qt AirrMCFT	p—««^
jjLU iLiiijM
velikem trga po 10 h.
H H I	čajo,
■ H H H ■ H H H H H H flu H H	ne
Hi	■	■ ffl HTM
I	m	^H ^fl ^H	■ |H Hj IH	navadne vrstice,
Q Bfl	če se	enkrat,
UUlil UUIlIti
List ljudstva v ponk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru ■ pošiljanjem na dom za celo leto K 5.— za pol leta „ 2.60
za četrt leta „ 1.30
—♦—
Naročnina se pošilja upravniitvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. -*-
Štev. 5.
Družba sv. Mohorja.
«Z združenimi močmi!» je geslo presvetlemu vladarju našemu, Francu Jožefu, katerega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski narodi. In med temi Slovenci gotovo nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba sv. Mohorja. Zato pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom: naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mohorjanov, za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Francu Jožefu.
«Z združenimi močmi delujmo za družbe sv. Mohorja rast in čast,» kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem več žlahtnega sadu ob-rode za posameznika, kakor za ves narod. Po lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se najema milih čutov, beseda materina se jim vedno bolj omiluje in versko kakor narodno življenje se zbuja in dviga. In tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za druge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti
Listek.
f Ivan Cukala, bogoslovec,
vzgled krščanskim mladeničem.
Ni ga več med nami, blagega trpina; zapustil nas je ter se preselil v boljši svet nepozabni sin, veselje starišev, čast gomilske župnije, up škofije, čast. gsp. bogoslovec Ivan Cukala.
Rodil se je dne 27. decembra 1876 na Gomilskem, v prijazni vasi v Savinjski dolini pri Braslovčah, kot sin pobožnih ter premožnih starišev. Že majhnega dečka so odlikovale lepe čednosti, pa tudi bistra glava. Poslali so ga stariši zaradi tega v šole v Celje. Koliko upov je pač že takrat spremljalo mladega dečka v mestne šole! Saj vemo, kaj želi slovenska mati, ko veže popotno torbico odhajajočemu sinu. Kakor nekdaj dofna skrben za uk in knjigo, oklenil se je mali Ivan v mestu učenja z vso vnemo. Večkrat je porekel: <0 kak greh bi bil, ko bi jaz tukaj lenobo pasel, stariši pa toliko za-me žrtvujejo!» Priden kakor mravlja, odlikoval se je v vseh razredih.
Motiš se pa, ako meniš, da je marljivi Ivan le v bukvah tičal, le učenosti iskal. Zvesta tovarišica pri njegovih knjigah mu je
V Mariboru, dne 3. februvarija 1898.
ponujajo z lepimi povestmi, s pesmami itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasja!
Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje in se vabijo k zo-petnemu pristopu stari Mohorjani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih in posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska, obračamo se torej z iskreno in nujno prošnjo: ne odnehajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo. Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zopet rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svetom! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgovorno besedo zanjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kakor lansko leto, marveč se število MoborpiiCA Se povzdigne nad onim predlanskega leta.
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovil"
Odbor.
Jeruzalem, Jeruzalem! . . .
«Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenuješ tiste, kateri so k tebi poslani! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokoš piščeta svoja pod peruti, in niste hoteli». Tako je sklenil Jezus svoj svarilen govor, ki ga je govoril zlobnim in trdovratnim Judom. Ti ga niso ubogali, in prerokovanje njegovo se je grozno izpolnilo.
bila pobožna molitev. Zato pa tudi ob dneh napornega učenja ni bil nikdar nevoljen in čmeren, saj mu je bil ljubi Bog nada in podpora. Kako redki poslajajo dijaki, ki bi v tem posnemali našega Ivana. «Prazno pa je delo brez sreče z nebes».
Kakor nedolžna vijolica med trnjem dijaškega življenja se je razvijal telesno in duševno. Vsako leto je razveselil vrle stariše z izbornim spričevalom. Bil je ljubljenec učencev in učiteljev, dika celega zavoda. Maturo je dovršil z odliko. Širok svet mu je bil sedaj odprt, povsodi ga sprejmejo z odprtimi rokami. Značajni Ivan pa ni hrepenel po goljufni slavi in časti; posvetil se je stanu, po katerem je nedolžno srce vedno koprnelo, ter v jeseni leta 1896. vstopil v mariborsko bogoslovje. Solza angeljskega veselja mu je zaigrala v očeh, ko je prejel sprejemnico. Stariši so radi pozabili dolgoletni trud, ko so videli izpolnjene srčne svoje želje. —
V bogoslovju še le se je prav razvila njegova iskrena pobožnost. Poleg te so ga krasile vse druge čednosti, zlasti vneta marljivost ter globoka ponižnost. Radi teh so ga spoštovali in ljubili ne le tovariši njegovi, ampak prav posebno čč. gg. profesorji. Da, bil je priljubljen tudi na višjem mestu. Kjer pa cvete skromna vijolica sv. ponižnosti, tam je gotovo blizu tudi lilija sv. nedolžnosti. In
Tečaj XXXII.
Mi avstrijski Slovani sicer nimamo preroškega duha, kakor Sin božji, ali razmere so se pri nas razvile že tako daleč, da pač ni težko prerokovati, kam bo Avstrijo zavedlo, ako ne krene z dosedanjega pota takoj. Oglejmo si in premislimo le dogodek iz zadnjih dnij!
O namenih nemških nacijonalcev, združenih z liberalci, z Židi in socijalnimi demokrati nikdo ne dvomi, in je «Slovenski Gospodar» svoje čitatelje dosti poučil. Če rečemo, da tej zmesi načeluje Wolf, oni Wolf, ki je v državnem zboru očitno rekel, da naj se Avstrija podvrže pruski kroni, smo namene njegove in njegove mase označili najkrajše. Rekli smo tudi že, da ta masa dela na revolucijo, in tako je. Kazalo se pa je dosedaj, da so bili pri revolucijah vseučiliški dijaki važen element. Mladi ljudje so polni ognja, vnemajo druge, gibčni so, ljudstvo jih zagovarja in brani, ker so njega sinovi, mnogo jih je, in organizovani so. Kaj pa še le, če imajo zaslombo v drugi, sovražni državi ? Avstrijsko nemško dijaštvo je z neznatnimi izjemami vse prusaško v najostrejšem smislu.
Dijaki imajo pravico nositi namesto navadnih pokrival posebne čepice, črez prsi pa trakove, ki so navadno narodni. Mnogi dijaki to nosijo, vsi ne, tudi vedno ne. Pri človeku, ki to nosi, torej lahko že na pogled spoznaš, kakšnega mišljenja da je. Nemški dijaki v Pragi so s svojimi znamenji hodili v masah po ulicah ter izzivali in dražili češko ljudstvo; zato je češka deželna vlada njim, ob jednem pa tudi češkim dijakom, prepovedala nositi čepice in trakove, dokler bo v Pragi vladala razburjenost. Celo pametno. Kaj pa je tudi
taka čista lilija bil je tudi ljubljeni Ivan. Iz njegovih ust ni prišla nikdar le tudi najmanjša izpodtakljiva beseda; njegovo vedenje je bilo pri gimnazijcu že vedno dostojno, vzgledno ter neprisiljeno, prikupljivo; že z obraza je odsevala značajna odkritosrčnost. Bil je «Israelita sine dolo». Slovenski dijaki, Ivan bodi vam vzor!
Pisma starišem iz bogoslovja so vedno polna hvale o sreči, ki jo uživa njih ljubljenec v svojem stanu. Posebno radostnega obraza pa nam je dne 25. julija, prišedši na počitnice, hvalil svoje zdravje. Kdo je pač takrat slutil, da bo on tako srečen in navidezno zdrav, že v nekih mesecih žrtev smrtne kose! Koliko rajskih ur je preživela Cukalova hiša sedaj, ko je bival bogoslovec Ivan na počitku!
Vroče poletje je jemalo slovo, slovo pa tudi zdravje od Ivana. Začel je pokašljevati, počasno hirati in v jeseni ni mogel več v šole. Bil pač ni nikoli prav trdnega zdravja, a nismo pričakovali, da bo smrt tako kmalu tirjala žrtve. Zdravniki so izrekli kruto sodbo, domači so slišali koščene stopinje bližnje smrti, le on je še vedno upal, udan v voljo božjo. Pač pol sveta bi bili skrbni stariši prehodili, da bi rešili še dragoceno življenje; Bog je sklenil drugače. Cvetlica je bila že zrela za nebeški vrtec. Zadnji teden se je
na tem, ali nosi dijak klobuk ali čepico, ali ima trak ali ne! Stariši, ki za dijaki plačujete, še bodete pristavili: «Glavno je, da se uči». In prav govorite. No, češki dijaki so tudi radi ubogali, kar je vlada ukazala, in s tem v narodu svojem opravičili nado, da postanejo kedaj vrli možje. Kaj pa nemški? Razgrajali so, ne več hodili v šolo in, — kdo bi to verjel ? — njih profesorji so šole zaklenili in njim pritegnili. Nemški visoki šoli sta v Pragi zraven čeških namreč za-se, in ti šoli imata le nemške profesorje. Kaj mislite, kaj je storila avstrijska vlada? Ali menda šoli zaprla za nekoliko časa, da bi bili nemški dijaki tako kaznovani, ali glavne vodje izključila in profesorjem dala ukor in plačo vsaj začasno odtegnila? Kaj še! Ministerski predsednik Gauč je poslal v Prago visokega uradnika liberalnega mišljenja, naj se ta s profesorji in dijaki pogaja, da se bode uk zopet nadaljeval. Da ne bode veliko opravil, to se je lahko naprej vedelo; saj vemo, kaj Wolf, ki praške dijake podžiga, hoče.
Dne 29. jan. pa so se peljali vsi nemški dijaki — bilo jih je blizu 900 — s profesorji in spremljani od prusaških poslancev, v Lito-merice, nemško mesto na čeških tleh, ter tam zborovali; priteklo jih je tudi mnogo iz «rajha». Sklenili pa so 1., da zahtevajo, naj se nemški visoki šoli iz Prage prestavite v kako nemško mesto, in da hočejo praški šoli obiskovati le dotlej, dokler se to ne zgodi, in 2., da tudi praških šol ne bodo več obiskovali, če vlada prepovedi, nositi čepice in trakove, do dne 31. jan. opoldne ne razveljavi. Naglašala se je pri zborovanju složnost med dijaki in učitelji, poudarjala pomoč, ki jo imajo dijaki pričakovati iz «rajha», in sklenilo se je, agitovati, da se vse nemško di-jaštvo v Avstriji z učiteljstvom vred njim pridruži. Dežele avstrijske imenovale so se le vzhodna pokrajina nemškega «rajha» itd.
