90. številka. Ljubljana, četrtek 20. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAR OD. Izhaja vsak d*n, iavzemši ponedeljke in dneve po praznici h, ter volja po pošti prejeuinn za avatro-ogerske dežele za celo leto Jfi gld., za pol leta H tfld., za četrt leta 4 #!d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. '50 kr., za 4n nesec 1 gld. 1Q kr.' ; Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, tfO kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali'in za dijake veh> znižiarta cena. in si cof: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. fK) kr., po pošti prejeman za četrt leta ii gl«L — Za oznanila io plačuje do četiri stopne petit-.vrste 6 kr., <"•« se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nuj so izvole't runkirati. —' Rokopisi se ne'vračajo. — Uredniš tvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 2f>—20 poltltf gledališča v „zvczdiu. Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovej hiši. 7 vol tirat Jugoslovansko bojišče. . H'.H'V' jj'lo'[ .in rjhT/l nf| u I 1» Spljeta 18. apr. (Za zadnji list prekasno „Slovenskomu „Narodu" došel izviren telegram.) V četrtek, petek in soboto ao bili v Hercegovini krvavi boji vstašev s turško vojsko Muktar-paševo, kateri jo s 25 tabori vojnikov hotel tvrdnjavo Nikšiće z živežem oskrbeti. Hercegovinski vstajniki so to popolnem zabranili. Turki so sedaj od vseh stranij objeti. Izgubili so 500 mož in mnogo tovorne živine. Mogoče je, da bi vstaši vso to turško vojsko ujeli. Iz Cetinja se 17. t. m. hrvatskim listom brzojavka: >Iuktar-paša je odšel s 25 tabori turške' vojske, da Nikšič z živežem preskrbi, ker mej premirjem nij bilo moči v tvrdnjavo ničesa vnesti. V četrtek so ga pričakali na Krstcu vstaši, kder se je boj končal za Turke jako neugodno in z mnogobrojno izgubo turško. V petek in soboto bjli so se zopet hudi boji na Presjeku iu Otlžina-Pojjani, kder ga je večja vstaška vojska dočakala. Vstaši so vzeli turške Sance. Turkov je 3 tabore mrtvih še več pa ranjenih, ravno tako so izgubili več tovornih konj. V nedelo je Šla iz Nikšića garnizona Turkom na pomoč, jedni oddel vstašev jih je razbil in zapodH nazaj v Nikšiče. Muktar-paša je obkoljen od vbod strany. Ko bi imeli vstaši dosta municije in hrane, bi se morala cela turška vojska vstašem udati. Iz Dubrovnika pak se dalju brzojavka, da je pet taborov turške vojske šlo iz Pileča v Banjane, da oslabi vstaše, ki so v Dugi Muktar-pašo obkolili. Ali vrnila se je uže mej potom, ko je čula, da so Turki v Dugi topem bili. — Pričakuje se, ,da bode Orna gora dala vstašem municijo in hrane, in potem bodo Turci imeli svoj Sedan. Iz Bel grad a se dunajskemu „Tagbl." piše: Kneževi adjutanti so dobili ukaz pripraviti se za bojišče. „Knez hoče z velikim generalštabom 24, t. m. v Ćuprijo oditi, kjer bode glavni kvartir vojske." — Vsi dopisi magjar-skih listov poročajo, da je boj neizogiben in se kmalu začne. . . Srbski časniki brez razločka barve raz-palivajo mirod opominjajoči, da sedaj prihaja čas* ko mora vsak Srbin za svobodo naroda in domovine vse žrtvovati. Nemškutarstvo na Hrvatskem. Večkrat smo uže imeli priliko, omeniti, da se nam zdi, ka bratje Hrvatje, imaj oči borbo z Magjari premalo paze na jako nevarnega sovražnika, ki se jim tiho v sredino njih života zajeda in je v narodnem obziru mnogo nevarnejši nego Magjar, to je Nemec in tista nemškutorakn usi^jivost, ki se a judovsko nesramnostjo mej sosednjo narode vtiska in precej nad njimi gospodovati in vladati hoče, tisti jež, ki je lepo prosil lisico, naj ga vzame v svoj brlog, ali tam se je tako šopiriti in bodečo svojo kožo razširjati začel, da je go-stoljubo lisico iz lastnega njenega doma ven izpravil. Tak jež je uomškutar povsodi kamor se mej Slovane naseli; od početka tih in pohleven, postane ošaben in gospodovalen. To mi Slovenci britko čutimo in budemo čutili v ostrej borbi morda še več »let. Ali evo, tudi Hrvatje so uže začutili tega lesnega črva v svojem logu in upamo, da ob pravem času. Kakor je iz našega mariborskega dopisa vidno in kakor čitamo v vseh hrvatskih lislih, postali so v drugem glavnem mestu Hrvatske, v Varaždinu, tam naseljem Nemci in nem-škutarji uže tako drzni, da so hoteli nemško politično demonstracij o'napraviti m so povabili znane nam mariborske nemškutarske fanatike na to slavje. Ob pravem času jo hrvatski „Obzor" na to nevarno početje, na prvi kal nemškutarskih poskušajev opozoril hrvatsko občinstvo in vlado. Hrvatska vlada je v tem res pokazala potrebno in vse hvale vredno eneržijo, Mariborcem je bil prepovedan pot v Varaždin, in gotovo smejo veseli biti, da je prepovedan, ker uže se je bilo tudi hrvatsko občinstvo ogledalo. Vlada pak je celo stvar zaftcfa preiskavati. Uže 50 Nemcev in nem-škutavjev, ki so demon.