Londonu, kjer so v letu 1949 sklicali »Kongres za mir« in končno v Stockholmu, kjer so v marcu 1950 sestavili spomenico, naj se atomsko orožje dokončno prepove in naj se ustanovi stroga mednarodna kontrola, ki bo zagotovila izvedbo te prepovedi. To spomenico so ponujali po vsem svetu od hiše do hiše v podpis. Pošten človek bi iz tega sodil, da ga ni bolj miroljubnega ljudstva pod nebom, kot so komunisti.
A vse skupaj je bilo le dobro preračunano varanje in pesek v oči lahkovernim zemljanom. — Po njih sadovih jih boste spoznali, nas je učil Gospod.
Prvi sad tega ! navdušenja za svetovni mir so pokazali z napadom na Južnokorejsko republiko v juniju tekočega leta. Če bi jih prijeli za besedo, kakšen mir da je to, bi lepo nedolžno odgovorili:	saj ne rabimo atomskega
orožja.
Najnovejši primeri komunistič-
ne »miroljubnosti« so dali prav te dni v bivši francoski lndokini, ki se danes imenuje Vietnam. Kakor po vseh novonastalih obrobnih državah komunistične Kitajske, obstoji tudi v Vietnamu poleg legitimne nekomunistične vlade še komunistična partizanska vlada, ki se hoče polastiti državne oblasti. V Vietnamu je ta »miroljubna ljudska vlada«, ki je s svojimi maloštevilnimi privrženci z navdušenjem podpisovala spomenico za svetovni mir, hotela na »miroljubnejši« način vreči legitimno vlado. Organizirala je en bataljon »prostovoljcev smrti«, ki naj bi se oborožen z ročnimi bombami in lahkim strelnim orožjem vtihotapil v glavno mesto Saigon, tam ubil ameriškega poslanika, zasedel z vso naglico osrednje državne urade in tako upostavil novo komunistični »ljudsko republiko«. — Za enkrat se jim ni obneslo, ker je policija pravočasno prišla na sled tej »miroljubni« zaroti in je spravila »smrtni bataljonu z vsem vtihotapljenim moštvom in orožjem pod ključ, a dan je bil zopet jasen dokaz, kako si komunisti zamišljajo
svetovni mir. Takole: Vsi, ki nočete komunizma, ste lahko mirni, rte bo rabil proti vam atomskega orožja. Prišel bo k vam na »miroljuben« način z ročnimi bombami in lahkim strelnim orožjem, zvijačno in brez vsake vojne napovedi in vam ne bo preostajalo drugega kot, da dvignete roke in vašemu »rešitelju« prepustite vlado.
Mir, mir, podpišite vsi za mir!
Komunistični polom v Avstriji
Poskus splošne stavke v Avstriji se je ponesrečil. Komunisti so se nanj pripravili in upali na precejšen uspeh; vendar tega ni bilo. Na njihov poziv vsein avstrijskim delavcem naj se zdržijo dela in izvedejo splošno stavko, ni našel poslušnih ušes. Večina delavcev v zapadnih zasedbenih
NA KOREJI
so zavezniki prekoračili 38. vzporednik
Nezadovoljstvo v Italiji
Notranje razmere v Italiji se še vedno nočejo popolnoma raz jasniti. Precej je kriva temu brezposelnost in komunistična agitacija. Sindikalni spor med industrijskimi delavci in delodajalci še vedno ni rešen. Pri ministru Marazzi so se ves teden vršila pogajanja, a do nedelje še vedno brezuspešno. Medtem se je poostril spor med kmetskimi delavci in gospodarji. V severni Italiji v provincah Novara in Vercelli stavkajo poljski delavci, včlanjeni v komunistični CGJL, dočim niso stopili v stavko delavci včlanjeni v CISL. Vsled tega so nastali spopadi med pristaši ene in druge organizacije, pretepi, požigi, uničevanje pridelkov, poplavljanje riževih pose-
Tudi Švica misli na oborožitev
Švicarski ministrski svet je izdelal načrte za oborožitev države v prihodnjih treh letih. Po teh računih bodo izdali za državno varnost v treh letih tri milijarde in sedem sto milijonov frankov. Čedna vsota, ki nam priča, da se tudi miroljubna in nevtralna Švica trese za isto mrzlico kot ostale evropske države.
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
vov itd. V Genovi so največje italijanske ladjedelnice Ansaldo bile primorane odpustiti 4 tisoč delavcev, ker ni dovolj dela za vse. Prav tako odpuščajo delavce tovarne v Livornu, Reggio Emi-lia in v Pisi. To je zopet vzrok za nezadovoljstvo, ki si išče zadoščenja v raznih neredih.
V	parlamentu so odobrili proračun za šolsko in notranje ministrstvo. Ob zaključku prvega proračuna je govoril minister Go-nella, ki je orisal osnovne linije nove šolske reforme. Novost te reforme bo večje število raznih tipov srednjih šol ter večja avtonomija univerz. Ali se je minister Gonella oziral kaj tudi na manjšinske šole, nam ni še
znano.
Po dolgem oklevanju in razpravljanju je plenarni svet Združenih narodov v soboto odobril sklep političnega odseka, da se sprejme predlog osmerih za ureditev korejskega vprašanja. Na podlagi tega predloga se bo korejsko vprašanje uredilo tako, da se združita obe dosedanji korejski republiki, severna in južna, v eno državo, in sicer demokratično republiko. Da se bo to moglo izvršiti, so Mac Arturju dali tiho povelje, da sme prekoračiti 38. vzporednik z vsemi svojimi silami ne samo s korejskimi kot do sedaj. Mac Arthur je to že naredil in ameriške armade že prodirajo proti severu čez 38. vzporednik. Dalje predvideva sprejeti predlog, da se imenuje posebna komisija Združenih narodov, ki bo na licu mesta izvedla demokratične volitve v korej ski parlament, skrbela za gospo darsko pomoč Koreji in prav ta ko za zdravstveno in kulturno pomoč.
Na vojaškem polju je v preteklem tednu beležiti hitro pro diranje južnokorejskih čet, ki so prispele do važnega mesta Won-sana na vzhodni obali 150 km severno od prejšnje začasne me je. V južni Koreji so medtem očistili še številne manjše oddelke komunističnih čet, ki so se tu pa tam upirali. Celotno število ujetnikov znaša sedaj okrog 40 tisoč. Računajo pa, da so komunisti imeli vseh izgub okrog 200 tisoč mož, med mrtvimi, ranjenimi in zajetimi.
Pri vsem tem pa ostane še vedno ista skrb: kaj bosta rekli
komunistična Kitajska in sovjetska Rusija k temu prodiranju v severno Korejo proti lastnim mejam? Odgovora na to vprašanje do danes ne ve še nihče. In od tega odgovora zavisi danes mir na svetu.
področjih je šla na delo. Drugod je policija obvladala položaj tako, da ni prišlo do večjih izgredov in nemirov. Zato je stavkovni odbor po dveh dneh preklical ukaz za splošno stavko.
Poljska vojska
General Anders, ki se trenutno mudi kot gost kanadskega guvernerja maršala Montogomerja v Kanadi, je v izjavi časnikarjem zahteval, naj zapadne velesile dovolijo ustanovitev poljske osvobodilne vojske v inozemstvu. V nasprotnem primeru, pravi general Anders, bo ponovna oborožitev Nemčije zelo pogubno vplivala na poljski narod, če bi se kdaj dogodilo, da bi prišle na Poljsko nemške čete kot osvobodilna vojska.