Kam plovemo? Avstrijska vlada torej nima več volje ali moči, da bi strahovala uporno veleizdajsko mladež, ker je nemška, da bi ostro kaznovala učitelje, ki tako mladež podpirajo? Črez noč bomo morda doživeli take prizore tudi po naših srednjih šolah! In kaj potem? O Jeruzalem, o Jeruzalem! O Avstrija, o Avstrija, ki kamenuješ svoje preroke, to se pravi, preganjaš Slovane, ki tebi dobro hočejo! Če se ne vrneš, o kaj te vendar čaka!
Deželni zbor štajarski.
Deželni odbor je predložil deželnemu zboru postavni načrt, po katerem se naj
počutil dozdevno boljšega in še slednji večer je on tolažil tužno svojo «mamo». Pa ure so potekale; nekoliko čez polnoči dne 20. jan. je čutil notranjo slabost, moči so mu upadle, sam prosi za mrtvaško svečo. Ko čuti mati v svojem srcu neizmerno izgubo, mati ki je noč in dan prečula ob postelji bolnikovi, takrat zaihti: «Ivan, Ivan! Ali boš molil v nebesih zame?» Milo jo rajnik pogleda, z glavo pritrdi, in boj je. bil — končan. Zaspal je nedolžni angel j mirno v Gospodu. Ne bom našteval, koliko ljudstva ga je prihitelo kropit in mu izkazat zadnje Ijubavi.
V soboto, dne 22. jan. ob 10. uri se je zbralo 11 gg. duhovnikov, da spremimo nepozabnega Ivana na zadnjem potu. Po odpetih mrtvaških molitvah naslikali so vlč. g. dekan Mat. Stoklas z ganljivimi besedami vzgledno življenje rajnega Ivana, ter ga posebno mladini priporočali v posnemanje. «Nesli so mrliča, edinega sina njegove matere», bil je res vzgleden sin svojih starišev, ki so se sami izrazili, da jih ni celo življenje ne enkrat razžalil. Mladina uči se od poslušnega Ivana otroške pokorščine!
Pogreba udeležila se je šolska mladina, mnogo odličnih mož iz okolice ter dijakov iz Celja, ki so mu tudi zapeli žalostinko, njegovi gg. tovariši pa so bili žal, zadržani.
vpelje šolnina in novi šolski davek, da se morejo poplačati novi stroški, ki bodo potrebni, da se zboljša učiteljska plača. Po načrtu deželnega odbora naj odpade razdelitev šol v III., II. in I. plačilni razred in se naj določi temeljna plača za vsacega učitelja, ki se pa ima po gotovi vrsti let zvišati. Zraven dobivajo doklade po preteku vsakih 5 let, če so službo dobro opravljali. Nadučitelji dobivajo doklade za svoje službeno poslovanje (funkcijska doklada). Učitelji na meščanskih šolah imajo po 100 gld. temeljne plače več, kakor ljudski učitelji. Naslov »pod-učitelj« neha.
Da se ti novi stroški pokrijejo, se vpelje šolnina in šolski davek. Šolnina se bo pobirala za vsakega šolo obiskujočega otroka, pa tako, da bo šolnina manjša na eno in dvorazrednicah, na tri- in večrazrednicah pa viša. Črez pet gold. ne sme znašati na leto. Ubožni otroci se smejo celó ali deloma šolnine oprostiti. Toda te oprostitve ne smejo presegati polovice vse šolnine, katera bi se v enem šolskem okraju imela plačevati. Če bi torej v enem šolskem okraju vsa šolnina znašala 1500 gld., bi se smela znižati na 750 gld. Občine smejo v porazumljenju z deželnim odborom šolnino prevzeti na občinske stroške.
Nov davek je pa šolski davek. Ta davek bodo imeli plačevati stariši, ki nimajo otrok; potem moške osebe, ki so samskega stanu ali udovci brez otrok, toda le tisti, ki imajo več kakor 600 gld. letnega dohodka. Kdo bi si bil mislil pred leti, da bo liberalizem dospel tako daleč, da zopet vpelje šolnino in znajde nov šolski davek !
Po vzorcu, ki ga je deželni odbor predložil, obiskuje ljudske šole 173.339 otrok. Če se vpelje šolnina po 4 gld., pa se jih oprosti šolnine 40%, bi znašala vsa šolnina 416.013 gld. Ako bi se od 173.339 otrok pobirala šolnina po 5 gld., in bi se jih 50*/o oprostilo, znaša šolnina 433.S-Í7 gld. — če se jih oprosti 40"/o, bi znašala 520.017 gld.
Finančni in naučni odsek sta dobila to predlogo v poročilo. Izvolil se je pododsek pet udov, ki ima vso stvar dognati. V ta odsek so izvoljeni: Dr. Schreiner (načelnik), Fürst, Endres, dr. Link, grof Stiirgkh — sami Nemci. Po tem takem najbrž Slovencem ne bo treba šolnine in šolskega davka plačevati!
V seji dne 24. jan. je nemški katoliški poslanec Wagner utemeljil svoj predlog, naj se izdela postava, vsled katere sme vsaka občina za ogledovanje mrličev zahtevati odškodnino; kajti od zdaj zanaprej ne smejo oglede mrličev več jemati te mrliške pri-
Smešnica. Neki gospod je videl iz svojega stanovanja, kako cigan prodaja židu konja. Poštenosti nobenega izmed njiju ni mnogo zaupal, a bil je radoveden, kateri je bolj pretkan. Po kupčiji ju da k sebi poklicati, seve vsakega posebej. Najpoprej vpraša cigana: «Za koliko si prodal konja?» — «Za deset goldinarjev», odgovori cigan. — «Neumnež, konj je vendar več vreden», de na to gospod. — «Še toliko ni, ker na eni nogi šepa, česar žid ni opazil», se zasmeje cigan. — Nato pokliče gospod Žida in mu reče: «Cigan te je opeharil, konj namreč šepa, česar ti neumnež nisi videl». — Žid odgovori: «Gospod, dobro sem to videl, a opazil tudi, da konj samo zato šepa, ker je slabo podkovan». — Sedaj pokliče gospod zopet cigana in mu reče: «Žid te je vendarle goljufal, ker tvoj konj samo od tega šepa, ker si ga ti slabo podkoval». — Cigan se hitro odreže : «Konj je v resnici šepast. Slabo sem ga nalašč podkoval in tako sem žida pre-varil». — Gospod zopet žida pozove in mu reče: «Cigan je bolj zvit, kakor si ti. Konj res šepa in slabo ga je nalašč podkoval, da bi ti mislil, da je samo od tega šepast. Dobro te je opeharil!» — Žid se zareži: «Ne bojte se, gospod! Za vsak slučaj sem mu dal — ponarejen desetak».
stojbine, plačevati jih bodo morale občine, in občinske doklade se bodo zopet zvišale. Te občinske doklade bodo plačevali kmeti in obrtniki, bogataši pa, ki niso posestniki, bodo oproščeni. Po novi postavi smejo sicer občine prositi deželni odbor za to pravico ; ali to prizadeva mnogo nepotrebnih pisarij. Nadalje je vrli Wagner par poštenih povedal nemškim nacijonalcem, ki so parkrat hud hrup zagnali. Slednjič je Wagner priporočal, naj se njegov predlog izroči občinskemu odseku : »V tem odseku sem sedel dolgo vrsto let, ter svojo nalogo vsikdar rešil ; a surova sila me je potisnila iz tega odseka.« Wagnerjev predlog se je sprejel.
V	seji dne 25. januvarija se je prečital predlog g. dr. Rosine, podpisan od slovenskih poslancev, naj nakupi dežela bakrene galice in naj jo potom okrajnih zastopov razdeli med uboge vinogradnike po 15 kr. kilo ; potem naj dežela nakupi tudi škropilnice in naj jih za polovico cene razdeli med uboge posestnike vinogradov. Ta predlog je gosp. dr. Rosina utemeljil prav izborno v seji dne 28. jan., ki se je potem izročil vinarskemu odseku. Med drugim je g. predlagatelj naglašal, da če se sprejme predlog g. poslanca Reitterja, da se morajo v prihodnje škropiti vsi vinogradi, nastane vprašanje : kako bodo škropili reveži, ki si še soli kupiti ne morejo? Treba torej, da dežela pomaga. Štajarska dežela itak veliko manje daruje za vinarstvo, kakor n. pr. Spodnje Avstrijsko.
V	isti seji je utemljeval ptujski župan Ornig svoj predlog, naj se ptujska nižja gimnazija polagoma spremeni v višo gimnazijo. V svojem govoru je ta mož, ki ga ime in njegova postava razodeva kot slovenskega sina, večkrat povdarjal nemški značaj ptujskega mesta. Smešno! Tudi je dne 28. jan. poročal g. dr. Rosina v imenu občinskega odseka o spremembi § 10 postave 18. sept. 1870. Po tej postavi se bodo ob temni noči morale na voze ob okrajnih cestah obesiti sVetiinice, da se bo r«>^«vit!jen voz že videl od daleč. Jako spretno je g. dr. Rosina pobijal misli dr. Schmidererja, ki je zahteval v imenu deželnega odbora, da se imajo vozovi razsvetliti tudi po občinskih cestah. Pri tej priliki je zahteval poslanec Posch, naj se vpelje dača za kolesarje in naj se ta denar spravlja v blagajnico za uboge. Gosp. dr. Sernec pa je želel, naj bi ta nova postava ne ostala samo na papirju, kakor postava, da morajo kolesa na vozovih, ki vozijo nad 40 centov, biti dostojno široka ; a se nalagajo velike teže na vozove z ozkimi kolesi. Ob koncu seje se prebere neka interpelacija proti nadzorniku nemške šole v Vojniku, češ, da on razžaljivo postopa proti tej šoli. Kaj bodo nemški nacijonalci še neki iztaknili, da bodo vse obešali na veliki zvon v deželni zbornici ?
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Te dni je bil ogerski ministerski predsednik BanfTy s tremi ministri na Dunaju, da so se z našimi posvetovali o avstro-ogerski pogodbi. Dognali pa niso ničesar, ker so Mad-jari nenasitni. — V nedeljo je bil na Dunaju vinarski shod. Prišlo je 2000 vinogradnikov, ki so ostre resolucije sklenili zoper ponarejanje vina.