-*;.. !;J.i, bilo je zaslišanih, mej temi tudi župan Pust, sam nemšku-tar. Če telegram „Primorca" prav umejemo, najdena je' pruska tendenca pri teh demonstracijah. Zatorej Hrvatje prav store če to seme precej in brez premisleka sterd\ Če ne se nemškutarija osmeli in hrvatska vlada bode v samem Zagrebu dobila nemsko-nacijonalno prusko opozicijo. In kjer sta Nemec ih nemškutar tam takoj pritisne jud se svojo po vsem svetu znano nesramnostjo, in Juda je tudi baš na Hrvatskem uže preveč in jo ravno on velik podpornik švabstva. Pozor bratje Hrvatje, da vsled sedanje obzirnosti, ki bi se vam s veliko iu'hvaležnostjo plačevala, ne zabredete v tako teške boje, kakor jih imamo mi Slovenci biti. Treba vam za boga nij. Samo ob sebi se uže ume, vendar še izrekoma pristavljamo, da s tenis kar smo "tu rekli, ne -mislimo vse Nemce mej nami. Mi spoštujemo nemškega delavca ali naseljenca sploh, ako se obnaša v duhu mini in dobrega sosedstva. Črtimo pa res one, ki nad nami Listek, 0« '.!;(mi ■<•'■. ii.u i I«i7 'i---.r r Tri dni v starem Rimu. (V ljubljanski j čitalnici .govoril prof.Fr. VVicsthalcr.) Tu bljuje nek orjak ogenj, požira meče, si vbija žreblje v glavo i žveče i hrusta stare črevlje. Tam balanztra drugi svojim čelom ranto s tehtili; zdaj jo dostavil -na vsak njen konec jednoga dečka. Oba se jaineta polagoma drug drugemu bližati, uže sta se spoprijela i sp z vso resnostjo borita, ne da bi ran ta pala ali da bi, jo moral glumac kako rokama podpirati. Na to si da inož težko nakLo na prsi postaviti i vsakemu je dovoljeno težkimi kladvi po njem biti; tako močan je ta orjak! Tam le skačejo na razne načine skozi goreče obroče. Tu kaže nek ptujec pri nialej mizici svojo umetnijo z belimi, okroglimi kamenčki; komaj jo je pokazal, užo so tudi izginili na-krat jih vidimo iz njegovih ust zopet pri- hajati. Zdaj jih je popolnem požrli A čudno! precej potem jih privleče temu gledalcu iz ušes, onemu iz ust tretjemu iz nosa. Njegov sosod siromašen, star človek kaže privajeno opico v vojaškej opravi ; ona izvršuje ,prav spretno vojaške vaje v smeh veselemu občinstvu. ,— Ne daleč od todi meče nekdo žoge, obroče i bodalca ob jednein v zrak ter je zopet ročno vjeina.- Na vrvi tu plc>e i skače vrvohodec tako drzovito, da nas je kar groza- Nakrat je krivo stopil i na tleh leži — silno stokajo; morda si jo revež roko ali nogo zlomil, a surovo ljudstvo so ne zmoai za,to, še smeje se mu med tem, ko ga odnašajo. Njegov naslednik na vrvi še nij tako izurjen, malo okorno se vede, ljudstvo se mu z začetka posmehuje, slednjič pa jamo tako sicati, da mora mladi „ umetnik" odstopiti. Takih ,in jednakih prizorov lahko vidimo še več, vendar kor smo uže jako utrujeni, treba nam počitka, da se bodemo mogli jutri čvrsti i zdravi napovedanih slovestnostij udeležiti. Tudi jo uže noč na- počila i ulice v Rimu nijsp v tem času nič kaj varne. Razsvetljene nisjo i potepajo so pp njih lupežniki vsake vrdte, ki bi nas lahko napali; to bine bilo nič kaj izvanrednoga. Mesto ima sicer, od kar vladajo cesarji, iz 7000 mož obstoječo nočno stražo, ktere naloga je, me-ščaustvo požarov i vlomov varovati; a oni klativitozi jim kljubujejo s toni' večini vspehom, ker se jim čošče celo možje iz odličuiših stanov pridružujejo. Vsaj nam je vendar Servilius pri obedu pravil, da se celo u.ie«ovo Nerousko veličanstvo s svojimi sodrugi takih ponoćnih tepežov prav rado i pogostokrat udeležuje. Glejmo tedaj, da pridemo brž ko mogoče pad streho. Ker nam je .naš gostomil na dvorišču ležeče spaluice odkazial ne bode nas v -dobrem spanju, motilo niti vpitje ponočnjakov, niti podoknice zaljubljenih, nitji drdranje vozov. — Taho smo tedaj končali prvi, dan svojega potovanja v lUinu ter hočemo v Morfejevili