Jugoslavija išče pomoči
Govor vis. komisarja IMac Cloy-a
V	govoru na radiu Zapadne Nemčije je zav. visoki komisar za Nemčijo Mac Cloy poudaril važnost newjorških sklepov za nemški narod in obenem tudi obsojal dejstvo, da so v nekaterih nemških krogih obdolžili zaveznike, da hočejo v kritičnem trenutku kupiti Nemce in jih izrabiti v svoje namene. Mac Cloy je izrecno zanikal to, kar se šušlja v teh krogih. Poudaril pa je dejstvo, da »samo res demokratski Nemci bodo lahko branili Evropo pred napadi, in da v novi nemški vojski ne bo prostora za vojaške klike ali pa
za reakcionarne in nacistične doktrine.« Glede nove nemške policije je izjavil, da »ne bo orožje v rokah neonacistov in da bo njena dolžnost samo služila v korist nemškega naroda.«
Prebivalstvo Združenih držav
Na podlagi letošnjega ljudskega štetja znaša prebivalstvo Združenih držav 150 in pol milijona prebivalcev. V desetih letih je naraslo prebivalstvo za 19 milijonov ljudi.
V	Ženevi so imeli pretekli teden mednarodno konferenco za kmetijstvo. Jugoslovanski zastopnik je prosil za pomoč zapadnih držav za izvedbo elektrifikacije kmetijstva v Jugoslaviji.
Jugoslovanski poslanik v ZDA Popovič je ponovno posredoval pri pristojnih ameriških oblasteh za pomoč Jugoslaviji v živežu. Združene države imajo precej odvišnih kmetijskih pridelkov, ki bi jih lahko odstopile Jugoslaviji po znižanih cenah, toda težava je v tem, kako najti primerno obliko za to pomoč. V okviru Marshallovega načrta ne morejo tega izvršiti, ker Jugoslavija k načrtu ni pristopila. Razna posojila, ki jih je jugoslovanska vlada dobila v inozemstvu, so ji bila nakazana za nabavo določenih industrijskih izdelkov in ne za živež. Vsled tega bi moral ameriški kongres izglasovati poseben zakon za pomoč Jugoslaviji. Kongres se bo pa sestal šele v decembru. Na drugi strani trdi jugoslovansko časopisje, da beograjska vlada sprejme pomoč le kot posojilo brez kakršnih koli političnih koncesij. Če ji na tej podlagi ne bodo hoteli pomagati, da bodo že sami opravili, kot so do sedaj. Vsled tega so znižali živilske obroke, češ da morajo že zgodaj varčevati, če nočejo pozneje ostati brez hrane. Iz vsega se le jasno vidi, da je prehranjevalni položaj FLRJ skrajno resen in da imajo prav oni, ki trdijo, da temu ni kriva suša nego tudi napačna gospodarska
mogotcev, ki so zakrivili, da je Jugoslavija ostala brez vsakih ži-vilskih rezerv ter so s prisilno socializacijo vzeli kmetu naravni zagon za trud in delo.
Poslanica sv. očeta nem. katoličanom
Letos so praznovali nemški katoličani svoj katoliški shod (Katholikentag) v obdonavskem mestu Passau. Tega zborovanja se je udeležilo poleg nemškega epi-skopata in kanclerja Adenauerja tudi 120 tisoč vernikov, med njimi 20 tisoč Avstrijcev. Sv. oče jim je poslal za to priliko posebno poslanico, v kateri jih vzpodbuja k vdanemu prenašanju žalostnih posledic zadnje svetovne vojne; obenem jih poziva k boju zoper materializem sedanjega časa, ki ga bo mogoče premagati le tedaj, če ga bo vsak človek premagal predvsem v svojem srcu. Moč za ta boj pa bodo našli v molitvi in v češčenju Marije Device. H koncu pravi sv. oče, da so nemški katoličani čuvali skozi vsa stoletja posebno tri dragocene dobrine:	globoko
vero v Najsvetejši zakrament, prisrčno češčenje Matere božje in živo zvezo s Kristusovimi nasledniki. Zato naj bi se njihovi duhovniki zavedali svoje visoke odgovornosti ter ohranili svojim
vernikom te tri studence verske politika sedanjih jugoslovanskih moči v vsej čistosti in jakosti.
Rusija in Jugoslavija
Beograjsko časopisje je prineslo članek odličnega člana jugoslovanske partije, ki razpravlja o pravih vzrokih spora med sovjetsko Rusijo in Titovo Jugoslavijo. Tam trdi pisec, da je prišlo do spora zaradi jugoslovanske federacije, katero je hotel zasnovati Tito, a ji je nasprotoval Stalin. Po tem načrtu bi jugoslovanska federativna država obje-
mala ne samo sedanje jugoslovanske narode nego tudi Bolgare in vse Makedonce. Bila bi res JUGOSLAVIJA. Temu načrtu trdi pisec, da se je uprla sovjetska partija, kajti Rusija hoče še vedno gospodariti na Balkanu, kot je to delala carska Rusija. Če ta razlog prištejemo ostalim, bomo laže razumeli Titov spor s Stalinom.
^ed»dui
DVAJSETA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 4, 46-53)
Tisti čas je bil neki kraljevi uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. — Kraljevi uradnik mu pravi:	Gospod, stopi tja,
preden moj sin umrje! — Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi. — Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. A že na poti so mu naproti prišli služabniki in naznanili, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica. — Oče je tedaj spoznal, da ob isti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: Tvoj sin živi. — In veroval je on in vsa njegova hiša.
*
Jezus je vedno iskal vero. Primeri žive vere so ga razveselili. Pohvalil je kananejsko mater, rimskega stotnika in druge. Omahovanje v veri pa ga je bolelo in večkrat je glasno potožil.
Brez vere Bogu ni mogoče ugajati. Vera je podlaga vsemu. — Pred kratkim je bil god Male sv. Terezije, ki nas s svojim zgledom lepo uči, kako trdna mora biti naša vera. Živela je v naših časih, bila je slabotna deklica, zato se ne moremo izgovarjati, da je njena vera za nas nemogoča.
Kot nedorasla mladenka se je zaprla v strog karmelski samostan. Bila je bogata, zdrava, lepa in naravnost kraljica domače hiše. Pričakovati je smela vso srečo, ki jo more dati svet. V samostanu pa je niso razumeli in večkrat je bila celo prezirana. — Vse je dala Bogu, Bog ji pa tako plačuje njeno žrtev... Toda ona ni mislila na to. Trdno je verovala, da je Bog dober, neizmerno dober z njo.
Medtem ji je umrl oče, ki ga je izmed vseh ljudi na zemlji najbolj ljubila. Silno je trpela, a vedno je trdno verovala, da Bog dober, čeprav ji je vzel očeta.
Potem je zbolela. Na veliki
četrtek je bilo. Celo noč je prebila v molitvi pred božjim grobom in tresoča se je vrnila v svojo celico. Ko je legla, je začutila ob kašlju, da ji nekaj toplega prihaja v usta: kri. Jetika. Ves post je preživela v molitvi, v strogem postu in pokori — sedaj pa takšno plačilo.
Ljudje s slabotno vero bi obsojali Boga, ona ga je vedno ljubila in bila trdno prepričana, kako je Bog kljub vsemu trpljenju z njo dober .
Največje trpljenje pa so ji povzročale skušnjave, ki so ji šepetale na uho! Neumnica, ti sanjaš o trenutku, ko bo konec tvojega trpljenja, da boš prišla na kraj veselja. Želiš si smrti, da bi videla Boga. Toda po smrti ni ničesar.
Ob takih preizkušnjah je tekla v cerkev, se vrgla na tla in zaupno molila: Jezus, verujem, da je raj; verujem, da si ti dober in me pustiš preizkušati. — Rada trpim in upam, da bom z mojimi solzami preprečila ali popravila vsaj en greh proti veri.1
Njeno neomajno vero je Bog poplačal s svetniško častjo!
Veliko nam manjka do take trdne vere. Vera je dragocen biser, zato jo varujmo in si jo utrjujmo. V dvomih pa zaupno prosimo: Gospod, utrdi in pomnoži nam vero.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ MILOSTNO, PROSIMO, GOSPOD, SVOJIM VERNIM ODPUŠČENJE IN MIR: DA SE BODO VSEH GREHOV OČISTI-LI TER Z ZAUPANJEM TEBI SLUŽILI.