Češko. Govori se, da odstopi ces. namestnik Coudenhove in da postane njegov naslednik neki general. — Društvo »Obrana«, ki se je potegovalo za načelo »Svoji k svojim«, je vlada razpustila, ker je svoj delokrog prekoračilo.
Gornje Avstrijsko. V deželnem zboru je predlagal katoliški poslanec dr. Ebenhoch, naj se odpravijo jezikovne naredbe. To je Čehe neljubo dirnilo, in bati se je za edinost v državnozborski večini.
Štajarsko. Graški socijalisti so se že na nekem shodu izrekli zoper šolnino in novi
šolski davek. — Graški nemški tehniki nočejo več obiskovati šol, da tako posnemajo praške tovariše.
Koroško. Tudi v tem dež. zboru so ropotali Nemci zoper jezikovne naredbe, ter vsprejeli dotični predlog. Nasproti so govorili in glasovali mil. knezoškof Kahn, vsi trije Slovenci in neki katoliški Nemec.
Kranjsko. Vsi dež. zbori, kjer imajo Nemci večino, so se izrekli zoper pravične jezikovne naredbe, kranjski pa se za te ne more potegniti, ker »Narodovci« drže s Schwegelnom. — »Slovenec« je slovesno izjavil, da »Narodovci« nočejo sprave. Žalostna nam majka! — Dež. zbor izdela na predlog dr. Žitnika adreso svetlemu cesarju vsled njih vladarske 501etnice.
Primorsko. Goriški deželni zbor se letos sploh ne snide. — V Istri se letos ne bodo pobirale šolske takse. Ko se ne bi nikoli! — V isterskem dež. zboru je Bartoli predlagal, naj bo samo laščina ondi upravni jezik, ko sta vendar v Istri dve tretjinuslo-vanski!
Hrvaško. Madjaronska večina v saboru brezobzirno vlada; neljube člane opozicije kar izključuje. Enkrat so le-ti že zapustili zbornico, vendar se pozneje vrnili ter predlagali, naj se papežu-bisernomašniku pošlje častitka, kar je bilo soglasno vsprejeto.
Vnanje države.
Rim. Sv. očetu Leonu XIII. prihajajo z vseh krajev sveta udanostne izjave o bližajoči se 201etnici njih papeževanja. Kolika tolažba za vatikanskega jetnika! — Za po-življenje cerkvenega duha na Ogerskem so izdelali sv. oče natančen načrt, in upajo, da se bo dal v ' ratkem času izvesti.
Italijansko. Kralj je poklical pod orožje lOOtisoč reservistov, ker se še vedno dogajajo nemiri vsled podraženja kruha. Ljudstvo terja, naj se colnina na tuje žito čista odpravi.
Nemško. Državnemu kanclarju so plačo zvišali na lOOtisoč mark. — Volitve v državni zbor bodo poleti, v pruski pa v jeseni. — Nemčija ima pri Kiao Čao, na Kitajskem sedaj 8 vojnih ladij.
Rusko. Velikansk uspeh je zopet dosegel Rus. Bospor pri Carigradu in Dardanele so namreč odprti zdaj tudi ruskim vojnim ladijam, kar je bilo dozdaj prepovedano, le trgovske ladije so smele skoz.
Turško. V Armeniji so se spet začeli nemiri in so v okraju Van Kurdi mnogo kristijanov pobili. Kurdi se celo čez rusko mejo upajo. — Na predlog Rusije so se vse evropske velesile izrekle, naj bo grški princ Jurij guverner na Kreti.
Grško. Turški vojaki še niso vsi zapustili Tesalije, kjer je lani med Grki in Turki besnela vojska. Pred nekaj dnevi je prišlo 2000 turških vojakov v Lazarino izterjevat davkov. Prebivalci pa so se jim uprli in je nastala pravcata vojska.
Cerkvene zadeve.
Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji leta 1897.
(Sestavil Ž1____)
Kakor koklja zbira pod peruti Mlade svoje, skrbno jih varuje, Da ne izgubi se v krilo tuje — Zbiraš Ti, kar se Slovenca čuti, Varuješ slovenske Bine, hčere, Družiš jih v jedinost roda, vere.
Te besede nam jedrnato povejo, kaj je dična družba sv. Mohorja za nas Slovence. Kje bi še bil slovenski narod dandanes, zlasti slovenski kmet, kateremu je v prvi vrsti ta družba namenjena, ako bi ne imel tako mogočne zaslombe v tej družbi! Nikdo ne more tajiti, da je ona največ pripomogla, da smo Slovenci v kratkih desetletjih tako zelo na-
predovali v izomiki, in tako smemo ponosno vstopiti v kolo drugih izomikanih narodov. Resnica pa je tudi, da nam je ravno ta družba ohranila marsikaterega Slovenca, da se ni izneveril svojemu narodu, posebno ob jezikovnih mejah.
Toda kako nas mrtve knjige branijo narodnega pogina? Da, to je res. Le pomisli, da taka množica (samo lansko leto je družba razposlala 429.240 knjig; vseh knjig skupaj pa je razposlala družba dozdaj 6,503.776) v krščanskem in narodnem duhu pisanih druž-binih knjig, ki romajo leto na leto med narod, ne more ostati brez dobrih posledic. Le pridno prebiraj družbine knjige in našel boš v njih lep nauk: «Ostani vedno veren katoličan, in ne sramuj se, da te je rodila mati Slovenka, govori rad mili slovenski jezik!» V družbinih knjigah vlada vseskozi krščanski in narodni duh, ki vse Slovence vspodbuja k vstrajnemu, skupnemu delu v časno in večno korist narodovo; v mohorskih knjigah se v svitli luči zrcalijo lepe pesnikove besede, ki nam navdušeno kliče: «Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!»
Zares, ponosni moramo biti, da smo Slovenci, da smo sinovi naroda, ki ima tako močan in mnogoštevilen književni zavod, ka-koršnega ne najdemo niti pri velikih narodih, ki Štejejo milijone svojih privržencev. Ne čudimo se, ako nas večji narodi zavidajo radi naše vrle družbe sv. Mohorja! Cesar mogočni in mnogoštevilni narodi ne zmorejo, to more majhen slovenski narodič. Ali se ti, dragi čitatelj, ne vrivajo nehote besede: «Ne, Slovenci še nismo zadnji!»
Toda ne samo naobraženosti in narodnega ponosa si pridobiva vsak ud družbin; ni deležen le časnega blagra; temveč, ker je družba ob enem bratovščina, postane vsak družbenik deležen tudi raznih popolnih in nepopolnih odpustkov in drugih zakladov, s katerimi so sv. oče bogato obdarili družbo. Vsak ud postane deležen tudi vseh molitev in darite' svetih maš, ki se v namen te družbe opravljajo.
Iz teh vrstic toraj vsakdo lahko uvidi, kako skrbi «Družba sv. Mohorja» za časni in večni blagor svojih udov. Tako sem kratko podal čitateljem občen pregled družbinih vrlin in velepomenljivih zaslug za slovenski narod.
Toda to ni bil moj glavni namen; temveč ta članek ima pred vsem smoter, navdahniti Slovence k še večjemu navdušenju za družbo sv. Mohorja. Pristopiti kolikor mogoče obilno k temu književnemu zavodu, to je moja glavna želja, in ta želja je zlasti letos sem bolj umestna, ker je ravno v pretečenem letu družba nazadovala za precejšnje število. Ne smemo torej ostati samo pri navdušenju, ampak slednje mora postati dejanje. — Ako še nisi, dragi čitatelj «Slovensk. Gospodarja», ud družbe sv. Mohorja, ne premišljuj mnogo, hiti k župnijskemu poverjeniku in daj se vpisati. Darovati ti je treba le boren goldinar za celo leto, in družba ti pošlje šestero lepih knjig, kojih po bukvarnah ne dobiš spod 3 do 4 gld. Ce si pa že ud, potem še tudi ne smeš rok križem držati! Na vso moč si prizadevaj, da še več novih udov pridobiš, in to hitro, ker bo dan 1. sušca kmalu tukaj!
(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Kmetovalec, računi!
Dobiček, ki ga kmet ima iz celoletnega svojega truda, ni vselej enak. Včasih se mu posreči dobiti večji dobiček iz svojega posestva, včasih ima na koncu leta le zgubo. Kako naj se kmet prepriča o tem? Samo na ta način, da si zapisuje vse dohodke in vse izdatke in oboje vselej primerja. Le po tem vsak čas lahko spozna, če je gospodaril z dobičkom ali z izgubo. Vsak vč toliko, da je, če so dohodki večji kakor izdatki, pridobil, ako ne, da je izgubil.
Tako vprašanje gotovo zanima vsakega pametnega in naprednega kmeta, pa koliko imamo do zdaj kmetov, kateri o spremembah svojega premoženja malo ali nič ne vedo, ali drugače, ki nimajo natančnih računov in zapisnikov? Žalibog sila veliko.
In vendar to ni taka težava in umetnost; gotovo je bolj težavno in umetno dobro polje obdelati in stroje zato pripraviti, kakor zapisati, kar si pri gospodarstvu vsak dan sprejel in izdal. Ni tukaj kriva nesposobnost, ampak nemarnost ali celo lenoba je kriva, da kmet tako važnih zapisnikov nima. In vendar nobeden napreden kmet ne more brez takih zapisnikov obstati.
Nočem na široko popisovati, kako potrebno in koristno je za kmeta, ako ima take zapisnike, knjige. To spoznava gotovo vsak pameten človek. Naj vsak povpraša tiste, ki imajo natančne zapisnike, in slišal bode jih le hvaliti. Posebno dandanes, ko se mora kmet za vsak krajcar veliko bolj boriti, kakor kedaj prej, mora zmirom na nove in nove izvire dohodkov misliti, in v tem mu izdatno pomaga natančno knjigovodstvo.
Stari časi, v katerih so si naši predniki brez računjenja veliko premoženje pridobili, so minoli. Zdaj velja načelo »Pomagaj si sam in Bog ti pomore!« Kam bi dospel trgovec, ki ne bi vseh dohodkov in izdatkov zapisoval, mislim, da bi bil kmalu pri koncu. Ravno tako — seveda po svojem računu — mora tudi kmet v tem času svoje račune v redu imeti. Želim, da čitatelji te vrstice dobro premislijo. Nihče ne opuščaj tako važnega in koristnega natančnega knjigovodstva, posebno je to potrebno dandanes, ko imamo nove davčne postave. Večji posestnik, ki nima natančnih računov, ne more svojih dohodkov in izdatkov napovedati, in če bo torej več osebnega dohodninskega davka moral plačevati, kakor mu gre, si je sam kriv !