krep-čalnih rokah sledečega pričakovati. Uže naznanja zopet rudota zarja prihod gospodovati hočejo, ki stoj jezik in svojo šego vsem nam uriniti hočejo, povsodi v šoli, uradu in v javnosi svoje vladanje nam silijo, proti nam domačinom agitirajo, volijo, govore in glasujejo. In le te mislimo, ne pa, da bi žalili mirnih Nemcev, ki nam nič zlega ne store in ki ne glasujejo zoper nas. Teh je \i& malo. Politični razgled. \otrtinJc ftcisele. V Ljubljani 19. aprila. Glas, kateri je bil v nedeljo prišel, da so se ministarski gnvori na Dunaj i z jednoletnim provizorijem končali, nij obistinil se. Še-toliko se nij dosedaj doseglo; nič,niti kak provizorij. Mej tem magjarski listi dovikujejo svojim, cislejtanski pa svojim ministrom naj se ne udajo. Tu se vidi kaj je Beust naredil z uvedenjem dualizma, ki je iz jedne države naredil dve, katerih jedna vleče na levo druga na desno, pa bi morale jednim potom na ravnost hoditi. Najnovejša poročila javljajo, da je bila včeraj pod predsedstvon: samega cesarja ministerska seja, ki je več ur trajala. Kaj se je sklenilo, tega nihče še ne ve. Gotovo pa, da se je reklo: Sedaj, ko so taki vnanji politični oblaki, ne bi smelo biti razdorov. Iz Tt-mttn prinaša dunajska „Deutsche Zeitung" dopis, v katerem beremo, daje v Pulj prišel pred tremi dnemi ukaz naj se napravijo potrebne armature za oba monitorja, ki sta v Donavi poleg Pešte. Monitorja bosta potem v Zemun na srbsko mejo v Donavo postavljena Mtt* Išm t* t i »is i „Narodni list" spominja v članku, daje lani ob teh dneh cesar po Dalmaciji hodil. Tačas je hrvatski narod v Dalmaciji veliko upal doseči za svoj jezik v Šoli in uradu. „Nu žalibože naše nade so zakopane" toži „N. 1." V ffalift.etn deželnem zboru je bila obširna debata o postavi zoper oderuhovstvo. Vsi govorniki so bili v tem jedini, da ljudstvo strašno uboža, posamezni oderuhi se pa na njegov račun bogate ! Vina irJ«» (tržftTe. jRšMsMei organ Gorčakovtjev v Peterburgu prinaša prevod članka dunajske oficijozne „Pol. Corr." pa pravi, da se razpora mej Rusijo in Avstrijo nij bati. Povod temu so članki „N. Fr. Pr.,u katera bi za življenje rada vzdignila Evropo na Rusijo in zatrla potem Slovane na severu in jugu se zemlje božje. Pomnimo to nemško ljubezen! u O Srbiji nemški listi in,magjarski lažejo, da kmetje nečejo posojevati državi na razpisano narodno posojilo. To pa nij istina, in sam izven avstrijsk nemšk časnik opozo-ruje, da so nij zanesti na poročila magjarskih in usta vi) verski h naših »ovin v tej zadtvi. Srbija bode imela denarja dovolj. V novo iM/HiiHtfr« ininisterstvo- so prišli tri j e g e n e ra 1 i, to je : za vojsko in notranje general Floresco, finance general Teli in javna dela general Ghergel. — Ali ima to kaj pomeniti za spomladansko orijentno akcijo V O tem more le prihodnjost odgovarjati. Iz WV»W*»#«r se telftgranra 18. t. ta.,'da Ilismarkova ,,Nord. Allg. Ztg." prinaša dopis s Peterburga, v katerem se odločno pobija, da Rusija ne igra v orijentalnem vprašanji kakove dvolične neiskrene igre, kakor se jej od nekovih (nemških in magjarskih) listov očita. Vremen* Is i „Journal des Debats" pri-občuje motivno poročilo k predlogu, o sve-tovnej razstavi, katera bode leta 1878 in v katerem Francoska mir obeta rekoč: „Kerj Francoska to razstavo proglaša, izreka svojo; voljo, pri idejah zmernosti in modrosti ostati in izjavlja, da hoče mir." — Nemcem je to najvažnejši pirh in se ga vesele iz znane bojazni pred francosko kaznijo za grebe posedan-ske. Ali ta vendar pride. Iz tli m ** se poroča, da se je dogovarjanje mej Rimom in mej Španijo pretrgalo. Španija je hotela prevzeti konkordat od leta 1851 samo Članka o ver s kej jedinosti ne. — Papež je pisa* kralju Alfonzu, v katerem: ga opominja njegovih obljub. Karlistom, ki so bežali na Frahcosko, dovolila jo vlada še podaljšan obrok, v katerem se mogo brez kazni v domovino vrniti. Dop INI. Ix !t¥nri1»i»rti 18. aprila [Izv. dop.j Naš „Mannergesangsverein" je bil sklenil na velikonočno nedeljo iti v Varaždin na nemško produkcijo. Priprave so bile na vseh straneh velikanske, teiri več, ker so se naši Nemci nadejali „die \Vacht am Rhein" celo na hrvatskoj remiji razširjevati. Vaja je bila za vajo „ob Regen oder schon, nach AVarasdin muss Alles