y Ljrmr. V Celju, dne 24. maja 1911. St. 22. Izhaja vsak Sstrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. —- Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto "4 K, za pol leta 3 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena . petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovorn. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodnl List" v Celjn. Klerikalcem slaba prede. Ko se je začelo letošnje državnozborsko volilno gibanje, so mariborski klerikalni časopisi ošabno pisali, da zmagajo letos na celi črti. Ne dvomimo, da so bili enakega mišljenja tudi vodilni krogi klerikalne stranke. Saj se je od zadnjih državno-zborskth volitev toliko lagalo o napredni kmečki stranki, da bi to po mislih gg. dr. Korošca, dr. Ver-stovška in dr. Benkoviča moralo nesti sigurne sadove in mandate. Pa zgodilo se je ravno narobe. Vzdignili so se kmetje sami proti »kmečki zvezi«, ki se je popolnoma vdinjala ošabni in razdiralni politiki Kranjca dr. Šusteršiča. Volilci so videli, da niso imeli od klerikalnih poslancev ničesar druzega ko lepe obljube in besede. Gospodarska sila in potreba je večja ko je bila kedaj poprej — in glej, proti pričakovanju malodušnežev in črnogledcev se je razvilo v Mislinjski, Šaleški, Savinski dolini in v Posavju volilno gibanje, katero nam obeta lepo zmago. In pri tem niytreba nam naprednjakom nikogar obrekovati, ni nam treba klicati orožnikov iz strahu pred volilci na pomoč — treba samo, da se pokažejo naši v resnici od ljudstva postavljeni kandidatje in pridobivajo si vsa srca kmetov, kateri nočejo s svojimi glasovi pomagati gotovim ošabnežem do moči in ugleda, temveč hočejo imeti prave ljudske zastopnike. V' Savinski dolini se je dr. Korošec s svojimi shodi ponesrečil, dočim je prihajalo na RcVlekove shode stotine in tisoče zavednih, za svojo kmečko stvar navdušenih kmetov. Komu ni bilo srce veselja in navdušenja, ko je gledal to probujeno ljudstvo, ko je videl, kako zaupanje in spoštovanje si lahko pridobi pri slovenskem kmetu pošten in delaven poslanec? Roblek je danes že zmagal. To prepričanje ima vsakdo, — in nič, prav nič ne bo izdala obre-kovalna vojska Koroščevega časopisja proti njemu. Za obrambo vere se gre, pravijo Koroščevi po-magači in podporniki. Ali uprav naša vera nas uči mira in ljubezni. Te pa malo, malo vidimo pri teh ljudeh. Očitajo Robleku, da je jeden ali drugi izmed njegovih pristašev neveren. Pa — ali so verni tisti Koroščevi pristaši, ki so šli iz strankarskega sovraštva z noži nad nas naprednjake, ali so verni celo duhovniki kakor Šorn in drugi?-- V Št. Jurju ob južni železnici se je z veliko težavo posrečilo naprednjakom postaviti in urediti mlekarno, katera je izplačala tamošnjim kmetom v bližnji in daljni okolici nad sto tisoč kron. Mlekarna se je z zidanjem svojega novega poslopja in z nakupom novih strojev zadolžila. Roblek ji je dobil državne podpore 16 tisoč kron — in sedaj mu klerikalci očitajo, da je to zapravljanje davčnega denarja. Prvič je to očitanje z ozirom na koristen in hvalevreden namen mlekarne že samo ob sebi smešno — drugič pa mord? zele klerikalci, da bi dobivali samo Nemci in — Labljanski škof podporo od države? Istotako lažnjivo in prazno je očitanje Robleku glede njegovega glasovanja za uvoz srbske živine in da je on kriv goveje kuge na Sp. Štajerskem. — Srbska živina se živa v Avstrijo sploh ne uvaža. G. Roblek je obljubil tudi onemu, ki