Sejmi. Dne 5. februvarija pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Dne 7. febr. na Dobrni, v Gornjem gradu in Lipnici. Dne 9. febr. v Konjicah, na Pilštanju in v Imenem (za svinje). Dne 10. febr. v Št. Juriju ob juž. žel. in na Bregu pri Ptuju (za svinje).
Dopisi.
Iz Veržeja. (Slov. gasilno društvo.) Gosp. urednik! Kaj nč, da je veselo za Vas, ko zveste, da je tudi v Veržeji, o katerem ste malokedaj kaj strogo narodnega slišali, končno narodna zavest nekoliko oživela. Tukaj smo ustanovili novo gasilno društvo. Staro je namreč bilo vsled delovanja samo nekaterih barvano precej nem-čursko, dasi mnogi udi niti niso za to vedeli. To je razvidno iz tega, da je sedaj velika večina udov tega društva, ki je že lansko leto menda po jetiki srečno zaspalo, pristopila novemu narodnemu društvu.
Društvo se je sestavljalo dne 27. jan. ter je ob enem volilo odbor. Voljeni so: za načelnika Ostre Jožef, za nač. nam. Vauda Vinko, blagajnika Strniša Alojz, orodnega oskrbnika Henrik Klemenčič, vodnika plezalcev Kotnik Karol, njegov, nam. Pušenjak Karol, vodnika brizgalničarjev Avar Matjaž, njegovega nam. Sršen Franc ml., vodnika varuhov Zelenko Martin, nam. Gaberc Franc.
Društvu je ta dan pristopilo 35 udov, upajmo pa, ker se oglasila še vedno vršijo, da število udov doraste še prav visoko. Da bi to mlado društvo krepko rastlo, vedno marljivo delovalo in zastopalo dostojno svoje stališče, v to pomozi Bog!
Iz Šmarij pri Jelšah. (Plava kri.) Ljubi »Slov. Gospodar«! Na pošti imamo novo poštno gospodično, ki je bojda visocega stanu tako, da se neki ne pretaka rdeča kri po njenih žilah, ampak plava. Kaj pa ti, »Gospodar«, rečeš, ali naj človek verjame kaj tacega? Veš, pa tista gospodičina nič ne zna slovenski govoriti ali pa noče, saj je iz
Ljubljane. Naočnike tudi ima in hudo gleda, posebno, če govori na pošti kdo slovenski, in sitna je takrat. Jaz si kar ne upam blizu, posebno ker ima na vratih pritirjen neki nemški list.
Jaz sicer znam nekaj nemškega, kajti bil sem pri vojakih in tam se še človek nauči kaj drugega, kakor »salatirati«, če ni preslabe glave. No, pa da mi boš verjel, da znam nemški, povem ti tukaj, dragi »Gospodar«, kako sva se sekala z nekim nemškim mesarjem iz Celja. Jaz sem mu rekel: »Gutmorgn, Herr Fleischbank, ich bin zaus ein Kajbl!« Mesar me je vprašal: »Bi alt?« Na kar sem mu povedal: »Fufzehn Gulden!« Potem je nadalje poizvedoval: »Bi vielkost?« — in jaz: »SeksBochn!« Ali se nisem dobro odrezal? No, pa preveč se nečem hvaliti, čeprav velja pregovor, da se dobro blago samo hvali, torej le nazaj na pošto!
Kakor sem pisal, imajo na vratih nemški napis, kateri pravi, kakor mi je razložil neki gospod, da se morajo vrata zapirati. Tisti gospod je tudi rekel, da so dali naši Nemci napis trikrat raztrgati, ker je samo nemški. Šmarijski Nemci so namreč sama gospoda, pa pravijo, da tisto že sami od sebe vedo, da se morajo vrata zapirati, da je tisti napis za nje torej razžaljiv in odveč, kmetje ga pa itak ne razumejo. Kaj pa ti misliš, «Slovenski Gospodar», ki prideš precej daleč po svetu in mnogo slišiš? To bi te pač prav ponižno prosil, kadar prideš sem k nam v bmarije, opozori naše ljudi, naj ostro pazijo, da bodo dobivali dvojezične tiskovine, katere so pla-vokrvnej gospici trn v peti.
Da, skoraj bi bil pozabil! Saj se pravi, da nesreča nikoli ne pride sama; tako imamo tudi pri nas na pošti še jedno gospico na pomoč — pri nemškovanju! Pravi se, da bota te dve gospici poučevali v nemškem jeziku tiste naše goske, ki so v Celju ali v Mariboru študirale za kuharice in so svoj slovenski materinski jezik pozabile, nemški se pa še niso naučile. Po mestih se pravi takim vajam v drugih jezikih, če se ne motim, «Koffersekcjonstund». — Več prihodnjič!
M. Krpan.
Iz ptujskega okraja. (Slabi od-nošaji.) Vsaki okraj ima neko središče. Za nas je mesto Ptuj to središče, ker se tu nahajajo vsi ces. uradi, denarni zavodi, odvetniki, notarji, zdravniki. Za nas Slovence pa ima to središče še poseben pomen. V mestu stanuje precejšno število Slovencev, kateri so obiskovali visoke šole. Ti so poklicani, da bi bili glava, vodje za vse Slovence celega okraja.
Toda te naloge naši Slovenci v mestu že dolgo ne izpolnjujejo!
Pred leti smo si kupili in pripravili «Narodni dom» v mestu, da bi imeli svoje prostore za krčmo, shode, veselice itd. Tudi z dežele smo dali prispevke, dasi nam denarja primanjkuje. Če pa sedaj prihajamo v naš skupen dom, najdemo ga navadno praznega, zapuščenega.
Ptujske Slovence najdeš povsod drugod, celo po krčmah in kavarnah najhujših naših nasprotnikov, potem tudi po beznicah, katerih bi se moral pošten človek ogibati, samo v «Narodnem domu» njih ni. Društveni odborniki v tem oziru zanemarjajo svoje dolžnosti baš tako, kakor vsi redni udje.
Za tako ravnanje in obnašanje ne velja noben izgovor, nikako opravičevanje. Sramotno je in opustiti se mora! Ako ptujski Slovenci ne razumevajo sedanje dobe, ako se oni ne ravnajo po geslu «Svoji k svojim», kaj pa se naj tirja od preprostih okoličanov? «Narodni dom» ima biti središče tudi po-znejim rodovom; čim preje se poplačajo dolgovi, tem preje odmenijo se lahko dohodki v dobrodelne namene.
Ali je to tako težko razumeti ? Ali bi se taki dohodki ne potrebovali že sedaj ? Odbor čitalnice, lastnik «Narodnega doma» mora se poboljšati sam in ž njim udje; odbor mora se vsestransko brigati, da bode društvo napredovalo, da se dohodki zvišajo,
dolgovi odplačajo; udje pa morajo odbor podpirati. Umazanost in skopuštvo tu ni na mestu.
Oživeti pa se mora tudi politično društvo in Ciril-Metodova podružnica. Glede teh društev se niti ne ve, kdo ima vodstvo v rokah.
Nagibov je dovolj, da bi politično društvo večkrat v letu zborovalo. Celo edinost v okrajnem zastopu je že zginila, ker ni nobenega posvetovanja, nobenega pogovora. Tu bi moralo imeti politično društvo vodstvo v rokah. Sedaj pa se volilci opravičeno celo o tem pritožujejo, da njih izvoljenci brez pravega uzroka zanemarjajo seje okrajnega, zastopa in okrajnega šolskega sveta, dasi stanujejo v mestu, da nikdar pred sejo nihče ne izvč, o čem se ima vršiti posvetovanje in sklepanje, da ljudje prihajajo k sejam, pa ne vedo, kaj volilci želijo, česar se hočejo obraniti. Ako pri vseh teh društvih nočejo sodelovati v prvi vrsti izšolani gospodje, ne morejo tirjati in ne smejo pričakovati, da bi se okoličani za njih brigali, da bi njih kot obrtnike, trgovce, odvetnike, notarje itd. podpirali! Kdor za občni blagor nič ne stori, ničesar ne žrtvuje, kdor ne mara biti odbornik pri tem ali onem društvu, kdor ne mara zahajati k sejam, komur je vsaka stopinja pretežavna, vsaka zamuda glede dohodkov občutljiva, naj se ne šteje med narodnjake.
Danes pišem o naših slabih odnošajih občno, drugokrat dotaknil se bodem podrob-nostij. Moj namen je, pripomoči, da se naše prežalostne razmere zboljšajo; in vsled tega se ne more in ne sme tistim osebam prizanašati , katere zanemarjajo svoje dolžnosti vsestransko.
S Ponikve. (Občni zbor) kmetijskega bralnaga društva se je v nedeljo dne 23. jan. prav dobro izvršil. Lepo okrašeni prostori v gostilni g. Podgoršeka so bili do zadnjega kotiča napolnjeni, dokaz, da je zanimanje za naše društvo veliko. Tako je prav! Na poučne veselice moramo zahajati in ne tja, kjer se samo pije in pleše. Počastili so nas tudi gostje iz Št. Jurija, Št. Vida in drugih sosednih krajev.
Po lepem pozdravu načelnika, č. g. župnika Kreft-a, povzel je besedo č. g. Jožef Kržišnik, kaplan teharski, in nam v prav jedrnatem govoru razložil, kaj teži kmečki stan, zakaj ne doseže svojih pravic, da propada in da si drugače pomagati ne more, kakor da združeno deluje, da se združi v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Le tedaj, ako bomo svojo vero očitno spoznavali, ako bomo svoj materin jezik spoštovali, svoj narod ljubili in se z združenimi močmi za svoje pravice potegovali, in ako bomo tudi v gospodarskih rečeh skupno delovali, in se izobraževali, le tedaj bodo zasijali slovenskemu kmetu, in z njim celemu slovenskemu narodu boljši časi.