gehn, um den Slaven zu zeigen, das vdr nichts ftlrchten" in najeli so si še 4 tenoriste iz Gradca in 2 hornista iz Dunaja. Ali reč je drugače izpala. Naši nemški Turki so vpili, Hrvatje so pa odločili. Na veliko soboto večer so imeli glavno vajo. Ob pol desetej uri stopi naš župan dr. Reiser v 'dvorano s telegramom v roki, kateri se nemško tako-le glasi: „Von der Varasdlner Behorde wird den Sangern aus Mttrburg der EinzUg in unsere Stadt verbothen. Pust, Btirgermeister". Sedaj je bil grom in pekel. Jedni so vpili na hrvatski narod, drugi na vlado, tretji na duhovnike. Ali vse zastonj. Hrvatje bo odlo čili. Naši prosijani pijonirji pevci naj gredo v Lipnico ali pa v Cmurek. Tam jim nt bode nihče švabstva branil. Ali po slovanskej zemlji naj nikar ne segajo, za jedno dlan je ne bodo več dobili. Sicer so pa uže prej iz hrvatskega Varaždina več pisem dobili, v katerih jim je bilo svetovano, na Hrvatsko ne hoditi. Toda temu se ny verjelo prej, ker v Varaždinu mora biti tudi mnogo Prusijanov, ki so jih prej skrivaj vabili. Pozor bratje Hrvati! Vi braćo Hrvati niti neznate kako opasne nemške sovražnike imate v svojej sredi. Pozor! lx V ril n i k«' ID. aprila [Izv. dop.] Ljubljanski „Sokol" združen s čitalničnim pevskim zborom, napravil je uže mnogo izletov v okolico ljubljansko, a našem trgu, jednemu največjih na Kranjskem, poleg tega blizu glavnega mesta, nij še bila čast ga sprejeti. Ugovarjalo se nam bode, da izleti zarad tega izostanejo, ker Vrhnika slovi kot nemčursko gnjezdo, a ti govori so ničevi, kajti naši občinski in šolski zastopi so narodni, tudi imamo narodnega deželnega poslanca. Ta faktum dovolj jasno kaže, da slovenstvo pri nas je še dobro ukoreninjeno. Družbi n3ke razmere do sedaj pač nij so bile posebno povoljne, a nekaj Časa sem se videzno boljšajo. Nestrpljivost nasprotnih si strank se vedno manjša in nadejati se je da, antagonizem polagoma izumrje. V dosego tega bi izlet priljubljenega „Sokola" k nam dosta pripomogel ,in sigurno bodo naš vrli deželni poslanec, naš narodni župan in predsednik kraj nega šolskega sveta, kateri vedo realiziranje sprožene misli dobro ceniti, skrbeli za to, da se narodno društvo častno sprejme. Ćas za izlete je blizu, torej je potreba v tem smislu odločitve. Končno naj bode v zabavo bralcev BSlov. Naroda" še omenjeno, da tukajšnji kolovodja nam nasprotne stranke „mnogozasluženi" c. kr. sodnik v pokoji in bilježnik še vedno na kroničnoj želodčni bolezni trpi in nič prebaviti ne more, kar le količkaj po slovenskem diši. Nov dokaz tega je, da bi ga bil pred nekimi dnevi o priliki, ko je neka stranka zahtevala, da se kupna pogodba v slovenskem jeziku napiše, kmalu krč zadušil, a vedel je za sredstvo po-mogavši mu iz preteče nevarnosti. Čujte, katero! Pdhudičal je krepko po svojej stari navadi in raznimi psovki na Slovence še ono dodal, da so Slovenci — ušivci. Le tako naprej, saj dolgo ne bode trajalo, koš je uže star. Je-li gospodine tudi „vom EhrgefUhl und solnca i ž njim prihod belega dne. Treba nam je vstati, tem bolj, ker slišimo uže po celej hiši tekanje i govorjenje svoja dela oprav-ljajočih sužnjev. Pozdravivši gospodarja nastopimo po kratkem zajutreku svojo pot v circus maximus med palatinskem i aven-tinskim hribom. Tamkaj bode danas velik »vozniški skus". Na vseh javnih prostorih nabiti programi naznanjajo nam imena konj i vozotajev, ki se ga bodo udeleževali, i za čas začetka tretjo uro (ob devetih zjutraj.) Po krasno okinčanih cestah i ulicah je vse živo ljudij, ki se le o konjih i vozotajih pomenkujejo, ali pa uže v circus derejo; ker se je namreč tamkaj silne množice gledalcev nadejati, se mnogi boje, da bi ne dobili več prostora; zato se je marsikdo uže po noči v circus splazil, ali pa je koga tje poslal, da naj mu prostor hrani. Mi se tega nimamo bati, ker nam je uZe naš dobri gostomil pre-skrbel sedeže v nekem posebnem za ptujce odločenem delu gledišča. Vstopnina se pri takih od cesarja danih igrah nikdar ne zahteva. Tu stoji pred nami circuB, največi v celem Rimu i radi tega tudi „maximus" imenovan. Od zvunaj ga obdajejo mnoga slo-povja, galerije, prodajalnice i javni prostori. On sam je velikansko, podolgosto, nepokrito poslopje; na jednej 2 ožjih stranij ima obliko polukroga, na