tmrnmmmmmmmmmmm Subscrlplloa Jfi.H ■mJ^UILhh Waahington, n. C, — V soboto je prišla vest is Bele hiše, ds je predsednik Coolidge odkloni! povabilo sveta «ge narodov, ki se glasi, da Združene države pošljejo zastopnika na konferenco, na kateri bodo razpravljali o pridržkih Združenih drŽav i ozirom na mednarodno sodišče. Konferenca se ima vršiti v prihodnjem septembru v Ženevi. * Coolidgfe smatra, da'liga narodov nima ničesar opraviti s svetovnim sodiščem, ki je separatna institucija. Njegovo mnenje je, da glavno besedo v sodišču imajo narodi, ki spadaj« zraven in Združene ¿rgave se bodo obrnile direktno na vlad^teh narodov. , v -—r- Italija, velika rm, S JmmmIM powjijo Mir angin Kapaciteta plačevanja Ameriki je zel* majhna, je pa dovolj velika a* poeojevaaje Grkom. Rim, 8. apr. — Tukaj poročar jo, da ao italijanske banke formirale konzorcij, ki odpre kredit v obsegu $24,000,000 za Grško. Kredit se uptftrebi za nakupovanje vojaških in civilnih po-trebščin. _____ Pet vbitih v ihehiškem gledali- mm ' * BClI. Mexico City, 8. apr. — V tukajšnjem kinogledališču Titanic s« je sinoči podrla galerija, ki je bOa polna gledalcev. Pet oaeb je bilo ubitih in 92 je ranjenih. MtAFSKvemne največ ženak in otrok. Buenoa Airea,4 Argentina. 8. apr. — Termometer je včeraj tukaj kazal 96 atopinj v senci. Bueno» Aires in velik dsl Argentine se danes kuha v valu velike vročine, ki Je nenavadna v času argentinske jeseni. ._ . New Vork, —. H€Šn rakT je te dal objaM nega Atotja Članov VM Združi-n i h državah, f» govem Štetju ¡4 ijlil (izmed 1,18,000.000 lte vernikov, kl prlpia|a£M krlatjanskl cerkvi, ob J ta 198«. Hkupnj nag» cerkva znaša 800,0001 Največ napredku! metodfsti (to Je aafclK klancev), namreč fjH| članov. Za njimi ao tIM liki a 208,990 člaai §6ti število je po maora I majhno. Navadno so trii doslej na prvem msOtu« lo ae glasi, da ae fe9l|SUi dovali na napredku M novi naseljenlškl ssktt priseljevanje i« katsBI zlaati Is Italije*In PoU* Na tretjeri mestu ec a številom 1044196 \ Jk< jo nekaj čez osem nfij stašev. Nato je naŠtetS grup, kl so vae več ali i predovale, Izvzemšl *Pvi ki seznamujejo 049 Hal In*. Hkupsj je trinajst skih grup. Poročilo aa dalje gtaal Jo vse grupa 080,904 i poslopii .n 210,079 d Atevilo vseh duhovno rastlo zs 2900 ln števl pij ta 166. Finančno poročilo je bo. Raxne večje cerkve Jo deficit v misijonski kih. ki imajo svoj glavni atan v Cle-velandu. Rudarji nc dobivajo redno izplačane avoje zaslužene mezde. Opominjali so kompanljo večkrat na neredno izplačevanje mezde, ps nič ni Izdalo. Zdaj so prenehali delati v'premogovnikih in izjavljajo, da se ne vrnejo na delat dokler kompanija ne obljubi, da bo mezdo izplačevala vsakih štirinajst dni. • ' Kompanija Je včasi izplačevala rudarje mesečno. Tak rok je pa predolg za izplačevanje mezde. * Scranion, Pa. — Rudarji, ki so zastavkali v Arcbaldovem premogovniku Riverslde, so sa zopet vrnili na delo. Zastavkalo je šfiri sto rudarjev, ker so imeli v ^premogovniku kontraktorja. Zahtevali so, da kompanija odslovi kontraktorja, kar pa drui-ba.nl hotela Izvršiti. Ker opomini niso nič Izdali, so rudarji zastavkali in ostali na stavbi, dokler ni druiba odslovila kon-iraktorja. Unija Je zagrozila, a-ko ae ne odpusti kohtraktor, zastavica j o v vseh rudnikih, v Scrantonu. Waahiagtaa, D. C. — Socialistični kongreenik V. L. Berger je v petek predložil