mu dokaže, da je glasoval za uvoz srbske živine v naše kraje, celo svoje premoženje. Naj se sedaj dr. Korošec potrudi! Ako dobi Roblekovo premoženje, ga še lahko odstopi nekaj svojim kolegom kaplanom, da jim ne bo treba okrog z vrečami kmetov beračiti, dasi bi si lahko že sami po 121etnih študijah svoj kruh služili. Govejo kugo pa je k nam zanesla goveja živina s Hrvaškega. In baš dr. Korošec je glasoval za odprtje hrvaške meje, ko se je šlo za nagodbo z Oger-sko. Ni lepo za dr. Korošca kot »najbolj zmožnega« poslanca, da hoče z lažmi in obrekovanjem spodri-niti svojega kmečkega tekmeca! Ali tudi iz Posavja prihajajo vesele vesti. Tam je 1. 1907 kmečkemu kandidatu Rošu le malo manjkalo do zmage. Dr. Benkovič je takrat zmagal s pomočjo hrastniških Nemcev in z brezmejnim političnim sleparstvom. In to se sedaj bridko maščuje nad njim. Doživel je zadnje nedelje neprijetne prizore ljudske nevolje; zakrivili jih gotovo niso napred-njki, temveč on sam. Obljube delajo dolg, je stari slovenski pregovor, čegar resnico najbridkeje čuti dr. Benkovič. Gospod je pripisoval našim kmetom nekoliko slabši spomin ko ga navadno za duhovniške kandidate imajo. Napredni kmečki kandidat dr. Kukovec je v deželnem zboru dokazal, da je mož dela in sovražnik vseh onih, ki naše ljudstvo sleparijo in oškodujejo. Njegovi nastopi za podpore ubožcem, za odpravo krivične bernje, za zboljšanje kmetijskega šolstva in celo za domače zadeve občin, ki niso v njegovem deželnozborskem volilnem okraju, so nam vsem še v živem spominu. Da se pa ob-rekuje in napada tudi njega, to je pri stranki, ki se bojda bori za vero, že v navadi. Ako store zaupniki in volilci svojo dolžnost, pride dr. Kukovec naj-manje v ožje volitve in bi bila potem njegova izvolitev zasigurana, kar bi ne bilo samo za okraj, temveč za celi Sp. Štajer največjega pomena. O bojih in uspehih kmečkega kandidata, starega našega sobojevnika in korenjaka Ivana Verdnika govorimo obširno na drugem mestu. Pokazal je ošabnemu in predrznemu dr. Verstovšku, da kmetje tega volilnega okraja niso slepo voljni poslušati politične komande iz Maribora, temveč da s> samozavestjo in upravičenim upom na zmago nastopajo na lepih, dobro uspelih shodih za svojega tovariša, kmečkega kandidata. Vzdržimo še krepko In uspešno tri tedne — potem pa bo 13. junij poplačal ves naš trud! Živeli napredni kmečki kandidatje! Sodba kmeta o sedanjem volilnem boju. Gospod urednik, nikdar še nisem pisal v Vaš cenjeni list, ker sem do letos sovražil Vašo stranko, Vaš list in Vašega kandidata g. Robleka. Sovražil sem vse, kar je le malo dišalo po napredku ter, od-odkritosrčno povedano, naravnost divjal za »Kmečko zvezo«. Verno sem prebiral le klerikalne časnike in to do zadnjega, skrbno sem se pa ogibal naprednih ter smatral sam zase ter še drugim govoril o grehu, ki čitajo napredne novine. — Moj sosed, pošten mož in dober gospodar, je pa bil že od nekdaj napreden, a čital je vse liste (klerik. je dobil pri meni) ter sodil in vedno zadel pravo. Ta sosed mi je neštetokrat priporočal: »Čitaj vse in pametno sodi!« A jaz, tepec, mu nisem znal na to pametno priporočilo reči druzega, kakor da sem se ž njim skregal ter ga opsoval z »brezvercem«. — Mož je bil pa pameten, (vem zakaj), ni mi štel tega v zlo, ni me preziral, narobe, vedno me je prijazno in odkritosrčno ogovarjal ter pametno politiziral z menoj. In kaj je dosegel? Nekoč mu pravim: »Pa mi daj tisti tvoj ljubljeni »Narodni list«, bom pa skusil čitati!