Burno ploskanje na koncu govora je pričalo, da je g. govornik vse tri točke svojega govora izvrstno pojasnil, da je govoril iz src vseh. Bodi mu zato prisrčna hvala! Nato je pristopilo precej novih udov k bralnemu društvu, stari pa so plačevali udnino. Vmes pa je znpel domači mešani zbor nekaj mičnih pesmic, a tudi kvartet iz Št. Jurija nas je iznenadil s svojim krasnim petjem. Ko je bil tudi srečolov s prav lepimi dobitki končan, je deklica Lizika Senker prav lepo deklamovala znano Gregorčičevo pesem: «Naš čolnič otmimo». Tako so nam le prehitro pretekle ure nedolžnega veselja. Še večkrat naj bi bilo tako!
Iz Celovca. («Koroški Kmetski L i s t»), Predpustni čas imamo, vsak se v tem času rad malo pošali in si priredi pošteno veselje. To menda v6 tudi koroški nemški — bolje protestantovski — «bauernbund»; zato je hotel nam koroškim Slovencem povečati predpustno veselje s tem, da nas je iznenadil dne 15. jan. s prvo številko svojega že toliko časa obetanega «Koroškega Kmets-kega Lista». «Bauernbundarji» so izpustili
tega lisjaka iz tukajšne nemško-protestantske Bertschingerjeve tiskarne, da bi na zvijačen način lovili nevedne ali premalo narodno prebujene kmete.
V listu kar mrgoli nemške nadutosti; kakošne pojme pa ima ta umazanec v verskih zadevah, in kako uzorna slovenščina vlada v njem, zato naj zadostujejo nekateri stavki, ki jih tukaj dobesedno navajam; napr. : «Zares za kmeta kaže se, da velja samo izrek sv. pisma tako rekoč: ,Daj Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevo' — in za kmeta nazadno zelo nič ne ostane;» «Potejočega obraza bodeš tvoj kruh snel!»; «Nastajoč pa mora tudi izkušnjen v hlevu biti, on mora pri boleznostih domačih živalj pomagati
--— i. t. d., v kratkem, kakor se pravi:
«glavo med ušesam imeti» (bauernbundarji jo imajo menda za ušesi)! «Drugo leto deževa tako-le, da je najstarejšim ljudem kaj tacega ni v spominu. — Vsled te, nenavadnosti' plaže cela brežina vred sadonosnim drevesam navdol — nazaj v sadni vrt pa ne plaže —» ; «Nikdor ti bode pomagal, nihče ti hoče pomagati!»; «Ne morem dalje težavo nesti» ; »katerim ne pade srce na tla».
Vendar pa je ta list v nekem oziru tolažba za koroške Slovence, namreč da so se naši nasprotniki naposled sami prepričali, da je slovenski jezik tudi na Koroškem potreben, in da list sam svoje bralce vspodbuja k čitanju «Mira»; piše namreč: «In kdo bo naš ,Koroški kmetski list' bral, ta naj bere tudi ,Mir', in potem še-le bo videl, na kateri strani je pravica» —. Najboljše orožje torej, s katerim se bode temu lisjaku sapa vzela, je gotovo naš vrli «Mir», katerega se je treba okleniti in podpirati ga, da ne omaga v boju za pravico!
Od nemške meje. (Korošcev in Štajarcev borbe za šolo — za obstanek). Mariborskim gostom, ki so prišli na učiteljsko slavnost dne 23. jan., se je pridružil tajnik Mohorjeve družbe in slavni boritelj koroški, č. g. Jos. Rozman. Želeli smo, da bi nas razveselil s kakšnim nagovorom. Ustregel nam je. Govoril je in kako navdušeno! Priporočil nam je našo narodno šolo, naj si jo varujemo. Gospod je prišel iz dežele, kjer se borijo Slovenci tako hudo za svoj obstanek, v deželo, na mejo dežele, na kateri se je začel nekam plaho ozirati Slovenec ter se povpraševati, ali bo še šlo.
G. Rozman nam je dal poguma, da bo šlo, pa zmaga v borbi za obstanek je odvisna od zmage za — narodno šolo, pri nas, kakor na Koroškem. Zato se potegnimo vsi z vso močjo za šolo! Ako zmagamo tukaj, potem je pač bodočnost naša. —
Te besede so resnične. Zmagati hočemo, šola mora biti naša, in naj bi bilo tukaj še deset Pistorjev. V tej borbi nas tudi to veseli, da se zanimajo za naše težnje tudi koroški Slovenci.
Gospod Jos. Rozman pa naj pove doma, da ob nejiški meji na Štajarskem živijo bratje, kateri imajo smisla za borbe Korošcev, ker so z njimi jednega duha, jednih mislij, pa tudi ker tepe kakor koroške, tako šta-jarske brate trda šiba nemškega nasilstva.
Iz Makol. (Škropljenje vinogradov.) Izvrstno to! Naši slovenski poslanci so po nasvetovanju g. dr. Rosina v deželnem zboru stavili posebno za naše spodnje šta-jarske vinske kraje sila važen predlog, naj vis. deželni odbor naroči primerno množino bakrenega vitrijola (galice), ter skrbi, da se bode revnejšim vinorejcem po okrajnih za-stopih oddajal po 15 kraje. kilo.
Istotako primerna je zahteva, naj se ubožnejšim občinam oskrbijo škropilnice brezplačno. Škropljenje vinogradov je neobhodno potrebno; pa kaj si hočemo, ko je po naših krajih ubožnost ljudstva tolika, da mnogi vinogradniki včasih še za sol potrebnih krajcarjev ne zmorejo, ni da bi si kupovali drago galico, in še dražje brizgalnice. . . . Slava torej našim poslancem, posebno g. dr. Ro-sini, ki se za tolikanj nujne potrebe ljudstva krepko potegujejo!
Zastopnikom našim v vinorejskem odseku še tudi skrb za umno gnojilo vinogradov prav gorko na srce polagamo. Koder se nahajajo širne vinske gorice, kakor po naših Halozah, tam ljudem vedno gnojila na malo gre; logov je vedno manj, domačega gnoja še za njive nimamo dovolj, komposta nikjer ne najdeš. Trsovje, ki po 10 do 15 let ne dobi nobene hrane, nikakega gnojila, mora oslabeti, obnemagati. Tukaj pridite ljudstvu na pomoč, kateri ste mu resnični prijatelji. To prašanje zastran primernega, prav cenega gnojila za vinograde naj bi se tudi na deželni vinorejski šoli v Mariboru nad vse drugo uvaževalo!
Iz Gradca. (Resnica zmaguje), če tudi začasno šiloma potlačena, zatreti se ne da, marveč se ob svojem času zmago-nosno zopet povzdigne nad svoje zatiralce! Glejte vendar, zdaj so najbolj zagriznjeni liberalci s svojim predlogom v zadevi olajšav osemletnega šolskega obiskovanja očitno pri-poznali, da so dosedanje liberalne šolske postave za nič, da so za kmečko ljudstvo naravnoč pogubonosne! Bog zahvaljen!
Kdo bi si bil mislil, da bo to kedaj tako prišlo ! Lani so se ti gospodje krohotali, ko je g. Karlon s svojo katoliško stranko priporočal svoj izvrstni šolski predlog, ki je meril na to, da naj se dela razloček med kmečkimi in pa med mestnimi šolami; da za kmečke šole naj povsod zadoščuje šestletno obiskovanje, meščani pa si naj šolajo svojo otročad, dokler jim ljubo. Letos pa so liberalci sami, v prvi vrsti A. Fosch in J. Thunhart, začeli, če tudi seveda le bolj s tem glavnim namenom, da bi se lahko ponašali, koliki prijatelji in dobrotniki da so kmetu-trpinu. Nič ne de, od katere strani da solnce zašije; nas veseli, da vidimo, kako da si resnica prodira stezo! Spoznanje je tu, drugo bode po malem že prišlo.
Iz Loke pri Celju. (Naša narodna društva.) Hvala Bogu, še sem živ, stari samotar. Dve leti se že nismo videli in kaj se je spremenilo? Politično moto vilo razmotava svoje štrene; — tičic pevk se vsako spomlad manj vrača iz njih »obljubljene dežele«; — naši otroci vedno rajši po nemškem kramljajo in govorijo tako, da me moja stara vsak dan za kako novo besedo vpraša: »Ti, kaj se pravi to po slovenski ? To in to sem slišala, pa ne razumem«.
Samo naša narodna mlačnost se ni spremenila ter delovanje naših narodnih društev tudi ne. Veste kaj piše celjski slovenski list letos? Čujte! »Vendar nismo zadovoljni in trdovratno povdarjamo, da le malo društev deluje tako, kakor bi moralo in kakor bi lahko delovalo . . .« Dve leti je od tega, ko je potovalni učitelj iz Loke dejal v »Slov. Gosp.«, da nekatera društva ne delujejo, kakor bi morala, in kaj se mu je zgodilo ? Z najdebe-lejo gorjačo je skočil neki Goričan nanj, da bi mu preklal glavo! Letos pa, kdo bo tako surovo napadel člankarja, ki je napisal gori navedene besede? Nihče ne! Tako se svet suče. Kdor prvi resnico pove, dobi jih po zobeh; kdor drugi, tretji, ploska se mu.
Vedno sem trdil, da največkrat je odbor kriv, ako društvo na vspeva prav. Kaj morejo drugi udje? »Kreg in nasprotna agitacija pri volitvah« bila bi brez pomena, ako ne bi bilo tu in tam v odboru »samodržnih elementov«, ki društvo sramotijo v javnosti s svojo bahato samopašnostjo, in take odbornike je najbolje odsloviti, kar se itak pogosto zgodi. Vsako društvo mora vezati narodna zavest, pa tudi krščanska pohlevnost vseh udov. Ako se torej napravi izlet k znanim nemčurjem namestu k sosedom Slovencem; ako se priredi zabavni večer v kaki postranski krčmi, samo zato, ker je krčmar »tudi pristopil društvu«, je to gotovo jako napačno delovanje odbora. Take slučaje pa imam zapisane v spominski knjigi in se utajiti ne dajo.
Sedaj je predpust. Bodimo veseli! Pri-rejajmo veselice, zabavne večere itd. pa ne mislimo, da se brez plesa in godbe nič ne
premore. Oj, koliko veselih večerov je že minolo, ne da bi se bilo plesalo. Poučni in zabavni govori, petje, prednašanje, poštene glediške igre in taki prizori, potem primerne napitnice . . . vse to nadomestuje lahko ples in godbo, ako se pa še povrhu tudi gode ter pleše, tudi dobro, samo pošteno se naj godi.