resolucijo v ¡prid enim Imigrentom. ki se vtihotapijo alf na kak drugi nepo-stavea način pridejo v Združene države. Raeolucija ae glasi, da I val Inaaemci, ki so prišli v Združene države protizakonito, naj o-stanejo tukaj In vsak naj plača $25 kasni. Ta denar naj se aala-ga« v posebni fond, kl naj ee rabi za pogozdovanje golitav. Wanklagten, & biAi I car, general I draws, se ja odleM ksmam i-r «lajati4 vinsko ton Ike, kl i hola, kot ga dovett zakon. Tonika Hi vrednost In lahko i i , r.i>iloa pljn Kalk uta, 8, eg nado, kl je dans| Hturu, Js unléfll I MMjO oseb. Več kan kmet", tukaj v Amertfrf jpa "ničle". Willard»ki slovenski duhoven prav zanesljivo pita avoje farane z "zarukanim farmarjem", dasi je aam najbolj pouka potreben. . J^V «« • Pueblfika "dolina hlapcev" je res takp hlapčevska, da se v res-aici boji vsake resnice. Samo nagrad se ne bojimo obljubiti. Pa tudi to bo minulo ali vsaj pre» Ilo. » ' Uprava tukajšnje jeklarne je hotela, da bi delavei delali samo po šest dni da teden, to je tam, kjer je stalni obrat. Ali mielite da je šlo? Delavei vaeh narodno-iti (v tej jefcUrnl je človek' ako* ro vseh plemen in%aev)*so se vprli potom tistega reprezentativnega plana, češ: "Mi nočemo tega I" In eden od upravo jim (zastopnikom) je rokel: "Ce no-¿ete, tudi dobro, nam je vs#eno." Torej po mišljenju tekih delavcev je le. da delaš vsaki dan, mezdo bodo uredili še ljudje, kot so bankirji, newyorški borzija-ni ter taki, ki se kopljejo v vinu, in pa Cerneti. Ali nismo ree velike ničla? „ Rusiji, kolikor sem informiran imajo delavci delopust plačan in driava ter odbor tovarne glodata, da se delo prevično res* deljuje. Med nami v Ameriki se ns to ne glede: ako moreš, kopiji ln vas pod sebe akopljl. Človek nI krlXr ds mu jI dano življenje. In Če nlnfeš dela in če nimaš, da si kupiš kruha» lšhko čakaš, da na cesti lakote pogineš. Nikdo te ne' bo vprašal zakaj. In ta družba se trudi ohraniti bolnemu človeku življenje. Kadar pa ustvarijo ipor radi velikega tmainessa, tedaj -hočejo mlade fante vse od kraja pahniti v klavnico, ki ji pravijo vojna. Ali rtlsmo velike ničle? : Napisal sem še preveč. Pa ms* lo potrplte tam v uredništvu. Ko sem čital tisti zapianik, v katerem tists gl., odbornika pravita, da Prosveta pregrdp piše, bi se rad vpraftal, kaj ne čltata Trun-ka in "čistih". To ti je "lengvič". Mogoče sta med tiatimi, kot jih je nekaj v nešem krogu, ki radi zatulijo: "Vi aocijalpatrioti in' farji ste skupaj I" Zdaj vemo I T«ko se rešuje revolucija. Igno-ranca dobiva pa Se trdnejša tla. — Joe Hočevar. GI.ASJLO SLOVKH8KK i ASTMNA H i X) V EN I Cene giaaov ff Organ oi tka Natiaail BŠSafit Sorlatv OWBMi i SuUcription: United 81 year; Chicafo 16.60, and foi «DKATED Dataai v •kkpaja a. pr. (j ■ad. 4a vaai ia a Um daava M na m aatavl liat. ji je zmanjkalo ETA JE VERA? <• ima tCki rtčfl ustvarjenje, raj. Jii •oljni potop. Hi» rej reči/koliko so I Vali drugi v Qtt k llkem duhu," ki ae ll ga in ki atanuje v k nekje v oblakih i | družino. Pri vaem majo nikakega bog vere ne v kako nad! v veliki meri pa vw mrtvih. Ker ja "< bi Človek zaključil, idejo od barvaneg katerega senco all a dijo na vodni povrl Semaotl na Mala toku ao tudi oatan ¡primitivcev. To ao nI. črnkaatl ljudje, t rešeno v skupinica azijatakem obrežju, n in južni Afriki, vsekakor «prejeli MU cev. Imajo noknhl Kari In Pie in vdaal jejo Človeška