« Od tedaj sem čital vse liste, slišal oba zvona in kaj se je zgodilo —? — spregledal sem —, kako, tega Vam sedaj ne bom razlagal, a če želite — pozneje. Postajal sem torej od dne do dne mirnejši, premišljeval sem in gabiti se mi je jelo delovanje naših klerikalcev. — In letos, ko se je pričel volilni boj, odprl sem oči docela in zagledal vso umazanijo. Zadnjo nedeljo sem spregovoril po tistem velikem shodu v Braslovčah tudi jaz nekaj besedi z g. Rob-lekom, ga vprašal za svet, in ta ljubezniva oseba mi je radevolje vse raztolmačila. V mojem, še pred kratkim tako zagrizeno klerikalnem srcu se je zbudilo nekaj, nekaj zagorelo in to je bilo navdušenje za pošteno kmečko in narodno stvar. Spoznal sem vso umazano lažnjivost kmečkih zvezarjev in sklenil sem v svoji duši zastaviti ves svoj vpliv, vso svojo zgovornost v korist zmagi g. Robleka, proti kateremu sem pri zadnjih volitvah divje agitiral ter volil Povaleja, česar se danes odkritosrčno — sramujem. — V Braslovčah sem pa tisto nedeljo tudi slišal, da bo Korošec v Št. Petru govoril. Hotel sem slišati, kako bo ta duhovnik govoril o svojem protikandidatu, ki je pošten pristaš tiste vere in tistega večno-lepega Kristusovega nauka: »Ljubite se med seboj!« katerega bi g. Korošec kot duhovnik moral oznanjati. Nameril sem se z drugimi kmeti na župnijsko dvorišče. A strah in groza — vse polno bajonetov zdrkne tik ob mojem telesu in preteče oči orožnikov so se uprle vame, grozeč glas je pa klical: »Nazaj, če ne, sunem!« in »V imenu postave ne sme nikdo na dvorišče!« — Bled sem postal in po mojih žilah je zavrelo — A nisem se spozabil, obrnil sem se in šel mirno na cesto, noseč v svoji duši nepopisljiv gnjev nad tako sramotnim počenjanjem slovenskega Kristusovega namestnika dr. Korošca. Skril sem se, da sem si pomiril svojo vest v samoti, kajti neprene- homa mi je očitala: »Za take ljudi si se ti pred štirimi leti boril z vso silo!« In ko so me zdramili strahoviti »škandal« klici in odmevajoče žvižganje, tega početja mojih sokmetov nisem obsojal, pač pa popolnoma umel, kajti taka gorostasna nesramnost je tudi mene razkačila. To ni več volilni boj, tu si ne stoje nasproti kmetje, domačini, sinovi enega naroda, ne, tu je prihrumel nad nas Savinčane neki tujec, ki nosi po vsej in golej krivici slovensko ime, pribesnel je nad nas'katoliški duhovnik s puško in mečem, da nas s silo pritira v svoj tabor. — Bolj me je to bolelo, kot bi mi kateri orožnikov porinil bajonet naravnost v prsi. Čez par dni sem pa čital v »Straži« in »Gospodarju« lumparske laži o velikanskih shodih pod milim nebom. Vse to me je tako razlkačilo, da sem sklenil hoditi od vasi do vasi in klicati ljudem: »Ne verujte Korošcu, ki tepta z nogama Kristusov nauk o ljubezni ter pošilja nad Vas oboroženo silo s cesarskim komisarjem na čelu! To nj več naš duhovnik, to ni Kristov namestnik, to je sovražnik našega nauka o ljubezni, to je sovražnik poštenega in pobožnega slovenskega ljudstva! Proč ž njim — mi ljubimo svojega mirnega in poštenega katoličana Robleka in njega bomo volili poslancem! Gospod urednik, to ni več volilni boj, kjer se na pošten način bore z besedami, to je surovo priganjanje, ki se lahko izpremeni pred 13. junijem še v krvavo borbo, kajti Korošec bo hodil po dolini odslej vedno le v senci bajonetov, ne bo pustil nikogar pred se, ki nima hinavskega lica in lahko se