nasprotnej pa je ograjen od 12 v skrivljenej črti sezidanih hramov (carceres), v katerih čakajo vozotaji se svo-svojimi konji i vozovi na znamenje za začetek. Sredi teh 12 hramov je glavni vhod, nad njim pa loža za igram predsedujočega konzula, ki ima danas cesarja nadomestovati. Glavnem vhodu ravno nasproti stoji na drugej strani „porta triumphalis" (zmagovalna vrata), skozi ktera zmagovalci v teh skusih odhajajo. Ob obeh soravnih, podolžnih straneh vzdigujejo se stopnjema na obokanih mo-stovžih ležeče vrste sedežev, ktere so od zi-dovja (praecinctiones) opasane v nadstropja razdeljene i od zgoraj na vzdol od stopnic v več zaklinkov (cunei) prerezane. Spodnje so kamnene, zgornje pa lesene; skoro vse vidimo uže zasedene od hrupno se razgovarjajočih gledalcev, izvzemši najspodnje sedeže ali „p o-dium". Pred podijem je v brambo za gledalce železno omrežje, pred njim pa še globok rov. Med podolžnima stranema se vleče dirjališče; Bredi njega zapazimo neko vzvišeno, kakih 12 črevljev široko i G črevljev visoko zidovje; na kojem stoje razni kipi, podobe bogov, majhna svetišča, stebri, velikanski obelisk, 6 vodobljujočih delfinov i stalo s6 sedmerico jajćastih stvarij (ova). To zidovje s celo svojo opravo imenuje se „spina"; ob obeh njegovih koncih postavljeni so po trije skupljeni kegljasti stebri (m e s t a e) iz pozlačenega brona; okrog „spine" ima vsak voz sedemkrat tekati. — A uže je tudi podium ljudij napol-nen. Prve njegove vrste so zaseli senatorji, ve-stalko i poslanci p tujih narodov, druge vrste pa so vitezom odmenjene. Med senatorskimi sedeži vidimo oddeljene lože, v njih pa naj- Anstand durchgluht" naj pa odgovori — Dežman. Domače stvari. — (Ljubljanski narodnjaki) nameravajo praznovati slavje Palackega po povodu dovršenja njegovega zgodovinskega dela. — (Slovenska knjižnica.) Četrti zvezek te beletristične zbirke, originalni roman „Na. Žerinjah", se uže stavi in izide maja. — To poročevaje prosimo one, ki so naročili a ne še novcev poslali, naj to store, ker s tiskarno ima izdatelj drag in točen račun a naročnikov ne toliko, kolikor bi se morda vendar pričakovati smelo. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 24. aprila bo benefica igralca „Dramatičnega društva", g. Franjo Sclunidta. Predstavljalo se bode prvikrat, po gospodu beneiiei-jantu prestavljena jako mikavna Uoseuova veseloigra v 3 dejanjih „Zmota za 3U.00.0 forintov". Gospod Schmidt ima uže večletne zasluge za slovensko gledališče,, je jako marljiv in routi-niran igralec, ki se z vso resnobo vsake naloge poprime ter dobro izpelje. Upamo torej, da bodejo prijatelji slovenske Talije ta večer g. beneticijantu svojo simpatijo s tem izkazali, da bodo vsi prišli. — (Ščuvanje na slovenske profesorje) je posebno priljubljen predmet ljubljanskemu „Tagblattu", ki povsodi le policijo na pomoč kliče. Tako je tudi zadnjo soboto prinesel članek o naših srednjih šolah, v katerem se ljuti, da naši slovenski dijaki ne marajo posebno za prusijansko nemčenje. Ako pa slovenske profesorje krivi, da so nemškej literaturi neprijazni, ker Auersperg-Grllna nijso slavili, je to neumna denuncijacija. Za nemško literaturo in nemške klasike jo vsak izobražen Slovenec vnet in bode mladini le priporočal, naj se uči iz njih. Auersperg-Grllna pa ne štejejo niti sami nemški kritiki mej klasike in kolikor se mi iz gimnazijalnih let spominjamo niti ultra-Nemec prof. Heinrich ne pritrjuje g. Sehafferju, ki je Grtlna nad Schillerja ali poleg Schillerj a povzdignil. Bedasto pa moramo imenovati denuncijacijo „Tagblattovo", ki je očital nečemu slovenskemu profesorju kot naglavni greh to, da je svoje učence vprašal, kdo je mej njimi Nemec. Vsak pedagog ve, da je to dolžnost učiteljeva, vedeti, kateri jezik je učencu bolj priučen. Sicer pa mi tako dobro vemo, da slovenski profesorji svojo dolžnost izpolntijejo, da smemo denuncijante in policijeklicalce „Tagblattove" pozvati: na dan s fakti, kdor dolžnostij ne izpolnjuje, za tega je disciplinarna preiskava. Brez te so pa denuncijacije bob v steno, ker poleg vas ustavovernih biričev je še višje mesto. Jeden slovenski profesor g. Šuman je bil na tako golo denuncijacijo premeščen j ali ko je korak storil, da gre k samemu cesarju, začeli so ga še ustavoverni