šivlji lašbo tem bošanatv In drugih idejall' nI ^ i t i domačih in t^lh da verujejo, da ar dnevi nem čltal v nekem tujem li»tu pravljico, katero hočem ra-li njene [»omembne vaebine bolj na kratko napisati za čiUtelje "Prosvete* ker aam uverjen, da bo njena veehip* vsem enako zanimiva, tako da jo bodo radi čitaJi. Bili »ta nekdaj dve naealbini, kateri je delil* široka reka. Ime-novali »ta »e: Stari kraj in Hdvi kraj. Ker je bila reka zelo široka in globoka, ni vodil nikak most od ene naselbine do druge. V obeh, nanelbinah ao $veli kmetje, ki »o pridelovali živila; žene. ki so pletle in tkala j krojači in šivilje, ki so šivali obleke in perilo; čevljarji, ki ao delali Čevlje; tesarji in zidarji, ki ao postavljali hiše; mizarji, ključavničarji in drugi, ki so opravljali svoje delo. Obe naeelbini ata imeli svoje zdravnike, duhovnike, učitelje, sodnike in zakladnike. Gotovi poklici pa ae niso enako razvijali, ker ata imeli naselbini različne naravne pri-4 delke, ter so razne okolnoatl na enem bregu pospeševale poeebne obrti, tako da je prišlo, da eo posamezne naselbine imele evoje posebne proizvode, katere eo medaeboj zamenjavali. Obe naselbini sta cveteli in podjetnost je bila na obeh krajih živahna. Vsi ljudje so delali pridno, vendar pa so kofnaj množino naročil zmagovali. ?re-moženje naseljencev je raslo In tudi obe naeelbini ata ee razšl-rUl bolj In bolj. Zlato, ki eo ga imeli prebivalci v naselbinah, ni kmalu več zadostovalo, razen tega pa aa ja tudi pojavila želja, da aa izdaja pripravne j Ši denar, tako da sta zakladnika obeh naselbin pričela izdajati papirnati denar, za katerega ja mogel vaak v vsakem času dobiti zlato. Papirnati denar je imel vsled tega zlato vrednost. Ker ja vsak poznal premošnoat drugega, nI nihče aHfl na hitro plačilo in medsebojno zaupanje je pomno-ževalo dejanako bogastvo. Množina izdelanega blaga vaake vrata ja rasla, množina,,kovanega zlata ietotako, obenem' pa je raslo premoženje In vara v premoženje, to je kredit. In polagoma a stalno ao raale tudi cene blagu Raetoče zaupanje v bodočnost je povzročilo, da je množina naroČil ailno presegala množino tega kar ae je že izdelalo. | Tako ja šlo, dokler W nekega dne v starem kraju med naae-Ijenci naatal spor, iz kakšnega naloga se ne ve. V tam eporu, ki ja poetajal hujši in hujši je Izbruhnil na nepoznan način požar, Id je premožnoet starega kraja akoro popolnoma uničil. Večji del hiš, delavnic, skladišč je bilo uničenih po požaru; mnogo ljudi je bilo poškodovanih po ognju, mnogo jih je našlo v plamenih smrt in edino, kar je bilo mogoče iz pogorišča rešiti, je bil denar. Vendar pa veeh prebivalcev ni v enaki meri zadela ta neereča. Oni, ki ee trpeli manjšo škodo, ao ee požurili, da izkoristijo slabost drugih, rekoč, da eo ti edino krivi, da je naatal spor in požar, ter eo jim pod pretvezo kazni za to vzeli njihovo poslednjo imovine. Kakor že omenjeno, je vaak rešil eamo denar, vendar pa ni bilo nikakaga blaga in za ono malo izdelkov, Id jih ogenj ni uničil, je naetala v kratkem huda tekma, tako da ae Je plačalo za par čevljev 100-k f atno nekdanjo'ceno. Kar*je najbolj manjkalo in kar ae ja neobhodno rabilo aa je moralo uvažati iz Novega kraja. Tu pa ao vedeli, koliko ja bilo pre-moAenja v Starem kraju uničenega in da ao prebivalci starega kraja v svojem papirnatem denarju-imel i samo še mali del nekdanje