Koledar za prihodnji teden
15. oktobra NEDELJA. 20. pobin« kostna. Terezija (Velika), devica.
16. PONEDELJEK. Hedviga, vd.
17. TOREK.. Marjeta M. Alakok. Njej se je prikazal Jezus, ji razodel ljubezen svojega Srca in ji dal ob* ljube za tiste, ki bodo pobožno pre* jemali sv. zakramente devet prvih petkov zapovrstjo.
18. SREDA. Luka, evangelist.
19. ČETRTEK. Peter Alkantara.
20. PETEK. Janez Kaneij.
21. SOBOTA. Uršula.
ves prepaden, bled, razmršenih las z vrvjo v roki skozi gnečo romarjev po Via Sacra in izgine skozi Titov slavolok. — Vse uprizarjanje te »Procesije trpljenja« je bilo tako življenjapol-no, da ga ni mogel motiti niti hud dež, ki se je v presledkih ulival. Vsi so vztrajali do konca in se razšli sicer do kože premočeni, a polni zadoščenja.
Mednarodni kongres kaplanov po jelnišnicah
Jetniški dušni pastirji iz 12 držav so te dni v Rimu združili svetoletno romanje z medsebojnim posvetovanjem o njih poklicu, ki je: poslanstvo Cerkve med jetniki za njih posvečenje. Obravnavali pa so vsporedno tudi juridično, socialno in ekonomsko plat jetnišnic, jetnikov in njih doma ostalih družin. Njih delokrog med zidovjem jetnišnic je polno težav, saj so njihovi »farani« ljudje, ki jih je človeška pravica obsodila, a ki imajo kljub temu še vedno Očeta v nebesih, ki jih ljubi in hoče njih veličanje. Ta, vsaj začetku navadno zelo trda in nedostopna srca, so delovno polje jetniških duhovnikov. — Pozdravil je njih zborovanje kardinal Fossati in od državne strani podtajnik ju-stičnega ministrstva on. Tosato; važna navodila za njih človekoljubno pastirovanje jim je dal nazadnje še sv. oče.
Mednarodni kongres vodstva železnic
Tudi 800 udeležencev, ki urejujejo železniški promet po pro-h izven železne zavese v Evropi, se je ob koncu svojega celotedenskega mednarodnega zborovanja hotelo pokloniti vidnemu poglavarju sv. cerkve v Castel Gandolfu. Zastbpanih je bilo 28 držav potom železniških generalnih ravnateljev, predsednikov, inženirjev in tudi nekaj ministrov je bilo navzočih. Človek bi mislil, kakor že prej pri sprejemu predstavnikov tobačne industrije, da bo sv. oče prišel v zadrego pri takem obisku, a bi se zelo motil. Sv. oče je tem učenim in praktičnim gospodom, ki obvladujejo vse železne ceste, po katerih se dnevno prepeljejo milijoni potnikov, govoril dober četrt ure v francoščini o njih važnem delu, ki tvori nujno mednarodno povezanost vseh ljudi. Ob koncu je podelil svojim obiskovalcem apostolski blagoslov.
SVETO LETO
»Procesija trpljenja«
Dne 30. septembra zvečer so svetoletni romarji imeli priliko prisostvovati uprizoritvi »Procesije trpljenja«, ki pa ni procesija kakršno si mi navadno mislimo pod tem imenom, ampak je cela vrsta prizorov, odigranih po raznih rimskih ulicah in trgih od igralcev »Sezze«. Ti prizori upodabljajo zgodovino Kristusovega trpljenja, a ne začenjajo šele z Oljsko goro, ampak s ponazoro-vanjem prerokb o Možu bolečin od najstarejših časov dalje. Vrstijo se pred očmi gledalcev v skrivnostni svetlobi bakelj in v majestetičnem okolju Koloseja: slavni vodnik izraelskega ljudstva, Mojzes, vsi preroki, ki so o Kristusu prerokovali, razne Šibile, kralj David, sledi judovski Sinedrij, ki sklene Odrešenika
umoriti, zadnja večerja in nato prizori iz trpljenja Gospodovega, kakor jih popisujejo evangelisti. Prav vse to dogajanje se ne vrši na kakem odru, ampak pod milim nebom med starinskimi stavbami rimskega mesta, kjer gledalci pridejo včasih celo v vlogo igralcev s tem, da tvorijo mno žico judovskega ljudstva, kateremu govorijo, grozijo, napovedu jejo bodočnost preroki, ki so že tisoč let pred Kristusom govorili in svarili svoje ljudstvo. Tudi pravi igralci se prosto krečejo po tem velikem naravnem prizorišču. Tako so pri prizoru Herodovega pokolja betlehemskih olrok, prišle iz neke stranske ulice med obupnim jokom črno oblečene žene in so nosile v ro kah in kazale občinstvu krvava oblačilca svojih pomorjenih otrok. Drug prizor: Juda Iškarijot beži
Shod M D in A M v Dolini
V NEDELJO 15. OKTOBRA
Že tretjo jesen se zbiramo pri Materi božji v Dolini na naš skupni shod. Vabljeni so v prvi vrsti člani Marijinih družb in Apostolstva molitve, toda tudi vsi drugi verniki dobre volje se le radi pridružite. Tu omenjamo zlasti naše rimske romarje, ki naj se tudi v Dolini pokažejo. Letos bo ves shod pod posebnim varstvom naše Marije Pomagaj, katere prav lepa slika je od januarja tega leta v dolinski župni cerkvi. Dobili boste tudi spominsko podobico z njeno sliko.
Spored shoda je tak: Točno ob štirih popoldne se začne sveti rožni venec, nato govor o apostolatu; sledijo pete litanije z blagoslovom in ob koncu prepevanje zbornih in skupnih Marijinih pesmi. Po zaključku v cerkvi naj pridejo odbornice Marijinih
družb v župnijsko dvorano, kjer bodo imele razgovor s škofijskim voditeljem. — Prevoz: Iz Trsta peljejo koriere v Dolino ob dveh, ob treh in ob pol štirih. Izrabite to priliko tudi za jesenski izlet in zato pridite kmalu popoldne. (Kakor pravijo v Bregu, je novo vino že ostro, da kar reže ih tudi dobro je in Bog ga je dal več kot lansko leto. Tudi o tem se lahko prepričate v Dolini, da bodo tako tudi gostilničarji zado-voljni kakor so bili njihovi tovariši zadnjič v septembru na Opčinah). —
V cerkvi naj bodo posamezne M. družbe skupaj; v klopeh pustimo prostor starejšim osebam. Za povratek s korierami je po-skrbljeno.
Vsi prijazno vabljeni!
Drngo tržaško romanje v Rim
Ker je tako nenadoma prišlo na dan drugo tržaško romanje v Rim, zato podaljšamo vpisovanje do nedelje 15. oktobra. To nedeljo zvečer naj bodo vse prijave v rokah voditelja romanja. — Še enkrat: Celotni stroški so: 11.000 lir. Romanje z vožnjo
traja od 31. oktobra zjutraj do 4. nov. popoldne. Tako smo v Rimu cele tri dni. — Izrabite lepo priliko. Prvega novembra je izredni Marijin praznik, na katerem zastopajmo tudi mi naš Marijin narod!
Msgr. Gawlina obiskuje poljske begunce
Japonski katoličani
Število japonskih katoličanov se vedno bolj veča. V zadnjih treh letih so se pomnožili za dobrih 32 tisoč oseb: od 109 tisoč so narasli na 141 tisoč, torej za celih 30 odstotkov. Šibkost kat. cerkve na Japonskem je v tem, da ima premalo duhovnikov, kar je vzrok, da ni bilo mogoče u-stanoviti do sedaj več kot 280 župnij, ki v sedanjih razmerah nikakor ne zadostujejo. Japonski katoličani so razdeljeni v 15 misijonskih okrožij. Skoraj polovica katoličanov, to je 63.170 katoličanov živi v misijonskem okrožju Nagasaki.