Vse veselice naj bi pač bile take, da se jih lahko udeleži duhovnik in posvetnjak, moški in ženska. Potem bi naša društva res uspevala. Seveda govorim le o društvih na deželi. Po mestih so razmere drugače. Tam se odločno narodno življenje niti razviti ne more. Vojaška godba je »mednarodna«, kadrilje so francoske, najbolj češčene opere so italijanske, igralci iz tujine privabljeni, pogovori udeležencev nemški. Sploh se Slovenec težko odvadi »predsodka«, da domače nič ne velja in naši umetniki, ako se sploh podajo iz domovine, še-le v tujini dobijo pohvalo in slavo.
Tako je še sedaj po mestih. Ako se bode na deželi pazilo na narodno življenje, spremenilo se bo počasi tudi po mestih, ne pa narobe, posebno sedaj ne. Maribor dobi lep »Narodni dom«. Gotovo bo tam tudi zavetišče domačim umetnostim. N. pr. »Teharski plemiči«, (ali pa grof Urh) se bodo baje v kratkem igrali v celjskem »Narodnem domu«.
Samotar.
Izpred Planine. (Potovalni učitelj. Slovenščina.) Z zanimanjem je poslušalo ljudstvo prednašanje o živinoreji potovalnega učitelja gospoda Jelovšeka. Po prizadevanju č. g. župnika Ribarja je deželni odbor poslal potovalnega učitelja, ki je v domači besedi poslušalcem razlagal, kako bi se dala živino-in svinjereja zboljšati, da bi si ubožno ljudstvo vsaj nekoliko opomoglo. Ljudstva se je bilo v velikem številu zbralo, znamenje, da je ljudstvo željno takih naukov, katerih je dozdaj v tem okraju primanjkovalo. Upamo pa, da bode novi okrajni odbor ali pa kat. politično društvo ta nedostatek nadomestilo. Ljudstvo je treba poučiti v gospodarskih rečeh pa ga tudi zbuditi, da se zaveda svojih pravic, katerih se ravno v tem okraju premalo poslužuje. —
V zanimivem članku, kako se spodnje Štajarsko za Prusijo pripravlja, ste lani pisali, kako se malo slovensko uraduje. V kozjanskem okraju, kolikor je nam znano, duhovščina brez malih izjem uraduje slovensko, isto velja tudi o matrikah. Vsa čast nekaterim občinam v tem okraju, ki že delj časa slovensko uradujejo, ter imajo dvojezične pečate ali pa samo slovenske. V najnovejšem času se je tem pridružil še Št. Vid, Zagorje, trg Pilštanj i. t. d. Upamo pa, da bo to storila tudi občina Loke, ki ima zavednega in modrega občinskega predstojnika. —
Slovenci! Zahtevajte slov. uradovanje pri kozjanski sodniji, gospodje so zmožni, ter vam bodo že postregli. To velja tudi glede davkarije, kjer so bojda trije trdi Nemci. Ako jim tvoj denar diši, naj jim še tvoja beseda ne bo zoprna. Moramo še omeniti poštne urade. V tem okraju je 6 poštnih uradov, ker deloma tudi Planina sem spada, pa samo Podsreda in Pilštanj imata dvojezične pečate. Občine, ki spadajo k eni pošti, naj narede prošnjo za dvojezične pečate. V prošnji naj se navede, koliko je Slovencev, koliko Nemcev. Ta prošnja naj se izroči kateremu od gosp. poslancev in pomagano bode. Kar gre drugod, mora iti tudi tukaj.
Zahtevajte pa tudi vedno le slov. tiskovine na pošti, katerih mora biti vedno zadostno število v zalogi. Zgodilo se je na dveh poštah tukajšnega okraja, da jih ni bilo dobiti. Ko se je na kozjanski pošti zahtevalo 50 slov. dopisnic, se je nemški odgovorilo, da jih ni toliko v zalogi — pač pa nemških. Čudno! Nekdo ima čudno navado, na pošti na slovenska vprašanja le nemški odgovarjati. Smešno! Komur slovenščina ne ugaja, bilo bi mu sploh svetovati, da se preseli v kraj, kjer so sami Nemci!
Razne stvari.
Domače.
(Slaven bisernomašnik.) Prevzvi-šeni škof Jurij Strossmayer v Djakovu je v majhni okrožnici naznanil duhovščini in ljudstvu svoje škofije, da dopolni dne 4. feltru-varija 83. leto svoje starosti, dne 16. febru-varija pa 601etnico svojega mašnega stanu. Te biserne maše se veselimo tudi mi Slovenci, saj je vladika Strossmayer velik podpornik tudi naših narodnih teženj! Bog ga živi do skrajnih mej človeškega življenja!
(Osemdeseti rojstni dan) je dne 30. januvarija slavil preč. g. stolni prošt in protonotar Ignacij Orožen v Mariboru in sicer duševno in telesno čil in zdrav. Preč. g. prošt ima velike zasluge za našo škofijo, posebno za njeno zgodovino, zato mu kličemo: Še na mnoga, srečna leta!
(Spremembe pri sodniji). Pravosodni minister je gosp. sodnijskega adjunkta Alberta Kokol-a premestil iz Šoštanja v Maribor in imenoval g. avskultanta dr. Hermana Neubergerja sodnijskim adjunktom v Šoštanju.
(Načelnikom) okrajnega zastopa na Vranskem je bil voljen pri zadnji plenarni seji g. V. Drča, veleposestnik na Gomilskem. Želimo, da bi gospodaril varčno in celemu okraju v korist.
(Prošnjo za poldnevni pouk) na četirirazredni šoli v Makolah je izročjl v seji dne 31. jan. naš poslanec č. g. Mih. Lendovšek deželnemu zboru. Prošnja je podpisana od udov krajnega šolskega sveta, od predstoj-ništev vseh šesterih v Makole všolanih občin ter še od blizu 200 drugih župljanov. Zanesljivo pričakujemo, da se deželni zbor, oziroma nja šolski odsek, splošni želji našega ljudstva ne bode ustavljal, marveč krepko posredoval pri dotičnih šolskih oblastvih, da brž ko brž ugodijo soglasno izraženim zahtevam!
(VitanjskeSteinauerjevefužine), kjer je delalo okoli 30 kovačev kose, je vzel v najem jud dr. Miinzer. Vse dozdajšnje delavce je odpustil ter naselil svoje delavce. Židov dozdaj še niso imeli v Vitanju.
(Cesta iz Solčave) v Luče v gornji Savinjski dolini je bila zadnji četrtek srečno prodrta, velikanski sneženi plazovi so ves promet zavirali; — za žgance si že lahko soli pripeljemo, piše nam prijatelj.
(Dvojezičnipoštniuradnipečat) dovolilo je visoko c. kr. trgovinsko mini-sterstvo na prošnjo občine Petrovče tamkajšnjemu poštnemu uradu, kateri je že začel rabiti novi pečat.
(Daleč od doma.) Pred Božičem je v nemški vshodni Afriki umrl v 29. letu svoje dobe čast. o. Emanuel Drevenšek, rojak iz Št. Lovrenca na Dravskem polju. V vshodno Afriko je šel iz Marianhilla v južni Afriki z enim duhovnikom-trapistom misijonarit. Pokojnik, ki je poprej par let bil kapucin, je svoje dni v »Slovencu« zanimivo popisal razmere v južni Afriki. Naj v daljni tuji zemlji v miru počiva!
(Poštne zadeve.) Pošta v Radencih še vedno ima samonemški pečat »Bad Ra-dein« in to samo enemu Nemcu na ljubo. Tako se nam odondot- poroča. Kdo naj pre-šteje vse pošte po slov. Štajarju, ki imajo samonemške pečate? Naši občinski zastopi, prosite vendar pri trgovinskem ministerstvu za dvojezične pečate! Pokažite, da še stojite na slov. tleh in da ne hrepenite po pruski »pi-kelhaubi« !
(»Slovenska kuharica«) ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Magdalena Pleiweis. Ta dobro znana knjiga je izšla v četrti izdaji in ima 66 stranij več kakor poprej; vendar pa ji je cena poprejšnja : lepo vezana stane 1 fl. 80 kr., broširana 1 fl. 50 kr.; po pošti 10 kr. več, in se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani.
(Iz Veržeja) se nam poroča, da bode neki larnošnji gostilničar priredi dne 13. jan. veselico požarnikov. Zvedeli smo pa iz za-
nesljivega vira, da domače gasilno druStvo ni v nobeni zvezi z dotično veselico, na kar opozarjamo slov. gasilna društva ljutomerskega okraja.
(Znana «nemška» korifeja), Wolf iz Št. Petra v Savinjski dolini je bil prišel agitovat za zadnjo ondotno občinsko volitev celo v Št. Jurij ob Taboru, ker ondi biva neki bivši posestnik iz Št. Petra. Toda g. Wolf se je bil prvič zmotil in drugič vrezal, ker ni nič opravil.
(Za častnega občana) je letos ja-nuvarija meseca občina Bezovnica v Čreš-njicah imenovala g. Jožefa Krajnca. Bil je nekdaj njen skrben župan, 56 let pa v Creš-njicah organist, čez 40 let cerkveni ključar in župnikom v njihovih slabih razmerah dober pomočnik.
(Pogled) je grad med Poličanami in Ločami. Za gradom so veliki ribniki. V teh je pred petdesetimi leti bil utonil tedanji grajščak g. Possek, letos pa bi bil skoraj nja unuk in še šest drugih oseb tam smrt storilo. Led se je bil namreč vdrl mladi gospodi, ki je po njem drsala in plesala. Na srečo so mladi gospodje znali dobro plavati, da so rešili sebe in svoje tovarišice.
(Umrl) je včeraj zjutraj v Mariboru v 77. letu svoje dobe g. Jožef Rotman, vpo-kojeni nadučitelj in posestnik hiše pred novo frančiškansko cerkvijo. Njegovo hišo je že bilo kupilo mesto in bo jo zdaj dalo podreti. Veliki dobrotnik frančiškanske cerkve naj pa v miru počiva!
(V deželnem zboru) v Gradcu je predlagal g. dr. Dečko, naj se razširi volilna pravica v dež. zboru na vse občinske vo-lilce. V mestni skupini naj volijo tudi vsi trgi in na Spod. Štajarju naj v tej skupini volijo po narodnosti. Število kmečkih poslancev pa se naj pomnoži.