vrednosti. Vsled tega ao tudi prebivalci Novaga kraja svoje cene dvignili in ao zahtevali od ljudi iz Starega kraja plačilo aamo v zlatu. Ni bilo dolgo Čaee, pa je vae zlato iz Starega kraja odšlo preko reke Nov( kraj. K temu je prišlo še to, da je občina v Starem kraju za podporo ponesrečencev in za pozidavo uničenih naprav potrebovala novih eredetev, od evo-jih obubožanih občanov pa je mogla dobiti aamo mak) davkov ter ai niao mogli pomagati drugače, kakor da ao pričeli Izdajati več in vač papirnatega denarja. Na ta način je denar izgubil sploh vso vrednost, tako da ao ljudje z benknotami, a katerih vrednoetjo ene aame je mogla Živeti preje ena rodbina oelo leto, etiketirali steklenice, ker U papir ni Imel aploh nobene kupne moči več. Valed stalnega padanja vrednosti, je bil uvoz pri-manjlcujočega blaga iz Novega kraja nemogoč, tako da je nastalo v gospodarstvu Starega kraja ailno pomanjkanje, nedelavnost ln brezpoeelnoet. \ Zaupanje, katero je prej vzdrževalo kredit-, je izginilo; ljudje eo ae omejevali bolj in bolj v vaem mmmmmhmf^^mmmmm^mm^mmm^mmrnmmmm^mm^mmm - ; I NJEN GROB Spisal Ivan Jeseni smo pokopali mater. Več ne vem, ali je bil jasen dan, ali meglen, ali če je deževalo, Sel sem za pogrebci kakor v eanjah in še zdaj n mi zdi. da ao bile aanje vse, kar ee je takret godilo ; in da ie bilo morda v resnici čisto drugače, nego ae spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako ki kdaj, nato smo stali kraj globoke črne jeme, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci ao zapeli; kakor is daljava sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumeJ. Na dabelih vrveh eo apuščali rakav v jamo; oboje, rakev In jama, ee ml je zdelo preveliko in prečrnp za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je iupnlk odmolil — ali pa morda že prej, ne vem več — eo val krog mene pobirali rumeno prêt ter eo jo metali na rakav; tudi jez sem ee eklonil. da bi pobral nest preti kakor vsi drugi; alt ekoraj ml Je Izpodrs-nllo, da bi bil padel na kolena ; nekdo me Je zadaj prijel ped pazduho. Nato ao si pogrebci alek-II črne suknje, sgrabih so sa lopate ln eo mhtall v jamo prst v težkih, velikih kopicah ; spočetka je zelholklo bobnelo; kmalu je bobnenje potihnilo, ališal sem le ša pritajeno vzdihovanje In ihtenje. Jama je bila polna, grmadlla se Je gomila. zmerom šlrja ln višja, ogromna, pretežka za mojo mater. Kako smo šli a pokopališča, tudi več ne vem. Nenadoma smo sedeli v krčmi ki smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; Jas sem jih gledal in aem jih komaj poznal, moje . misli so bile kakor mrtve v Črno Jamo zakopane. Teden dni posoeje aem ee odpeljal v tujino. Ves tisti teden aiaem stopil na pokopa-lišče ; prišel asm do vrat, pa sem ae vrnil. Kakor strah je bilo v meni — kakor tinti strah, ki obide vernega človeka, preden stopi v samotno eva-tišče, pred Boga, sodnika avojega. Maloduften aem bil in alab, nisem al upal, da bi odpri vrata v blagoslovljeni hram, kjer Je pod težko gomilo spala a vet niča m učenka. Pet let sem ostal v tujini. Ces pel let sem ae napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in nem šel do arede pokopališča, do krita. Tam nem ae oari prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še nikoli niaem videl. Krili, križci, beli In črni kameni, ob zidu vrbe in opreae. gole, zelene, cvetoče gomile, peščen«, steze — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segsla v arce ; gledal aem na lavo, na desno — nikoder ni bilo glasu, da bi me pokllcaL pozdravil Ja/ pa nem mislil, kadar ml Je bilo hudo v tujini: "Pridem do vrat Ia takrat bom alUal nien glas Kod m hodil, da ta nI bUo tako dolgo? Čakala a«*m te m niaem mogla apatl. celih pet aa-motnih let '.. . p» bi šel naravnoet do njenega groba in b: pritisnil lice na roeno travo, da bi ališal nstanko njen mehki glas la da bi občutil topli dih h njenih ust. Pripovedovala bi al lepe Zgodbe. [Milne upsnjs vselej kadar avs bils stra iti brat, obad v proti vzhudu, da bi ugl ki je bila n lenemu ga obljubljena . . -J i la ¿Jeto a a kroka leíala I in dno jem daljna sreče, kakor aama; In bila bi ae-obadva oči v prte tlato nebeško aar Jo. Jemu trpljenju od Bo. Tako m-m mialil. Glaau od nikadef. Pokliči me. o mati, aamo aašepeč», rav¿dihni ped gomilo, pa te bom slišal! Hodil »um mad Irlftl, kameni in gomilami; Vai grot*>vi ao mi Nil taji. mrtvi, nobeden me al pordravil. ftei »*n h grobarju, da bi ga vpra-M. Tinti arekari ki js kopal jamo sa mojo toMLiMN pregloboko, je bil ša sdav-■ naj mrtev. Napol gluhi starec, ki aem ga izpra-ševal. Je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni tiičeaar. Nato sem šel k cerk-vanlku. "Povejte mi, kia je materin grob? Saj ate bili a pogrebom, še krono aem vam dal!" Cerkovnik je pomialll. . "Rekel bi, da je V levem kotu i.. če ni mor-da v desnem ... star aem . . Kam bi se napotil, koga bi vprašal? * V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obraJ zih se ml Ja zdelo, da eem Jih Videl pred petimi left da eo bili morda cele pogrebci. p -"Kje Ja grob, ki ga iščem?" , 'Toliko je pogrebov zadnje čaae, ljudje po-mjrajo kakor ob kugi ... kdo bi štel grobove, kdo ae jih spominjal?" Vrnil sem ee na pokopališče, da bi iskal e tračnim očeaom, s mirnim razumom. Tteba je iakati med aamotnimi grobovi, med tistimi, ki ae Jih dolga leta ni' dotaknila zvoeta roka. Bog ee usmili, koliko aamotnih grobov I Polovica pokopališča aame puste gomile, »apomina, brea križa In kamena. Se kriti ao mljeni, kameni stoje pošev, besede ao fca-b odela. Kaj je bilo napiaano na tem križu, ki leži izrvan In aarjavel na gomili? "Svoji nepozab-IJenl, na vekomaj ljubljeni materi.. ,M Gomilo Je bil poraetel visok plevel, križ leži v nJem — kod hodiš, ti zvesti sin? Saj ja šele pat kratkih, let, ko ai poetavil ta bronaat! križ. napisal nanj te goreti* besede, prilival potočnkairt a solzami, z uporno kletvljn zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala'si beseda t Ko al stopllk na je-sik, ta v srcu ni bilo vač t Solza kane Iz očesa, razpuhti aa v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi ee v vetru. Igrajte križe, prevrnite kamene, ti. kameni in gomila HrikttriMHii ne somlle ugladitel Križi, kameni ln gomila ao mrtve beaede, govore jezik, ki ga nihče več razuma ... Ko eem šel a pokopališča, me je zeblo in no-f? K**01*«rkve grešnik. ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla vprt. Se tleti večer sem se vrnil v tujino. Zgodi ae, da ae človek nenadoma zave samega sebe in avojega življenja; kakor da bi planil iz saaj — pomane s« oči. ozre se plah ter spozna, da Je vae, vse. vse zgrešeno, zapravlja-no, izgubljeno, vae. kar je mialil, delal In ilvel. Tako se je meni sgodilo, ko aam ae neblagoalov-Ijen vrnil v tujino. NežlV fivetl — ali bi ne bila ekrunitev Boga. ki ja življenje? Zaklenil aem ee v Izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah ja tekla kri. moje oči ao gledale, moji možgani ao mialiil. v srcu mojem pa ja bila smrt. Takrat, ko eem vzdignil nogo. da bi etopU v noč. ae ja roka doteknlla moj« raifte; člato narahlo. komaj da eem jO čutil. Niaem ja videl, ali apoena! aem jo takoj; »isdka In topla ja lešala drobna materina roka na moji rami. V tietem -IsenoUcu. v enem aamem aem premeril pot, dol-dn< hodaL t*1*"*1 ■«■ železna vrata pokopališča, šel aem naravnoet do križa, nato PO peščeni ateei na levo, med tiate aamotne, a visokim plevelom poraščene gomile. Druga j« bila drugI enaka, toda nič nlaam ugibal, ni« aa Minem motil; a alopkni očmi bi bil našel mate-rln grob. zakaj oaa sama me ja vodila. Tam, ob' lamotnem domu njenem, sem klečal pred njo. **il aem jo talašbe in biagoelova. Zdaj hodim aa to avojo sveto božjo pot, kadar mi j« težko pri arcu. Tudi nocoL o mati, ob tej uri, ko ao aa vae noči razgrnile nsd menoj, prihajam k tabt: daj ml tolažbe ia a vej blagoslov. da mi kmalu zašije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju! stisnili eo ee v mala stanovanja, da ao štedfli s kurivom in lučjo, jedli so alabo ter aa ae oblačili v avoje etare ponošene obleke Kmetje niao mogli več prodajati avoje živine in pridelkov, o-brtniki ao imeli le del prejšnjih naročil in ko ao nekaj časa vzdrževali avoje delavnice in delav-etvo, so morali končno vendarle opustiti iste, ker ni bilo nikakaga prometa, ne trgovine. Naetala je obča brezpoeelnoet. Občina ni mogla brezposelnih pustiti brez podpore ter je morala valed tega dvigniti davke, tako da je ljudem preoatajalo le malo od zaelužka, ki so ga sploh še imeli ter je to še bolj povečalo občo stagnacijo. Naatal je čuden položaj. Ljudje so etra-dali, hodili boei v raztrganih oblekah ter niso smeli rabiti rok, ki so bila vendar za to tukaj, da proizvajajo živila, obleke in aploh vse, kar bi rabili. Kaj Je bil vzrok in kako bi ae moglo pomagati ? Vsi so a strahom -Čakali, kaj bol^iilHjjp Ce bi bila kaka sigurnost, da se bo moglo blago, katero ae išče, oddati sa polno ceno, bi marai-sa delo, in če bi mogli trgovci zaupati, da plačali vaaj v ka-, bi bilo mareikaj manjkalo, jp bilo v glavnem zaupanje na povračilo dolgov, zaupanje, da* bo cena proizvodov, vsaj polagoma narasla, apuganje, da «a bo vse zboljšalo. Kdo' ve,, koliko ča-aa bi ostal ta položaj, da ni naenkrat naatal preokret, ki je prišel iz Novega kraja. Tukaj namreč ao pričeli polagoma čutiti, da ae razmere vsled nesreče, ki je zadela Stai preminjajo. Valed nakupov ba-seljencev Iz Starega kraja, ae je nabralo v Novem /kraju toliko zlata, da naseljenci v tej blaženi deželi niao vedeli nikamor več z njim. Polag tega seje Stari kraj Ae sadelževal pri naseljencih Novega kraja ln jftn je nudO v avoje varstvo qz. v prodajo hiše, podjetja, stroje za nizko ceno. Veliko bogaatvo je ailno poživilo /proizvajanje. Podjetnost je raale vedno bolj in bolj blago ae je proizvajalo, dokler tiaaeljencl vi Novem kraju niso pričeli opažati, da proizvajano blago ne gre več od rok, da pred meti, ki Jih Je kupoval Stari kraj ostajajo neprodani, ker ni bilo Cesar jalo. Lahka bi sicer naseljenci iz Novega kraja pošiljali preko vode avoje blago, če bi hoteli, da oetane plačilo na dolgu, ker pa