Sto tisoč kanadskih romarjev
Sto tisoč kanadskih romarjev, piedvsem Članov vernih sindikatov se je udeležilo na »praznik dela« romanja k oratoriju sv. Jožefa. Sv, maše so si sledile od zore do pontifikalne maše na prostem. Popoldne je montrealski nadškof govoril o sv. Jožefu, patronu in vzoru delavcev, ter podelil blagoslov z najsvetejšim.
Msgr. Gawlina, škof poljskih beguncev, je obiskal meseca septembra poljske begunce v Braziliji, kamor ga je povabil apostolski nunciji v Braziliji msgr. Chiarlo, ki je živel pred zadnjo vojno na Poljskem in ki skrbi sedaj aktivno za sistemacijo in dobrobit beguncev.
Msgr. Gawlina je obiskal tudi razne centre poljskih beguncev na Angleškem, Gallesu in Škot-
skem ter je po svojem obisku pohvalil trdno vero in neomajno zvestobo poljskih beguncev do kat. cerkve; obenem pa je obžaloval razne . politične razprtije, ki so se pojavile med poljskimi begunci Združenega kraljestva. V isoki prelat je pozval nato Poljake v tujini k skupni združitvi, da bi bili ene duše in enega srca.
Bakljada 85 tisoč katoliških mož
Da bi se udeležili blagoslova z Najsvetejšim, se je zbralo v Pit-tsburgu na trgu Forbes Field in po bližnjih ulicah več kot 130 tisoč kat. mož bratovščine Svetega imena. Nasproti oltarju, ki se je dvigal sedem metrov nad
trgom, je zavzelo svoje mesto sedem sto duhovnikov. Med vernike na trgu so razdelili 85 tisoč svečic v skupni teži 90 kvintalov. Nad vse veličasten in čudovit je bil pogled na to velikansko nočno bokljado.
Dva nova verska filma
Na Dunaju so zadnje dneve projecirali nov film z naslovom: »Velika skrivnost«. Film ima za predmet daritev sv. maše ter ima namen razjasniti vernikom vsebino sv. maše ter poglobiti njihovo znanje v tem oziru. Film je zahteval veliko skrbi, posebno z dogmatičnega in liturgičnega stališča. Najlepši umotvori krščanske umetnosti iz slikarstva in kiparstva si delijo med projeciranjein filma, vse skupaj pa prepleta orglarska glasba največjih kom-
ponistov v interpretaciji znanega skladatelja Antona Brucknerja.
Drugi film, ki ga je dovršil Kat. filmski zavod v Londonu, nosi naslov: »Potovanje v Fatimo«. Film je dokumentaričen ter opisuje z vso natančnostjo dogo-dek ob prikazovanju Matere božje trem pastirčkom v Fatimi, film, ki je zahteval devet mesecev dela, bodo v kratkem prinašali ameriški in evropejski kinematografi.
Križarska vojska molitve
»Družina, ki goji skupno molitev, ostane združena«, to je geslo nove križarske molitvene vojne, ki je bila proglašena začetkom septembra v 2.700 župnijah 23. škofij v Kanadi in h ka-
teri je bilo povabljenih milijon kat. družin, ki naj bi vpeljale vsakdanjo molitev sv. rožnega venca. Centrala tega gibanja je pripravila deset milijonov brošur, ki naj bi podprle to gibanje.
Shod tretjega reda v Gorici
Shod tretjega reda bo pri Sv. Ivanu zadnjo nedeljo v oktobru t. j. 29. oktobra na praznik Kristusa Kralja.
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad!
KAKO POSTOPATI S TITOM?
SOURICE: »America« 5 National Catholic weejaly review s August 5. 1950 (Nadaljevanje in konec)
Mi moremo stati ob strani in pustiti Stalina in Tita, da sama po* ravnata svoj spor z vojno. Spor bo kmalu izravnan. Čeprav se dela Tito v javnosti močnega, je absurdno misliti, da bi se mogla jugoslovan* ska vojska upirati sovjetskemu nas padu. Leta 1941. so nacisti zlomili v teku enega tedna jugoslovanski obo* roženi odpor. Tudi upanje, da bo Tito mogel s pomočjo naroda voditi uspešno gverilsko vojno, naj ne bo pretirano. 60.000 mož milice, ki slu« žijo v vsakem mestu in vasi kot oborožen instrument krajevnih sovje tov ali »ljudskih odborov« in tako zvanih »ljudskih sodišč« so najboljši dokaz sile. 48.000 oboroženih članov Rankovičeve tajne policije (UDB) tekmuje, da bi bili v popularnosti enaki z osovraženo Gestapo v Nem« čiji. Jugoslovansko vojsko, ki bi teo« rično mogla od 300.000 tisoč mož na« rasti na en milijon, sestavljajo kmet* je in delavci, ki živijo pod tiranijo, ki ji vlada osovražena konaunstična partija Treba je živeti pod komu« nisti — to moramo pristaviti — da se jih naučimo resnično sovražiti. Ali more ta banda internacionalnih gang« sterjev pričakovati podporo naroda? Na svoje začudenje smo opazili v južni Koreji, da je od popularnosti režima v marsičem odvisna morala naroda v vojini. Kar pustimo velike« ga Jožeta Stalina in malega Jožeta Broza, da se stepeta. Ne bo dolgo ko bodo Sovjeti v strelskih jarkih ob Jadranu.
Na drugi strani moremo dati Titu brezpogojno pomoč. Izgleda, da je to naša današnja politika. Dali smo mu že posojilo 36.7 milijonov dolarjev (Angleži so mu dali 6 milijonov funtov) in smo bili hudirjevo previd« ni, da nismo dali tiranu, ki naj se tepe s Stalinom, nobenih političnih namigov. Dr. Peter Viercck, profesor evropske in ruske zgodovine na col« lege Mount Holyoke, priporoča jav« no, brezpogojno in odkrito ameriško garancijo, da bomo z orožjem pod* prli in branili Jugslavijo. On je pre* pričan, da bo postal prihodnji mesec »30 dni, ki bodo spremenili svet«, če bomo tako storili.
Kakor je dobro znano, je med Ti« tovimi ameriškimi pristaši več razo* čaranih liberalcev, ki so prestavili ■svojo romarsko pot od rusko Meke na jugoslovansko Medino. Kakor dr. Viercck so tudi oni našli novo vero v nov mit »delavskega raja«, ki naj sedaj cvete v Titovini. Med temi romarji so posebno znani O. John
Rogge, Louis Adamič, Jo Davidson in William S. Gailmore, člani stare nacionalne organizacije za umetnost, znanost in kulturo. Ti so iznašli razliko med »dobrimi komunisti« Ti* tovega kova in »slabimi komunisti« Stalinove bratovščine. Odkar je 28. junija 1948. objavil Rude Pravo, gla« silo češke komunistične stranke, da so Titovino nagnali iz Rominforma, je bilo izrečenih v medsebojnem obračunu med Moskvo in Beogradom na tisoče besed. Toda nikjer ni naj« manjšega znaka, da bi bila med ko* munističnim režimom v Jugoslaviji in Rusiji kaka razlika. Tudi ni videti, da bi se jugoslovanski narodi manj upirali Titovemu zasužnjenju, kakor Rusi sovražijo svoje mojstre v Kremi jiu.