ministerski šefi prositi in dali so mu mesto na prvej gimnaziji v cele j državi, na akademičnem v Beču. Ne gre baš tako „Tagbl." — (Slovenski prostovoljci.) Slišali smo, da je te dni odšlo nekaj slovenskih prostovoljcev črez mejo na jug. Drugi baje mislijo potlej iti, ko bi Srbija v akcijo stopila — če bodo smeli ali mogli. — (Ljubljanski „nemški" tur-nerji), katere je novi učitelj telovadbe v dež. zboru omenjeni Prus, zopot k jalovemu življenji vzbudil, romali so bili te praznike v Trst, ali slabo so tam nemško kulturovali, če je res, kar govorica po našem mestu pripoveduje, da so jim Italijani pot domov pokazali ne baš uljudno. — (Utonila j e) včeraj do polu dne nad šentpeterskim mostom neka perica v I jjuhljanici. Pala je v vodo in deroča voda jo takoj potegne Tmboj, ter jo zaneso na globočino. Še le pod mostom tik vojaške kasarno zagleda jo vojak našega domaČega polka, katori jej plane do vrata brede globoko vodo, na pomoč ter jo izleče skoraj brez« zavesti in v naj večjem smrtnem strahu na suho. Čudno je to, da se ženska ny utopila, kor va ovi so jo gnali od jednega brega do druzega črez največjo globočino. Obleka jo je menda pri vršini obdržala. Očividec, kateri je ravno tedaj šel črez most, pripoveduje nam, da je bilo grozno videti, ko je nesrečnica sredi vode vila roke in sedaj skoraj potopila se v valovih, sedaj zopet prihajala k vrhu. — (Nesreča pri velikonočnem streljanji.) Iz Sevnice so nam piše: Sto-perski Tonček, krčmar na cesti proti Planini si je 16. t. m. pri stroljanji z dinamitom desno roko, iu Tone Radi iz Šmarja pri Sevnici tri prste od desne roke odstrelil. Kakor se sliši, sta ta dva moža od Brandsteterjevih rudnikov dinamit dobila. — (Zadnji sneg), ki je pobelil po celem Kranjskem in daleč proti severu uže zeleneča polja, nij storil toliko škode, kakor so se ljudje bali. Vedno oblačno nebo varovalo nas je mraza, tako da nikjer ny nič po-zeblo, in pogosti dež preteklih praznikov pospravil je tudi vso sneženo odejo. Zvedriti pak se še vedno ne more, kar je kmetovalcem silo neugodno, ker sejati nij moč po premočenej zemlji. Vreme pa imamo še vedno deževno in neugodno. Raxne vesti. *(Umrl je) bogatin baron Sina na Du-naji. On zapušča petdeset milijonov goldinarjev premoženja, in 4 hčere. Imel je 80 najlepših graščin, mnogo hiš na Dunaji. — (Nesreča vsled povodnji.) Povo-denj je na Ogerskem voliko nesreče naredila. V velikem kraji Mohacs je tiaoč hiš voda iz-podjela, škode je za pol milijona. — V Czon-gradu pak je 000 hiš podrlo se. * (Smešna variacija) starega pregovora, „kdor drugemu jamo kopje sam va-njo pade", prigodila so je pri zadnjej povodni na bregu reke Tiso. Mej mnogimi, ki so skušali na hlodih in deskah svojo borno življenje, bil je tudi — zajec, ki je bil zlezel na jirun, plavajoč po širokej vodi, in potem z njega skočil na staro vrbo, ki je molela iz valov. Kmetski fant iz Ade, bližnje ogerske vasice, zapazil je begunca, in veslal v malem čolniču k vrbi, ulovit sivega strahopetca. Pristavil je čoln k drevesu in splezal nanj; a zajec, ki je paznouho gledal to početje skočil je pred lovcem v čolnič, in isti se je pri tem odmaknil od drevesa, ter splaval počasi naprej. Fant jo obvisel sam na vrbi in stoprav proti večeru so začuli vaščani njegovo klicanje na pomoč, ter rešili ga iž zanjko, v katero ga je bil zajec zamotil. * (Na angleških železnicah nesreče) so tako mnogoštevilno, da se poročilo o njih bore kakor popis bitve. Leta 1875 je na britiških železnicah smrt storilo nič menj nogo 1200 osob in '5755 je bilo ranjenih. Prejšnje leto pak jo bilo število tacih Že-Iezničnih nesreč še večje. * (Kitajci) so strašno množe in v Kalifornijo naseljujejo tako, da so tamošnji prebivalci razkačeni na nje, ker Kitajec je dober delavec iu druge izpodriva. * (Evropske vojske.) Leta 1874 je Francoska imela državnih stroškov jedno milijardo, 91 milijonov in 700.000 gld. — največ mej vsemi državami. Za njo prihaja Rusija z 956 milijonov in 200.000 gld.; Nemčija z 804 milijonov in 300.000 gld.; Avstro-Ogerska pa z 635 milijonov gld. Izmej teh je izdala za vojsko Rusija 303 milijonov, Francoska 276 mil., Nemčija 196 mihjonov in Avstrija 98 milijonov. Torej Rusija največ. .i,. timu, ni 11 ni : _ prej cesarja Nerona, kterega