(Za lovce.) Upravno sodišče na Dunaju je razsodilo v nekem slučaju, da se pravo-močna zakupna pogodba glede lova ne more uničiti in da zakupnik ni dolžan kupiti si lovski list, ako sam ne hodi na lov.
(Na vseh srednjih šolah) neha prvo poletje v soboto, dne 12. februvarija, in bodo dijaki tedaj imeli počitnice dne 13., 14. in 15. febr.
(Srebrno poroko) sta obhajala v Mariboru v ožjem krogu svoje družine včeraj g. Alojzij Rakovec, višji oficijal južne železnice, in njegova soproga Katarina, roj. Burger.
(Dvoboj v Mariboru). Dvoboj je od sv. cerkve sila ostro in celo od države strogo prepovedan, ali brezverska gospoda se za to malo briga. V soboto zvečer sta se v kazini sprla dragonski nadporočnik pl. Wescher in medicinec Leon Atteneder, ki je kot prusak prepir začel in potem onemu dvoboj napovedal. Dvoboj je bil v ponedeljek popoldne. Nasprotnika sta drug na druzega ustrelila, in Atteneder je bil v pluča zadet; le par trenotkov — in zgrudil se je mrtev na tla. Včeraj so nesrečneža, ki se je bil v Gradcu že večkrat dvobojeval, pokopali. Pogreba se je udeležilo okoli 2000 ljudij, med njimi mestni očetje, učitelji, 500 graških dijakov, 600 socijalistov, kacih 50 žensk in precej malih in velikih radovednežev. Nemirov pa ni bilo.
(I z M o z i r j a.) V gostilni g. Fajferja je pustil pritepeni socijalni demokrat več iztisov zloglasnega «Delavca» z namenom, da bi se ga tudi naročili. Kaj če ni goljufivi mokrač v zvezi z brezimnim pismom na županstvo? Sovražnik že sili k nam skozi duri, a o potrebnem novem krščanskem društvu še ni duha ne sluha. Po toči bomo prepozno zvonili. Možje,edenajsta ura je že!
(Občinski zastop Janžev vrh-Arlica) se je dne 31. jan. izrekel za Roki-tanskega predlog, naj deželni zbor piše hranilnicam, da znižajo obrestno mero. Toda niti deželni, niti državni zbor v tem oziru ne moreta hranilnicam zapovedovati. Ko bi dež. zbor štajarski kaj tacega zapovedal in bi ga hranilnice ubogale, bi ljudje kar svoj denar vzeli iz teh ter ga vložili v drugih de-
želah. Poštna hranilnica sicer obrestuje samo po 3»/«) ali nihče pri njej na posodo ne dobi. Dež. hipotečna banka, katero je že lani v Gradcu predlagal katoliški poslanec Hagenhofer, bo nekoliko uplivala na znižanje obresti. Zakaj je torej Rokitansky stavil oni predlog? Da šunta kmete zoper katoliške poslance. Rokitansky je strasten nemški liberalec, in prav liberalci so krivi, da se lani nič ni dognalo za kmete v državnem zboru, ki je celo leto stal nad jeden milijon.
(Iz Velike P i r e š i c e) pri Celju nam naznanja prijatelj našega lista, da je pri občinski volitvi, katera se je vršila dne 26. in 27. prosinca t. 1., zmagala katoliško-slovenska stranka. Zivio !
Društvene.
(Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali: slavna posojilnica v Ljutomeru 20 gl., g. dr. M. Šmirmaul v Reichenburgu in vlč. g. dekan A. Šlander v Starem trgu, po 5 gld., č. g. provizor Fr. Gomilšek v Jarenini in g. Fr. Koser v Juršincih, po 2 gl., g. A. Božič v Radoslavcih 1 gl., in iz posojilničnega nabiralnika pri sv. Trojici v Slov. Gor. 1 gld.
(Dijaški kuhinji na Ptuju) so darovali p. n. gospodje: Korošec Fr., prefekt v Mariboru, 5 gld.; Vanaus, trgovec v Radgoni, 3 gld.; Mihalič Jož., kaplan v Hajdinu; Cerjak Fr., kaplan pri Sv. Marku, 3 gld.; Sorglechner Jož., župnik v Hajdinu, 3 gld.; Meško Jak., častni kanonik itd. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 5 gld.; Neimenovani 3 gld. 40 kr.; Božič Ant., župan v Radoslavcih po g. dr. Mihaliču
1	gld.; Koser Franc v Juršincih, 1 gld.; Eferl Matija, kaplan v Št. Rupertu, 1 gld.; Neimenovani 2 gld.; slov. okr. hranilnica v Slov. Bistrici 10 gld.; slov. posojilnica v Brežicah 5 gld.; slov. okr. posojilnica v Ljutomeru 5 gld., ter redne mesečne doneske za december in januvarij p. n. gg.: O. K. Belšak
2	gld., Bratuša 2 gld., dr. Brumen 2 gld., Cilenšek 2 gld., dr. Horvat 2 gld., Moravec 2 gld., Ožgan 2 gld., dr. Ploj 6 gld., Raisp 2 gld.. Sedlaček 1 gld. in Šalamon 2 gld. — Bog plati!
(V Jarenini) ima kmečko bralno društvo prihodnjo nedeljo, dne 6. febr. redni občni zbor in veselico v prostorih gosp. K. Štefliča. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o delovanju društva leta 1897. 3. Slavnostni govor. Vmes deklamacije, petje in godba.
4.	Gledališka igra: »V Ljubljano jo dajmo«.
5.	Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 30 kr., II. sedež 10 kr.
(Bralno društvo na Frankolovem) priredi v nedeljo, dne 13. febr. po večer-nicah v prostorih gosp. Dominika Bezenšeka društveno veselico z govori, petjem mešanega zbora in gledališko igro. Govoril bo potovalni učitelj g. Ivan Bel6 o sadjarstvu in nasadih ameriških trt. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
(Narodna čitalnica na Ptuju) priredi v sredo dne 9. svečana v razširjenih prostorih »Narodnega doma« plesni venček, pri katerem bode svirala godba c. in kr. peš-polka kralj Belgijski, št. 27, iz Ljubljane. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., obitelj 3 gld.
(Katol. polit, društvo v Konjicah) bo v nedeljo teden, dne 13. februvarija obhajalo 27. svojo obletnico. Pričakuje se k temu zboru obče priljubljeni potovalni učitelj g. Jelovšek iz Gradca, ki bo govoril o umnem kmetovanju. Povabljeni so poleg društ-venikov tudi vsi prijatelji tega društva, posebno pa katol. delavci iz Konjic in okolice.
(Iz M a j š p e r g a.) Odbor «kmetijskega bralnega društva v Majšpergu» je vsprejel v svoji seji dne 30. januvarja 1.1. velikega in blagodušnega podpornika g. dr. Jurtela, odvetnika na Ptuju svojim častnim udom. Vrlemu pospeševatelju blagih namenov poslala se bode tudi diploma.
(Veselica v Majšbergu.) Naše kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 13. februvarija ob 3. uri popoldne v velikih prostorih gostilničarja g. F. Vobner-ja
veselico s petjem, godbo in gledališko igro: «Kje je meja?» Pel bode domači mešan in moški zbor, obstoječ iz kmečkih fantov in deklet. Nato prosta zabava. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, za-tegavoljo vabi odbor tem potom najuljudneje k obilni udeležbi.
(Na Dobrni) priredi bralno društvo 6. svečana občni zbor z navadnim vsporedom. Nato predavanje potovalnega učitelja gospoda Martina Jelovšeka. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Slov. katol. polit, d r u š t v o) na Slatini bode imelo dne 13. februvarja ob 3. popoldne v prostorih g. Franca Ogrizeka, pri Sv. Križu tik Slatine redni letni občni zbor, h kateremu so tudi vabljeni čč. gg. državni in deželni poslanci, da poročajo o njih delovanju v državnem in deželnem zboru. Po zborovanju sledi prosta zabava.
(Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni) ima svoj občni zbor dne 6. februvarija popoldne ob 4. uri v gostilni «K angelju» z običajnim vsporedom. Nato prosta zabava s petjem, tamburanjem in gledališko igro «Skopuh».
Iz drugih krajev.
(Sobo Jezusove zadnje večerje) hoče turški sultan podariti nemškemu cesarju, ko ga obišče. Ta soba je prešla leta 1433. v posest Saracenov. Ker se govori in veruje, da je pod sobo zadnje večerje grob kralja Davida, je bil vstop kristjanom prepovedan. Stoletja so se kristjani zaman trudili z velikanskimi svotami pridobiti ta sveti kraj.
(Velika nesreča na morju.) Nedavno je odplul norveški parobrod »Navrt« v severno ledeno morje na morske kite. A zavozil je med velikanske ledene ploče, katerih se ni nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroki se je jedva rešil na mali ladjici na Capper-Island. 30 mož pa je ostalo na ledenih ploščah, ker se je ladija potopila. 14 jih je od mraza, strahu, gladu in napora umrlo, drugih 16 pa je rešila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi lovila kite. A od teh 16 so štirje zblazneli, drugi pa so od glada že strašno propali.
(Vihar) je razsajal v ponedeljek po Dunaju in raznih drugih krajih. Mnogo oseb se je ponesrečilo. V Črnem morju divja že več dnij silen vihar. Sedem ladij in 200 oseb se je ondi potopilo.
(Hitra pošta.) Slovenci se dostikrat pritožujejo, da listi s slovenskimi napisi romajo daleč okrog, predno pridejo — za-kasnjeni — v pravi kraj in v prave roke. A te dni je dobila neka stara gospa pismo, ki je rabilo iz Ogerske v Galicijo celih 34 let (od leta 1864 do 1898).
(Srednje šole.) V preteklem šolskem letu je bilo v Avstriji realk: 60 nemških, 23 čeških, 5 poljskih, 3 laške, — l srbsko-hrvaška in — nobene slovenske. Gimnazij je bilo: 103 nemške, 44 čeških, 26 poljskih, 9 dvojezičnih, 4 laške, 4 srbsko-hrvaške, 2 rusinski in slovenske zopet — nobene.
(Gosta m e g I a) je pokrivala oni teden Trst. Godile so se radi tega mnoge nesreče. Ljudje so se le počasi premikali, da ne bi trčili drug ob drugega. Mnogi parni ki so obtičali v pesku ali skalovju. Parnik «Gianpaolo» z 300 delavci je zavozil na skalovje in obtičal, dokler ga ni rešil «Pluto».
Loterij ne številke.