Tretja možna politika bi bila še dati Titu neomejeno toda pogojno pomoč. Mi bi morali jasno povedati Rusom, da ne bomo trpeli oborože* nega napada na Jugoslavijo. Toda naša vojaška in ekonomska pomoč Titu bi morala postati odvisna od konkretnih reform, ki bi jih moral Tito izpeljati. Te reforme bi se mo« rale zlasti nanašati na politično in versko svobodo. To politiko podpira Peter Mayer, strokovnjak za Vzhod* no Evropo, v svojem članku, ki jo izšel v junijski številki »Commen* tary«.
Ali ne bo taka politika preračuna« no pognala Tita nazaj v sovjetski objem? Težko. Za beograjske dikta«
torčke ni povratka. Ti se dobro za* vedajo, da jim prinaša ta pot nazaj okrutnost, izsiljena priznanja, insce« niran proces in sramotno smrt, ki se prisodi krivovercem. Oni ne morejo pričakovati več milosti, kakor jo je Tito sam pokazal proti Mihajloviču ali Jovanoviču, svojem šefu general* nega štaba med vojno.
Južna Koreja nas je naučila, koliko je vredna morala dvomljivo popular* ne vlade. Branimo Evropo. Ne poza* bimo, da je Tito pri Jugoslovanih osovražen. Ne moremo si naložiti še Tita proti volji jugosovanskih narodov, ker bi s tem slabili našo evropsko obrambo. Tita moramo po* rabiti kot dezerterja od našega sov* ražnika, ki je prisiljen pristati na pogoje. Ti pogoji pa morajo biti koristni za obe plati. Če že ne zah* teva nek višji motiv, zahteva naša lastna varnost, da napravimo konec njegovemu sistematičnemu in straš« nemu zatiranju človeških svoboščin, njegovim množičnim koncentracij* skim taboriščem, njegovi zlobni tajni policiji, njegovim volitvam z enotno listo, njegovemu pokvarjanju mla* dine, ropanju revnih kmetov in ne* popustljivemu preganjanju vere. (Ita* lijanska Katoliška akcija je naštela 1954 duhovnikov, ki so bili pod TD* tom ubiti, aretirani ali odpeljani). Jugoslovanski narodi, rudarji in tr* govci, kmetje, mornarji in delavci bodo končno obračunali tudi z usodo Josipa Broza.
ŠPEKULACIJA V ITALIJI
Vsled dotoka sredstev oziroma pomoči iz Marshallovega plana, se je italijansko gospodarstvo v zad* njih letih zelo hitro dvigalo. V no* beni evropski državi ni na razpolago toliko konsumnih sredstev, kot v Italiji. Sicer še niso zaceljene vse gospodarske rane — o vojni odško* dnini je le malo sluha _• a kljub temu jo današnja proizvodnja pre* segla na vseh poljih predvojno. Edi* no vprašanje, s katerim se ima Ita* lija boriti, je velik letni prirastek ljudstva, ki ne more dobiti primerne zaposlitve, iz česar izvira precejšnje število brezposelnih.
Neposredno pred pričetkom vojne na Koreji sc je opažala v italijan* skem gospodarstvu tendenca padanja
cen in to kmetijskim kot tudi indu* strijalnim proizvodom. Mnoge teh cen so bile previsoke in niso bile v soglasju s količnikom 50, kar po* meni, da bi blago ne smelo stati več kot 50 krat toliko lir kot leta 1938. Nastala kriza pa je to pada* nje cen ustavila in takoj so se ne* katere vrste blaga celo znatno po* dražile: Tekom dveh mesecev, to je od 25. junija do 25. avgusta t. L, je znašala podražitev pri
kositru	.	.	33.3°/o
premogu	.	.	12.5»
milu .	.	.	18»
mlečnim izdelkom 25 » Podražil pa se je tudi sladkor, maščobe in vse ostalo blago, razen prav redkih vrst, med katerimi se ni podražil bencin.
Podražitev je nastala vsled ner* voznosti, špekulanstva, le prav malo zaradi previdnega gospodarstva. V gospodarstvu je nastala zmeda in to zmedo so zopet hoteli izrabiti komu* nisti, ki so nalašč širili katastrofalne izglede za italijansko gospodarstvo. Marsikje so komunistični zaupniki hujskali ljudstvo in silili k čim več* jim nakupom, samo da bi za neka* tere blaga zmanjkalo in da bi po* stala zmeda še večja. Komunisti pa
vedo, da jim zori klasje le v zmedi, v neredu, brez ozira ali je to ljud* stvu prav ali ne.
V	to zmedo je deloma posegla vlada in si zagotovila v inozemstvu velike količine koruze, sladkorja, maščob in še nekaterih drugih po* trebščin. S temi bi vlada vplivala na razvoj cen in uravnavanje pov* praševanja po nujno potrebnem blagu.
K ureditvi zmede pa so največ prispevale amerikanske zmage na Koreji in izgledi, da ni izbruh vojne tako blizu. Špekulanti polagoma spravljajo že skrite zaloge zopet na trg in v zadnjih dneh se zopet opa* ža tendenca padanja cen. — Kot pa rečeno, sam Bog ve, kaj nam skriva bodočnost.
KlUiLlTlUiRlA
Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu
V	petek popoldne je bil v Trstu občni zbor Slovenske prosvete. Ude* ležilo se ga je več kulturnih in pro* svetnih delavcev iz Trsta in delegati prosvetnih društev s Tržaškega.
Ob poročilih odbora se je razvil živahen in stvaren razgovor o bo* gatem delu, ki ga je organizacija opravila in o delu, ki jo še čaka.
Da bi bil delokrog čim bolj dolo* čen, je skupščina sprejela pravilnik. Ta točno določa smer delovanja in vezi med sorodnimi organizacijami. Pri volitvah je bil izvoljen nov širši odbor za vse tržaško ozemlje s pred* sednikom Jožetom Podobnikom na čelu. Prvi podpredsednik ,ki je po novih pravilih obenem predsednik tržaške Slovenske prosvete pa je še dalje prof. dr. Ivan Lasič. Tajnica novega odbora je Rafaela Frlugova, blagajničarka pa Gizela Benpvolova.
Osnovanih je bilo še več samostoj* nih odsekov, ki bodo delovali v o* kviru organizacije. Tem načelujejo priznani prosvetni delavci.
Začelo se je novo razdobje dela Slovenske prosvete. Že njenega dose* danjega dela smo veseli. V novi po* slovni dobi želimo tej naši osrednji prosvetni organizaciji novega razma* ha in novih uspehov.
Prvi slovenski večer
V	četrtek bo prvi slovenski večer tržaške Slovenske prosvete v dvorani Marijinega doma, cesta Risorta 3. Na sporedu je predavanje prof. Ivana Teurschuha:	Bogastvo	slovenske
zemlje. Predavanje bodo poživljale prelepe skioptične slike najlepših slovenskih pokrajin. Vmes bodo re* citacije, mačkoljanski pevski zbor pa bo zapel nekaj' slovenskih pesmi. Naj nihče ne zamudi tega res lepega slovenskega večera! V četrtek, 12. oktobra, začetek točno ob 19.30.
volni ,	. 10.3°/,
bombažu .	• 18.7»
svili .	14.5 »
telečji koži	30 »
podplatih .	• 17.7»
svincu	• 16.6»
bakru .	. 21.2»
Začetek pouka na slovenskih srednjih in strokovnih šolah v Trstu
Učenci in učenke, ki so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah, pridejo v ponedeljek 16. oktobra k šolski maši v cerkev, določeno za dotlčno šolo. Po maši gre jo v šolo, kjer jih razdele po razredih jim sporočijo urnik in dajo vsa potrebna navodila za novo šolsko leto.
Vrstni red šolskih maš je sledeči:
1)	Nižja trgovska strokovna šola ob
8.30 v kapucinski cerkvi na Mon* tuzzi.
2) Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v ulici Giu* stinelli.
3) Nižja srednja šola ob 9h pri sv. Jakobu.
4) Industrijska strokovna šola ob 9h v Rojanu.