ao vedeli, da Starokrajčani ni majo dela, ne zaslužka, ao ama trali, da ne bodo nikdar mogli avojih dolgov plačati. Videli ao, da ao hiše. vvtovi, stroji, delavnice, ki so jih Novokrajčani v Staram kraju pokupili za ceno, ki se jim je zdela takrat dovolj nizka, bolj in bolj padali v avoji ceni. Takrat ao Novokrajčani prišli do zaveeti, kaj ae bo zgodilo, ako neaaupanje in malo-dušnost poskoči preko vode ln zaseže Novi kraj. .Zakladnik No-vega kraja ' Premišljev________„ zadnje pa je šel v kleti državne zakladnice in je napolnil tlaoče in tlaoče sodov ter jih naložil na veliko ladjo. -To ja poslal zaklad-* niku nesrečnega Starega kraja e takimle pismom: "Razdeli to zlato med Tvoje občane, mi yam ga posodimo. Poeodimo Vam ga sa dobo celega dolgega življanja tako dolgo, da bodo Vaši najmanjši otroci 80 letni atarčkL VI morete ta. denar rabiti eak> šlvljenako dobo. ne da bi nam pUčevali obraati. Sedaj prično lahko šl ljudje takoj delati | oetane jo pridno na delu. kakor ao bili pred požarom; v teku 80 let pa ee Vam bode nabralo dovolj premoienja, da nam povrnete posojsnl denar, mogoče calo nekaj čez. Zaupanje Vam doka-zuje naš% pošlijatev In z novim zaupanjem hočemo ml val tukaj ia tamkaj Iti na dala Morebiti ne boste val po 80 Istih niti rabili poaojensga denarja in me-eto, da nam ga zopet vrnete, ga lahko pogresnete v reko. Raz-deli vendar saenkmt aamo zgor-nje sode zlate mod Tvoja ljudi, to bode za prvo zadostovalo. R. ei jim, da lahko prično delati, ne da bi bili f skrbeh za prodam avojih izdelkov. Rod jim. da hnaš dovolj denarja f avojih kle- lao oooo, >1 kakšne ahko Vain lahko teh, da al kupijo vai nove obleke, čevlje, hiše, opravo, vozova, konje, igrače in lepotičje." Zakladnik je tako .naredil; k zgornjih sodov je vzel zlato ter ga je razdelil mad meščane, tako da ja na vaakega odpadel ravno en zlatnik. Vai drugi ao-di ao bili akrlno zaprti in so o-stali nerabljeni v zakladnikovih kleteh, aaj je vaakdo vedel, da more v slučaju potrfbe imeti zadostno denarja na »razpolago. Vaakdo je sedaj naročil in kupil vsa, kar je že toliko časa potreboval. Teh naročil je bilo toliko, da ao vai ljudje v Starem kraju bili zadostno zaposleni, ift da niti niao mogli naročil izvršiti. Tudi iz Novega kraja ao naročali blago ki ga točno plačali, ker je sedaj bilo dovolj denarja in zlata zopet med ljudmi. Nezaupanje je Izginilo in z novim delom je blagostanje pričelo raati, tako da je vladala splošna zado-voljnost v obeh občinah, kakor nikdar .popreje. Po 40 letih je nekdaj obubožana naselbina nabrala dovolj premoženja, tudi novega zlata ee je nakovalo, da je v svojem ponosu sklenila vrniti posojeni zaklad predčasno nazaj. Dvignili so iz kleti sode, ki so bili še nedotaknjeni in eo našli, ko so jih odprli, v avoje ailno preeene-čenje, daje bi|o v njih navadno kamenje. '!To kamenje torej nas je rešilo," ao rekli,ljudje in eo ae ču dili nad vae. Tedaj pa ao af spomnili besed piema nekdanjega zakladnika NoVega kraja, d A bodo najbrže enkrat vsebino sodov vrgli v vodo. TcSeo tudi storili in eo is kamenja napravili širok moet, od jednega brega do drugega, tako da ata bili obe naeelbini v skupno koriet zvezani za vedno. To pravljico boste Američani še bolj razumeli, kakor mi ter vam bo takoj jafno, kje je Stari kraj in kje je Novi. Zdi ae mL da polagoma vstaja v Novem kraju zaveat, kakor je v tej pravljici ter