Trst 29. jan. 1898:	42, 86, 40, 9, 24
Line »	7, 24, 61, 37, 42
Fulard-svila 65 kr.
2 do do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. v najbolj novošegnih tkaninah, barvah in obrazcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno.
G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvor. lif.) v Ziirichu.
sam
. I ■■ MtflUMMt


J. N. Petersic, Ptuj,
nasproti veliki vojašnici
(Ungarthorgasse štv. 6 zraven pošte),
trgovina knjig, papirja, galanterijskega in norim-berškega blaga, pisalnega in risalnega orodja,
priporoča p. n. pisarnam, čast. duhovščini, g. učiteljem, slav. občinam, slav. krajn. šol. svetom, slav. društvom, kakor vsem gg. trgovcem in slav. občinstvu svojo novo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega svilnatega papirja (za cvetlice), za vezanje knjig itd.,
zalogo raznih sedaj novo vpeljanih pisank in risank, dobrih svinčnikov, kakor angleških peres.
Nadalje priporočam zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, radirke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah,
posebno lep izbir papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah (kasetah),
najbolje strune za citre, gosli, kitare in tamburice, velik izbir tintnikov, albumov in okvirov za fotografije, spominice, žepne nože, mošnjice za denar, vsakovrstne pipe, izprehodne palice in vseh drugih v galanterijo spa-dajočih predmetov.
Nadejaje se, da me bode slav. občinstvo v mojem novem povzetju vsestransko podpiralo, beleži z vele-spoštovanjem
5	Gornji.
KhooiOOOOCK)^^
Služba orpista in mežnarja
se odda s 2. svečanom pri prost, župnijski cerkvi v Spodnjem Dravogradu na Koroškem. Med prošnjiki imajo rokodelci prednost.	3-3
Več pove cerkveno predstojništvo.
Ne več y življenju
se ti lio nudila prilika toliko različnih reči dobiti za 3 gld. 50 kr.
15 komadov 3 gld. 50 kr.
15 komadov 3 gld. 50 kr.
1 reform, remantoir-žepna ura, ki dobro
teče, s štiriletnim jamstvom, 1 pozlačena verižica, 2 pozlač. prstana po najnovejšem fasonu in z dozdevnimi briljanti. 2 manšetni gumbi, pozlačeni in z mehaniko, lepa broša za gospč, 3 prsne gumbe za šemiset, patent, gumba za na-vratnik, kička za kravato, futeral za žepno uro, žepno ogledalo v zavitku, nedrenica pozlačena. — Vso to skupaj — 15 komadov — stane z žepno uro vred 3 gld.
50 kr.
Pošilja, se le pod poštnim povzetjem.
Ako poslano komu ne sodi, dobi de-I nar nazaj in nima nobene škode.
Dobi se le pri urarju:
Alfredu Fischer,
I. Dunaj, Adlergasse 12. 1-6
30 dni čas poskušnje
5-letno pismeno jamstvo

-T»
tío*1



o!*,
gld. 35.50.
Jako izv. čisto tiho šivajoč stroj za obitelji in za obrt. Visok stroj za obitelji. Vsak stroj, ki se v času poskušnje dobro ne obnese, vzamem na lastne stroške brez zadržka nazaj.
S!
J
. i
Agentov ni, zato prodajam za polovico navadne cene najboljšo robo. Zahtevajte cenike in obrazce šiva Pošiljam na vse kraje cesarstva.
Zaboj zastonj. Razpošiljatelj šivalnih strojev 4-8 Ijouim Stran*», zalagatelj društva c. kr. državnih in železniških uradnikov in učiteljskega
semenišča. Dunaj IV. Margarethenstr. 12. dn.
Poslani mi Wertheimovi šivilni stroj B je danes poskusila tukajšnja učiteljica ročnih del in ga prav pohvalila. Res, ti stroji so ceni, pa vendar izvrstni. V Werlsbergu (Češko).
Janez Kampf, šolski vodja.
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zobozdravniško naznanilo.
Dr. J.
ordinira vsak dan za zobo-bolne v lastni hiši: vrtna ulica (Gartengasse) št. 9 "v Cel j i.
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantice za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v plinovi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja.	2-12
Dve posestvi,
eno meri 12, drugo 16 oralov, ima na prodaj na veselem kraju blizu farne cerkve sv. Jerneja pri Poljčanah Jernej Stramšak. Pošta: Sv. Duh-Loče. 3-3
Malo posestvo na prodaj.
Nahaja se pod Sv. Urbanom nad Mariborom, ter ima 2 orala njive, 2 orala sadonosnika, 2 orala gozda, in pol orala vinograda. Občina Rosboh, hiš. štv. 56. Več se izve pri lastniku.
4ÄL
IL
Da bodo Vaše
OSTIJE
p
pošteno-vesele,
kupite si za 17 kr. za to jako primerno knjižico
„Ženito vanje",
spisal Lovro Steplšnik.
Znesek se naj pošlje v markah.
Knjižico prodaje Tiskarna sv. Cirila v Marlborn.

TV
Ivan Fras,
gostilničar in mesar pri Sv. Andreju,
v Leskovcu pri Ptuju, proda po nizki ceni svojo
gostilnico št. 2.,
ki ima štiri velike sobe, kuhinjo, dve kleti, ledenico, dve stranišči, hodnik, vodnjak, mesnico, dva svinjaka, velik vrt, ograjen s sadonosnimi cepikami in travnik, kateri se na leto trikrat kosi. Vrh tega prodam hišo, štv. 17, ki ima sobo, prodajalnico, skladišče in kuhinjo. Zraven se nahaja tudi konjski hlev. Vsa ta poslopja so blizu farne cerkve in sposobna za živahno trgovino. Prodajo se le zavoljo bolezni. — Več o pogojih pove lastnik.	2-3
22—22
Ivan Rebek
G/s ^N /\ /N /v r*v	/s	/s /v
. VV/V/V/V/W W/N/W WWW
o-
umetui in stavbeni ključar
v Celji
Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši.
\ 9
I
i $
$
o_
ooooooooooooooooooooooo^
Priporoča se preč. duhovščini in slavn. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopij, osobito za cerkvena dela, katera se najlepše krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železna vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela, bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
-S T7"se po -n n. j-n i »ji in cenah. —
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.
?
t Ž
J. Pserhofer-jeva lekarna ,Zuin goldenen Reichsapfel'
Dunaj, L., Siiiy;crsi rassi- IVr. IS.
J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice,
staroznano, lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15.
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljlc I gld. 5 kr., — Ako
se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrečno zahteva DC »J. Pgerl»ofer-Jeve telooiatllne Urogljlee"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pwerhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je
videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserhoferja.
1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotčev sok, proti razlizenju, ena
steklenica 50 kr. Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr.,
poštnine prosto 65 kr. Stollovi Kola-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Kola-
vina ali eliksirja 3 gld., '/« litra
1 gld. 60 kr., '/« litra 85 kr.
Britka želodčna tinktura, (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Tanokininska poniada J. Pserho-
fer-ja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol A. W. Bulri-eha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo. Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovim, večja naročila proti povzetju. 3-6 Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.
Priden kolar
O pustu 1898 -I==tc
J_se priporoča ilghai n» wv. Cirilu v OTarihoru za napravo	|
Vinof/vad	vabil, vstopnic
se išče, omožen ali samičen, za tak kraj, kjer je veliko posla. Stanovanje in delavnico oda Franc Vihar, posestnik in kovač v Framu (Frauheim.) .	1-3
v dobrem stanju, lepa lega pri Sv. Urbanu pri Mariboru, 4 orale vinograda, 1 oral lesa in mal sadunosnik, z lepim . poslopjem za letovišče sposobnim, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri upravništvu „Slov. Gosp."	2
Prileten človek,
vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, dobro izurjen v kmetijstvu, sadje- in vinoreji, tudi z ameriškim trsjem, želi nastopiti kako primerno, če tudi ceno službo. Več se pove v tiskarni sv. Cirila.	2-2
in izdelovanje okusnih
zagotavljaje najboljšo postrežbo in najnižjo ceno.
^BBB^MW Potem
LEPAKE DIPLOME
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. IMi' Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične
(vodovodne) preše). Slamoreznice, se jako lahko gonijo, in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vse poljedelske stroje prodaja v najboljši izvr-_	šitvi
Ig« Heller na 1 >1111*1. ju,
II/2 Praterstrasse 49.
ME" Zastopniki se iščejo.	1-20
- Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. =5
»I m
xsí
m
tm
w
s
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne uloge
po 4%	3—3
brez odbitka novega rentnega davka.
1
Pravi trpotčev sok je j edino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinj s kemu, H. B r od j o vin, Zagreb, Zrinjski trg ž t v. 20.
Trpotčev sok nepresežnodeluje pri vsehprehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samoono:
„Velecenjeni gospod lekarnikt
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno dela jočega trpotčevega soka; po trebuj em j ih z a svoj e pozn anc e Jaz sem od dveh ste klenic od nesnosnega kašlj a pop olnom ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bode m ta zdraviln sok vsem prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf Ausim NaDunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se torej, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu(priračunavši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih d o-mačihpreskušanih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št v. 20.
20—30
Karol Tratnik,
4-12 ,
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
stolne ulice ši. 1. r Mariboru, stolne ulice št. 1.
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom za naročila vsakovrstnih cerkvenih izdelkov, kakor vsakovrstne mon-štrance, kelihe, ciborije, lestence, svečnike, križe itd.
Staro cerkveno orodje dobro po
>c o. to
o c;
pr
CL >—< O ■
a* o.
f^
oo
8 >§ io
O l\3
S -rt> -
O
,<t> -e S-o

it fil
3
p
o p-
a>
V
cd m
ms
•v
« Cb
^HSH5HSH5HSHnSBSESi525HSHSH5iSESHirHS?SE£E5HSESHSi5ESHSraSH5aS^
Pri meni se dobiva prav lepa	«g
I koruza in oves m a
tako tudi različna poljska semena, kakor: deteljno, travno, korenjevo, runkeljnove in bele repe itd. po nizki in dobri postrežbi.
Milan Hočevar,
. 3—12	trgovec v Oelji, glavni trg.
^sasHSHsasHSEsasHszsasasasaiasasHszsaszsasaasasajsBsasiHasas;
V svojo la«tno kori*t naj zahtevno «i jemljejo kupovalci le take izvirna zavoje.
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgov. urednik B. Ferk.
Tisk tiskarne sv. Cirila.