5) Trgovska akademija in učiteljišče ob 10.30 pri Starem sv. Antonu. Učenci in učenke naj se zberejo
pred cerkvijo kakih 15 minut pred
napovedano uro.
Dr. METOD TURNŠEK :
na pianina
o m s
(NOVELA)
»Mar nam kosilo! Saj se vendar zaradi njega nismo pripeljali sem! Jaz hočem v božjo prirodo! Z mano, Elica in Ciril! V hotelu pri Sv, Janezu vas počakamo, striček!«
Stric Jožko se je pričel hudovati nad ženo, da je ona kriva, da se bo vse izletniško razpoloženje razblinilo. Teta pa je začela pestiti moža, da to vendar ne gre, da svojim nečakinjam na izletu vse dovoli. Lahko so takšne, žive in lahkomiselne! Ni čuda, če Elica izbere malo več kot kmeta, človeka iz zakotne province, Ružka pa ti končno lahko pobere še pastirja na paši! Saj to niso več dekleta, meščanska sploh ne! Da se še vse Jožkovo sorodstvo v Ljubljani dosilidob ni moglo otresti tiste strašne kmečkosti. Prerekanje je bilo prav hudo. Navsezadnje se je gospod Jožko hitel skriti v avto. Zaprl se je k šoferju v kabino.
Ružka, Elica in Ciril so brez pozdrava zapustili prepirajočeega se strica in teto. Šele, ko so se že dobro
oddaljili od hotela in bili v svobodni prirodi, so se pomirili.
Elici je bilo prav hudo in je prosila Cirila, naj čudaški teti oprosti vse nesramno izzivanje. Ko bi vedela, da bo tako, za ves denar na svetu ne bi marala z njo. Toliko Elica in njeni starši še premorejo, da bi se z Ružko sami pripeljali z avtom. Tudi Ružka je isto zatrjevala. Toda zdaj je, kar je. Skupno so prišli in skupno se bosta morali s teto in stricem tudi vrniti. To bo grozna pokora.
Ciril je razburjeno Elico pogladil po licih in pritisnil k sebi. Kmalu so pozabili na odurno teto. Sami se bodo zabavali, sami si že nekje poskrbeli za kosilo.
Tedaj je za njimi privozil krepak bohinjski kmet. Na vozu je zvraven njega sedela njegova hčerka, zalo dekle v rdeči ruti. Zastaven bohinjec je s svojim konjem med lesenimi ojnicami vzbudil Ružkino pozornost. Z začudenjem je zrla v gorenjskega korenjaka, v bogato okomatanega konja ter v bohinjski voz s koritom. Ko je bil kmet z vozom že skoraj vštric njih, je Ružka, dirnila Cirila in polglasno vprašala:
»Ej, kako se neki pelje na takem vozu?«
Kmet je slišal in brž vsekal:
»Kako? Tako, da se kolesa sučejo in voz drdra... Imam prazno korito, kar noter! Kar vsi trije!« Pri priči je vstavil konja.
Akademičarko Elico je bilo sram, da bi zdaj po zaroki tako beraško sedla na kmečki voz. Obotavljala se je in branila kmečkega voza. Tudi Cirila ni bila
volja, da bi se zdaj šel peljati na kmečki voz kot kak ljudskosolski otrok. Če se pa hoče Ružka malo poveseliti, pa se naj!
Kmet pa je priganjal:
»No, le gor! Konj laže drobi kamnje kot vaše noge!«
»Ali nas res vzamete na voz?« se je čudila Ružka.
»Če sem ustavil konja, veste, da res! Le hitro gor! Ni garjav konj in ne jaz	voznik!«
Ciril se je okrenil k	Elici:
»Pa naj bo nekaj metrov v veselje Ružki v spomin na današnji dan!«
. Ciril se je zavihtel v korito in pomagal noter najprej Elici in potem še Ružki. Sedli so na desko zadaj za gospodarjem in njegovo rdečelično hčerjo, ki je nekam nevoljna pogledovala od strani, da se oče mudi zaradi teh popotnih ljudi. Kmet je počil z bičem in pognal bohinjsko kobilo. Ta je zletela v dir, kot da pelje k poroki svate. Ružka se je na glas hihitala, da se ji je tako poceni posrečilo najeti toli »imenitno« kmečko vozilo.
Ko se je kobila nekoliko naletela in so začeli voziti zlagoma, so si popotniki z Bohinjcem brž segli v besedo. Ciril je kot kmetski človek vedel, da treba kmetu pohvaliti konja in	komat,	voz	in	gospodarja in
seveda tudi dekle. Začel	pa je	zelo	previdno. Kajti
prevelika hvala nikoli ni	dobra.	Kmetu	se z njo prej
zameriš kot prikupiš.
»Včasi ste Bohinjci zelo veliko po svetu vozili, ali
Začetek Šolskega leta v Gorici
Novo šolsko leto 1950*51 se prione na vseh slov. srednjih šolah v po* nedeljek 16. t. m. s šolsko mašo, ki bo ob lOh v stolnici. Dijaki naj se zbirajo vsak na svoji šoli že ob 9.30 na šolskem dvorišču, od koder jih popeljejo profesorji v cerkev. Pouk pa se prične naslednjega dne, t. j. v torek ob 8.30.
Popravni izpiti na slovenskih šolah
Na raznih slov. srednjih in ljudskih šolah v Gorici so se preteklih 14 dni vršili popravni izpiti. Uspehi ni* so najboljši. Vidi se, da še vedno niti dijaki niti starši ne vzamejo dovolj resno šole in mislijo, da se je mogoče pripraviti na popravni izpit v dveh tednih. Na drugi strani naj se tudi naši šolniki in učitelji zavedajo, da so učenci razumna bit* ja, ki potrebujejo ne samo strogosti in pravičnosti, temveč tudi razume« vanja.
Slovenski otroSki vrtec v Podgori
Z letošnjim šolskim letom bo od* prt ponovno oddelek slovenskega otroškega vrtca v Podgori. Določena je že tudi učiteljica, ki bo vzgajala malčke v materinem jeziku. Dolž« n ost slovenskih staršev je, da poši« ljajo otroke tjakaj. Pred narodno dolžnostjo nobeno opravičilo ni do« volj tehtno! Pa tudi starši iz Gorice naj poskrbijo, da bodo njihovi otroci posečali slovenske vrtce. Saj vrtec je za otroka ne samo zabavišče, temveč tudi kraji vzgoje in predpri« prave za ljudsko šolo.
Jubilej
Pretekli teden je na Opčinah praznoval 70 letnico svojega življe* nja g. Milan Senčar. Velikemu na« rodnjaku, podporniku demokratskega in narodnega dela želimo, da bi do« čakal še več desetletij tako čil in zdrav v krogu ljubeče družine.
Splovitev nove ladje v Trstu
V tržaških ladjedelnicah so splo« vili v morje novo motorno ladjo »Neptunio«, ki je tretja te vrste zgrajena v tržaških ladjedelnicah. Prejšnji sta »Oceania« in »Australia«. Vse tri ladje so last Tržaškega Lloyda in bodo služile za prevoz potnikov iz Evrope v Avstralijo. Vse tri ladje so velike motorne ladje, ki merijo po 13 tisoč ton. Rabili jih bodo za zvezo z Avstralijo, kamor mislijo v prihodnjih desetih letih preseliti dva milijona delavcev, po dve sto tisoč na leto, med njimi po 50 tisoč Italijanov letno.
V kratkem bodo splovili še večjo motorno ladjo »Augustus«, ki ima 25
tisoč ton. Tudi to ladjo gradijo v Trstu v ladjedelnici sv. Marka.
Romanje na Staro goro
Dobrodelno društvo v Gorici pri« redi v nedeljo 15. t. m. romanje na Staro goro pri Čedadu, Prijave se sprejemajo v prostorih društva Riva Piazzutta 18 vsaki dan od 9h do 12h do vpljučenega četrtka 12. t. m.