je ljudstvo pri prihodu se strašnim, dolgotrajajočim ploskanjem i kričanjem izprejelo, na dalje njegovo mater Agrip p i no , kakor pravijo, najlepšo žensko v Rimu, mestnega prefekta Burra, cesarjevega odgojitelja: sivega S en ek o i še mnogo družili. odličoikov. Uže je celi circus do zadnjega kota zaseden; kakih 150.000 ljudij v njegovih prostorih. „Tu klop o klopi t!k sedijo, Skor odra Btebri so Sibjlo, Iz bili, iz dalj, visok obroč, Narodi „razni" čakajoč, Donć ko Sum valov globokih; Ljudi nabasan so glednjak! Ovinkov bolj i bolj Širokih Vzdihuje k viško v sinji trak. Kdo ve imena, šteje rode, Ki priSli so v gostivne zgode?" Vse je v prazničnej obleki. Ženske mešane med moške se Be svojimi solčniki ko-ketno igraje pomenkujejo z gizdalini, zali dečki ponujajo orehe, ocvrte bobe i hladne vode, kajti jako vroče je i solnce tako pripeka, da vidimo nektere dolgega čakanja site gledalce svojimi tunikami v znamenje nezadovoljnosti prav jezno okrog mahati — kar se začuje iz daljave nek glas kakor od piščalk i trobent. Krik veselja zadoni po celem gledališču i od ust do ust gredo besede: „užeprihajao". To je „pompa" ali slovesna procesija, ktera se s kapitola črez forum Romanum i Velabrum proti cirku pomika; uže je blizu, zdaj je vstopila skozi glavni vhod ter ravno obhaja celo „spino". Spredaj korakajo piskarji i troben-tarji, za njimi trosijo mlade zale deklice cvetlice po poti; njim sledi na visokem, krasnem, dvokolesuom vozu od cesarja za namestnika odbrani konzul v triumfalnej obleki, to je v zlatovtakauoj tuniki i škrlatnej togi. Državen suženj drži nad njegovo glavo zlat, z biserji okinčan venec. Kot spremstvo mu sledi tropa klientov, mladih plemičev, senatorjev i viših dostojanstvenikov. Njim za petami se peljejo vsi vozotaji se svojimi četvoricami, za kterimi prav moško stopajo krepko i skoro nage postave tekunov i rokoborcev, ki se bodo koncem vozniškega skuša radovednemu ljudstvu v svojej izurjenosti kazali. Precej za njimi spremljajo nebrojni svečeniki podobe glavnih rimskih bogov z vsemi njihovimi pridevki na dragocenih vozovih, kipe cesarja i njegove rodbino pa nesejo deloma sužnji na prestolih i nosilnicah, deloma pa je vlečejo konji, orosloni i lovi. Zagledavši Neronov kip jame ljudstvo zopet strašno vriskati in ploskati. Ko je ta sprevod jedenkrat „spino" odšol, se podajo vozotaji v svoje hramove, trobentarji v njim odmenjene stolpe ob obeh straneh teh hramov podobe bogov i cesarski kipi pa se postavijo na spino. Na to se najprej „ncvmrljivim" bogovom opravi običajna daritev i ko je ona končana, pridrdrajo 4 četvorice v 4 raznih barvah ter srečkajo pred prepeto ovojo na desne j strani dirjali šča za red, v kterem bodo tekle. (Dalje prih.) Javna zahvala. Vaein gospodtčinam koleginLtm in gospodom kolegom /a prijazno sodelovanj« pri mojej betiefici, posebno pak g. kapelniku „Dramatičnoga društva" Antonu Stiiukl-u ; — potem .oktot* Zober", originalen slovenski roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ,,Kfi?'ifornskv povesti" od Dret Harte a. Cena 50 kr. 3. ,,'Vnijomer'4, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena f»0 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so Izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: Romani in. jpo^rostl: o. 1. Erazem Tntenlmli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Met« HoldeniM. Koinan, francoski spisal Viktor Clierbuliezy poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. Kautorijlcn. Roman a pogorskega zakotja, Ćeski spisala Jiarlina Svetla; poslovenil I\-anjo TotnMč. velja........50 kr. Ni 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — *rni zemlji. Novela, spris. J. Skalec, verjs 25 kr. 5. Kmaen. Novela, francoski spisal //. Rnriertr poslovenil Davorin "Hostnik. — Cerkev In driuva v Ameriki. Francoski .spisal Jbi. lAl>*ulaye, poslovenil Davorin ITosinil; velja . . . 25 kr. !B- Xjistls:I v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribic. — flivotnpi.sje, sp. Raji Bož. — Presern, Pw»s>rin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bp, J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. CeUstin. — Tratv« z grozdjem na Kuskeni, sp. dr. J. Vošnjak. — Čigava bede i Novelica, sp. J. Offrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Faulus. — Plašr. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko npazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hočo katero koli teh knjig dobiti, naj piiSe „Narodnej tiskarni" in jih dobi po postnem povzetjL Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. t.m.. '• »ii.vM ., i:''-«mi' off .Ihan .1 l' oilof* 11 UulU I Ul 111U lil li/i U U vinogradskega posestva C. kr. okrajna sodnija v Ormužu, kot obravnavna sodnija naznanja-. Za prosto javno dražbo, zapuščine 19. febr. 1870 v Pavlovej gori umrlega vinogradskega posestnika gosp. Karola Franzva v Pavlovej gori, v najprijetnejsim vinogradu Orinužskih vinogradov, jedno uro od mesta in železniške postaje Ormužske oddaljeno. S prav lehko do vozno potjo in lepim razgledom 10 oralov 84 Vto □ sež- obsegajoče, zaradi skoro gotove železniee Dunaj-Novi jako priporočljivo, dobro zasajeno v inog rud no posestvo Brg Št. 1 ad Libeinberg iu dom. št. 170 zemljiščnih knjig IV. Foi. 5G graščine Ornuižske, kder je tudi zidana s slamo krita hiša, z dvema sohama, kuhinjo in kletom, potem gospodarsko leseno poslopje tudi s slamo krito s premakljivim blagom v eenenej vrednosti 150 gld. 58 kr. je določen narok za prodajanje «4. aprila IS70 do polu dne od 10. do 12. ure na kraju posestva s tem pristav k um, da bode posestvo m uže ceneno vrednost 5130 gld. takoj k prvim izklicano, ter da se pod to ceno ne bode prodalo, in da vsak licitant mora položiti 10% vadiunia. Premakljivo blago bode se tudi le za, ali višje, ceneno vrednosti prodalo in to sicer največ ponujočemu za gotovo plačilo. Natančnejši licitacijni pogoji, kakor tudi zemljiščne knjige izvedeti in uvideti se morejo pri tukajšnjej sodniji. (98—1) C. kr. okrajna sodnija v Ormužu. 3£ a-p 1Siv 21 £ £ fl I ' =' I a — V 5 H ^ 2 9 Ravnokar je iziel llSfflUS der Jtertmst/egebeH votti krainischcn Lamlet-Lehrerverein, ki obsega vsa učiteljska inesta, njih pl.'ićo, deželne iu okrajne šoiske oblasti, ter alfabetičen imenik vseli ućitoijev in učiteljic na Kranjskem. 3 pole 8°, cena 40 kr. Za 42 kr. franko ga razpojiija kamorkoli ltukvarnica Igu. ( 6-3) Klcinmaver & v Ljubljani. Fod. Bambcrg-ova Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzotji naročiti najnovejše slovenske knjige: Vi rt M 5' ~ c c 1 F I S- % o n O ia'B • s GS SS II E IT B |F 55* 3 o — p «l=:- ti B. Mšifiteimot' selmeebergski zeljišćni allop iz ozdravilnih planinskih zeljiid za pljuec in prsa po zdravniškem predpisu pripravljen, je naj ozdraviliicjai pripomoček za bolezni dihalnih organov, kakor tudi za krhelj in hronki- talni katar, naj uze bode akutno ali kronično,' nadalje za zadušni Lušelj, hripavost in bolečine v vratu. Veliki sekrecijoni slizne kože, krblja in pljuč ozdravijo se v nenadeno bitrej dobi tako, da ako sh uživa WilheImov schneebergski zeljišfcni allop ne začenja so nikoli pljučno belezno rav^iranjo. WilheImov schneebergski seljisčni albip vznemirja slizne kožice, in sicer tako, da so pridobiva dober tek ter da uživana jed dobro prisnije, ter splošno okrepčanjb v ob6o množi; zaradi tega odstrane se vse čut nično bolečine, kaieio večji del nastajajo vsled slabega krvnega metenja. VVilhelmov schneebergfiki zeljiščni allop dostal je od leta 1856 na celem svotu svoje izkustvo, mnogo zdravniških izpričeval totrjuje izvrstni gotovi, ter radikalni njegov učinektako obilno upovanje, je gotovo dosta jasiil, ter učtvidtd dokaz njegovega ozdravenja in priljudnosti. ; ; W6 '■ hh "t k4Mrr^) [c TT^^K*"' Uni P n* kupci, katori fcelč dobivati izvrstni prntl iU^VV schneebergski zeljiščni allop, katerega jaz od leta H5fi sem izdeljujem naj blagovolijo izrecno zahtevati' Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. Ponarejevalci tega varstvenega znamenja kaznujejo se < po'posta v- Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakej stek- ^ Ti j3" ii* K«« n eri q> qi oiu. ltixzoliju, lokarju; v Postojni pri J. Hup IV im liuiidlu, lokarju; v Zagrebu pri Sin. .Mitill»a«*lni, lekarju. Zaradi 2>revzcmnnja zalog naj blagovolijo tržtva željni prijatelji obrnuti se pLtmtno do mene. Neunkirchen poleg Dunaja (Spodnje-avstrijsko). IV si njo ltillieliu, lekar. JSom L l^datelj in urednik Josip J určič. Las turna in usk , Narodne tiskarne". ^73922