Poroka
V Devinu sta se poročila 30. sept. gdč. Merkelj Bogomira in g. Kete Franc. Na novi življenjski poti jima želimo obilo sreče in božjega blago« slova!
Srednje šole v Sloveniji
Z novim šolskim letom so odprli v Sloveniji dve novi višji gimnazij in sicer eno v Celju (ki ima sedaj dve popolni gimnaziji), drugo pa v Stični na Dolenjskem. Tako je sedaj v Sloveniji kar 30 popolnih gimnazij. Veliko pa je število nižjih gimnazij, saj ima skoraj vsak malo večji kraj že svojo.
Med gimnazijami sta dve klasični gimnaziji (v Ljubljani in v Maribo« ru).
V letošnjem šolskem letu so uvedli na slovenskih srednjih šolah poleg ruščine še kot obvezne predmete an« gleščino, francoščino in nemščino ter tudi latinščino od V. do VIII. razre« da gimnazije.
Upravna oblast v Sloveniji stremi za tem, da bi čim več študentov sta« novalo v internatih. Tako ima vlada seveda velik vpliv na vzgojo štu« dentov, ker so vsi internati v držav« ni lasti in upravi. Za letos je pri« pravljenih skupno 75 internatov, v katerih bo stanovalo 7.000 dijakov.
Ameriška trgovina v Ljubljani
Kot smo zvedeli, so odprli pred časom Američani svojo trgovino, kjer prodajajo razno blago samo za dolarje.
Baje so odprli tudi svoje čitalnice v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki so tudi zelo obiskovane.
Zopet pobegi
Preteklo soboto so pribežali iz »raja« zopet nekateri in sicer zabo« tehnik Izidor Popandov z ženo Smi« ljo rodom iz Velesa v Makedoniji ter Srb Jovo Vratan.
Neredi v jugoslovanski upravi
Po poročilih, ki prihajajo iz Jugo« slavije je razvidno, da je tamkajšnja »ljudska oblast« zelo malo kompe« tentna kar se tiče upravnih poslov. Često se primeri, da imajo v enem kraju gotove vrste blaga v izobilju, medtem ko drugod ga sploh ni. Več« krat se zgodi, da po izvršeni prisilni oddaji blaga, nihče več se ne briga zanj, tako, da gnijejo nekje v skladi«
šču celi kupi krompirja, dočim ga ljudstvo v mestih sploh nima. Prav pred kratkim so imeli v Mariboru jajc v izobilju, dočim pa v Ljubljani sploh jih ni bilo najti.
Smrtna kosa
V Gorici je umrl varuh goriškega mestnega pokopališča Guido Furlani, ki ga je poznal vsakdo, kdor je imel kaj opravka na mestnem pokopališču. Pokojni zapušča ženo in dva otroka.
V	službi je nadomestil svojega oče« ta, ko je ta šel v pokoj. Vsem pre« stalim naše sožalje!
Narodna prireditev v Pliberku na Koroškem
V okviru svojega delovanja na slovenskem Koroškem, je priredil v nedeljo dne 1. okt. kulturni odsek Narodnega sveta za slovensko Ko« roško veličasten praznik slovenske pesmi in besede v Pliberku. Na sporedu so bili govori, pesmi in de« klamacije. Prireditev je uspela res lepo, ker so bile dobro podane vse točke programa, zlasti še pevske. Mi Slovenci v Italiji in na Tržaškem prav toplo pozdravljamo prizadeva« nja Narodnega sveta in mu želimo obilo uspeha v delovanju za naš tr« peči narod.
Za slovensko gimnazijo na Koroškem
Koroški Slovenci so dobili po zad« nji svetovni vojni dvojezične šole, v katerih se otroci učijo v obeh jezikih, v nemškem in v slovenskem. Take šole imajo v vseh slovenskih in v narodno mešanih krajih. Na ta na« čin se po takih vaseh otroci nemških staršev učijo tudi slovenski, otroci slovenskih staršev pa tudi nemški. Vendar ima ta šola silne težave. Na eni strani se silijo v dvojezične šole učitelji, ki ne obvladajo slovenščine, ali če jo obvladajo, je večkrat no« čejo učiti. Tako se dogaja, da v ne« katerih šolah slišijo otroci slovensko besedo le tu pa tam, namesto da bi bila slovenščina enakovredna nemšči« ni. Na drugi strani se nemške poli« tično stranke silno zaganjajo zoper dvojezično šolo ter bi jo rade uni« čile. Delajo vse mogoče sitnosti in proteste.
Kljub temu koroški Slovenci vztra« jajo pri dvojezični šoli, ker vedoi, da je nujno potrebna. Sedaj so' se na« rodne razmere med njihovo mladino v toliko izboljšale, da mislijo na slo« vensko gimnazijo. Vložili so prošnjo na vlado na Dunaj za samostojno slovensko gimnazijo. Začeti mislijo s prvim in drugim razredom. Dobili so že zadostno število priglašenih otrok, in sicer za prvi razred 24 za drugi pa 22. Tudni učne moči imajo v zadostnem številu. Toda vlada do sedaj ni še rešila vloge. Nemški šo« vinistični krogi na Koroškem se zo« per njeno rešitev na vso moč upira«
jo. Vendar smo uverjeni, da bodo koroški Slovenci s svojo pravično zahtevo prodrli, zakaj narodu malo pomagajo ljudske šole, če nima svo« jih srednjih šol.	,
Cena kosila v Ljubljani
Gospod, ki se je pravkar vrnil iz Ljubljane, mi je pravil, da stane kosilo tamkaj kar 400 din, kar je pač ogromno, če pomislimo, da znaša povprečna mesečna plača uradnika okrog 3500 din. Omenjeni gospod se je mudil tudi v ljubljanskem ho« telu »Slon«, kjer je opazil, da so razbite šipe zamenjane z navadnimi deskami. Morda tudi tovarne stekla niso bile predvidene v petletnem planu?
ŠPORT
DUNAJ. V meddržavni nogometni tekmi, ki je bila v nedeljo na Duna« ju med Jugoslavijo in Avstrijo, je Avstrija premagala Jugoslavijo z izidom 7«2.
Tekmo v Zagrebu med »B« repre« zentancama Jugoslavije in Avstrije pa so zaključili z izidom 1*1.
BELFAST. Tu je Anglija prema« gala pri nedeljski mednarodni nogo« metni tekmi Irsko z izidom 4*1. Sre« Čanju je prisostvovalo 52 tisoč gledalcev.
LUGANO. Kronometrsko kolesar« sko dirko v Luganu (Švica) je zmagal Švicar Kubler, ki je prevozil- progo 75 kilometrov 500 metrov v eni uri, 56 minut, 41 sekund 8/10. Drugo mesto je zasedel Italijan Coppi.
MILAN. Na mednarodnem lahko« atletskem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo v Milanu so dosegli več po« membnih meddržavnih izidov. Go« ričan Filiput je dosegel svetovno prvenstvo v teku na 440 yardov s časom 51 sekund 9/10. Atleti so do« segli prva mesta v raznih disciplinah z naslednjimi časi:
Tek na 400 metrov: 1) Geister (Nemčija) v 47*ih sekundah 4/10. Met diska; Consolini (Italija) 54 met* rov, 64 centimetrov. Tek na 800 metrov: 1) Ulseiner (Nemčija) 1 mi* ni:to, 51 sekund 9/10. Skok v daljino: Luter (Nemčija) 7 metrov, 6 centi« metrov. Tek na 200 metrov (ženske): 1) Sivi (Trst) 25 sekund 8/10. Met kladiva: Taddia (Italija) 59 metrov, 17 centimetrov (nov italijanski re* kord).
Tudi v Sloveniji so uvedli nogo* metne stave po vzorcu italijanskega »TOTOCALCIA«. Stave bodo pod imenom »TIP TOP« obsegale 12 no* gometnih tekem, in sicer 5 iz I. lige, 5 iz II. in 2 iz Slovenske nogometne zveze.
V	MERANU so v nedeljo žrebali loterijske srečke, ki so bile povezane z včerajšnjimi konjskimi dirkami v Meranu. Tržačan Poser je zmagal na
tej stavi 2 milijona lir. Neki Rim* ljan pa je z listkom št. 061041 zma* gal 30 milijonov lir..
Radio Trst II.
RADIO TRST II
Dnevne oddaje: 7.15*8.30, 11.30«14.30, 17.30=24.00.
Ob nedeljah: 8.00*24*00.
Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00,
19.45, 23.15'r
Poročila ob nedeljah:	8.15,	12.45,
19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska: 14.00 (razen 0b nedeljah).
Glas Amerike: 18.00 (razen ob ne* deljah).
Petek, 13. oktobra 1950: 13.00 Glasba po željah. — 18.45 Slovenski na* rodni motivi. — 19.00 Pogovor z ženo. —. 20.10 Koncert violinista prof. Karla Sancina. — 21.00 Moj* stri besede.
Sobota, 14. 10.: 13.20 Salonski kvin* tet. — 19.00 Programski periskop. —- 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Pester glasbeni spored za zaklju* ček tedna.
Nedelja, 15. 10.: 9.00 Kmetijska od* daja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00
Od melodije do melodije   13.00
Glasba po željah. 18.30 Oddaja za najmljaše. — 21.00 Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 16. 10.:	19.00 Filmski
trak. — 20.30 Okno v svet.  21.00
Vokalni koncert.
Torek, 17. 10.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini.
Sreda, 18. 10.: 19.00 Zdravniški ve* dež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci vam bo zapel slovenske narodne.
Četrtek, 19. 10.: 13.10 Slovenske na* rodne poje pevski duet, na harmo* niko spremlja Mario Sancin. —
19.00 Slovenščina za Slovence. —
21.00 Radijski oder nato Pestra glasba.
OBČINSKI SVETOVALEC G. RUDI BRATUŽ, JE NA RAZ-POLAGO STRANKAM V NJI-HOVIH OBČINSKIH ZADEVAH NA SVOJEM DOMU VSAK DAN OD lih ZJUTRAJ DALJE.
Darovi za sklad L. Kemperleta
N.N. 10; ob slovesu g. Šuligoja, darujejo Števerjanci 500; (enako za Alojzijevišče).
ZA DOB. DRUŠTVO V GORICI F. B. daroval Dobrodelnemu dru* štvu za dijake 500.'—• lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
ne?« je hotel Ciril kmeta spomniti na dobre stare čase.
»Moj duš, da smo!« je kmet brž krepko odgovoril. Hčer je pa kar streslo zaradi očetove »primojduševske« navade.
»Saj ste tudi lahko, ko imate tako močne kobile!« je Ciril pogodil v prvo tarčo!
»Pa tudi furmani so bili, duhanca!« se je Bohinjec sam pohvalil.
»Pa tudi vi, oče,« se je vtaknila vmes Ružka, »ste še mož od fare!« Hkrati je z desnico kmeta krepko potrepljala po rami' Elica jo je dimila, naj nikar ne bo vsiljiva. Bohinjca pa je pohvala in mehka dekletova roka vzradostila, le hči je jezno pogledala. Oče je vzhičeno tl<\inl;
»To pa to! Sem bil od fare fant, da malo takih. Doma in pri vojakih, ej, daleč okrog so vsi prav dobro poznali huneveta, Koritnikovega Janeza!« Hči se je z nevoljo obračala vztran, da bo oče govoril o svoji mladosti. Toda oče je že vedel, kaj sme skoz moževa usta, in je govor dobro okrenil. »Da, da, smo bili fantje in pol, zdaj je pa mlad rod tak, da ne pozna ne korajže, ne časti, ne Boga, no, nič!«
»Kako mislite to, oče?« je zanimalo Cirila.
»Kako mislim? Nič ne mislim, vidim, vidim! Fantje bežijo z gruntov. Povsod jih je dosti, le doma ne, da bi delali. Ko je pa z doma, ga pa zajaše kak vrag, da pije in kvanta in neusmiljeno poganja po grlu, kar zasluži. Pa še s punčarami je, vedno bolj in bolj zanič!« Hčerka si je od nevolje zakrila obraz. Prav
huda, huda je bila, da oče tako govori.
»Morda pa le ni tako hudo!« je bohinjska dekleta skušala obraniti Elica.
»Hudo? Grdo, ko prav vse hočejo biti oblečene docela po mestno. Moj duš, kje pa naj kmet jemlje, da jim bo dajal za svilo in žamet in drug blišč! Potem pa, ko se po mestno obleče, ali ti je ne spelje kak one, srbski iblnjtar (carinik) ali orožnik ob meji ali kak ljubljanski mestni škric. Kmečki fant boljše kmečke punce skoraj ne dobi več. Logarjev Loj z, gozdar gori na Rudnem polju, je tri leta hodil na Gorjuše za premožno in zalo punco, pa mu jo je pobral neki Ljubljančan... Takšni so ti Ljubljanci...« Hči na vozu je mrko zrla vztran v gozd, vsa nevoljna, da oče pripoveduje bohinjske in druge grehe. Bohinjec se je pa tudi popraskal za ušesom, češ, budimana, če ni zinil preveč, če tudi ti niso kaki Ljubljančani.
Ciril in Ružka sta očetu pritrjevala, da je zares žalostno, da tujci pobirajo slovenska dekleta. Očeta je to razumevanje in pritrjevanje znova razvnelo in je nadaljeval:
»Duš, kam bomo prišli? Tu si jih pobira Srb, Hrvat, tam čez na Primorskem Lah in ne vem kakšen vrag, na Koroškem Tejčar; kar gre pa v svet, čez tisto pa itak križ... Ja, hudika, lahko nas je vedno manj. Redkokatera, ki vzame tujca, svoje otroke tudi slovenski nauči! Če pa, ji pa vsa čast! Pa ko bi pa vsaj fantje pamet imeli! Ali se ti ne zatreska v vsako, ki se mu lepo reži! Smo včasi fantje gorenjski služili vojake
po Tirolskem, Češkem, Laškem, videli punce, da te je kar pri srcu požgačkalo, pa še na misel ni komu prišlo, da bi si tujko privlekel domov! Aj bi ga tudi doma oče in mati z nevesto vred pošteno napliskala!«
»Ampak tam v Ljubljani ste si fantje,« je Ružka spet nameravala malce povleči Bohinjca, »vendarle mogli, smeli izbrati kako...«
»Nič! Kaj bi z njo?« je naglo vpadel Bohinjec. »Mar bi jo mestno gospodično v karoci vozil na sprehod? Na kmetih je treba delati...«
Ciril si je s pestjo tiščal usta, da se ni preglasno smejal, tudi Elici, dasi je bila nevoljna na sestro, je šlo na smeh. Hči kmetova pa je bila kot hudo vreme, toliko da ni treskalo in grmelo, bliskali so se pa njeni pogledi prav jezno.
»Jaz, oče,« ni Ružki nagajiva žilica dala miru, »bi se kmalu naučila molsti, pleti na njivi, kruh peči — šivati in kuhati že znam —, tudi žeti bi se naučila...«
»Ho ti smrklja! Glej jo!« se je zareklo Bohinjcu. »Ampak mestnih oblek bi jaz ne kupoval!« je brž pristavil.
Hčeri pa je zdaj bilo že dovolj. Naglo se je obrnila in vsekala proti Ružki in Elici:
»Ha, pa take nežne mestne žuželke bi ne bile za v hlev in za na vroče polje!«
»Ne bodi no, Mina!« je miril oče. »Vsaj je vse le za šalo!«
(Nadalievanie)