zgodi, da bo kdo ranjen. — Pa, g .dr. Korošec, slovenski duhovnik in kakor ste sami rekli v Št. Petru — na izrecno željo škofa Napotnika tudi slovenski politik —, mi se z Vami ne bomo bili na volilnih shodih, ne bomo prelivali svoje prepoštene slov. krvi, ne, mi se bomo zbili z vami dne 13. junija letos na volišču, zbili se bomo tako, da boste pokriti s kupi Roblekovih glasov ležali na tleh strti in iznad Vaših in Vaše stranke razvalin bo vzplaval ljubljenec naš, pošteni slovenski mož, kristjan in hmeljar, naš visokočislani Roblek! Tam in tisti dan bomo ml javno in gro-movito protestirali proti Vaši oboroženi nasilnosti, tisti dan bomo mi pošteni savinski kmetje pred vso Slovenijo javno križali Vašo surovo politično gonjo! Niste nas štrli spečih, ne boste nas bedečih in tudi s puško in bajonetom ne! Volilni boj. »Narodni List« pošiljamo za časa volitev mnogim v čitanje. Naj bi ga dotičniki pazno prebirali in ga posojevali tudi sosedom. Napadi na slovenske posojilnice in druge zadruge na Spodnjem Štajerskem. Na zadnjem občnem zboru Zadružne Zveze v Celju se je sklenilo na predlog nadrevizorja PHŠenjaka enoglasno, naj se vsi medsebojni napadi na zadruge in zadružne organizacije na Sp. Štajerskem opustijo. To je nujno potrebno z ozirom na nemške napade in pa na predpriprave za združenje slov. zadružništva na nestrankarski podlagi. Uredništvo »Narodnega lista« bo tej želji in sklepu rado in v popolni meri ustreglo. Uredništvo »Straže« pa izjavlja sledeče: »Prošnji g. Pušenjaka bomo ustregli, v kolikor nam bo mogoče pri znani(?) veliki nesramnosti(?) liberalnih listov.« • »Narodni list« je gospodom pri »Straži« in »SI. Gosp.« silno v želodcu, ker mirno, brez strasti in Stvarno poučuje slovensko ljudstvo o dogodkih v volilnem boju in o naših ter nasprotnih kandidatih. Naša mirnost in nerazburjenost jezi klerikalce, odtod ta jeza na »Narodni list«. Mi ostanemo na naM dosedanji poti: naš boj ide za pošteno kmečko in delavsko stvar, in ni nam treba hujskanja. (clje-VrattsKo. Franc Roblek, posestnik v Žalcu. Roblekovi shodi v četrtek 25. maja se vršijo ob 8. zjutraj v Dramljah, ob 3. pop. v Št. Jurju ob juž. železnici. Iz Vranskega. Zadnja nedelja, dne 21. t. m., je bila za Robleka nov zmagoslaven dan. Ze cel teden je šel po celi fari glas, da gre v nedeljo vse na shod in res je bila udeležba tako ogromna, da je bila prostorna Brinovčeva dvorana nabito polna in je moralo veliko ljudij še zunaj stati. Predsedoval je g. Schaur, ki je posebno povdarjal, da je shod javen in da dobi besedo vsak, kdor se oglasi, tudi nasprotniki, katerih je bilo nekaj navzočih, pa si nobeden ni upal ziniti. G. Apat je kot prvi govornik povdarjal, kaka sramota bi bila za celo Savinjsko dolino, ako bi ne imela v svoji sredini moža, da bi ga lahko poslala na Dunaj, ampak bi morala iz Maribora na posodo jemati tujca, ki naših krajevnih razmer ne pozna. Primerjal je osebi obeh kandidatov in končal, da kmetje, ki še le malo mislijo s svojo glavo, ne morejo voliti drugega ko Robleka. (Živahno pritrjevanje in navdušeni klici: »Živio Roblek«), G. Roblek je med napetim poslušanjem razvil svoj program. S Koroščevim letakom v roki je od točke do točke ovrgel vse laži in podla obrekovanja. On ima čisto vest in si upa vsakemu nasprotniku mirno v oči pogledati in odgovarjati na njegova očitanja, ako si le upa odkrito proti njemu nastopati, njemu ni treba varstva orožnikov, on ni nikdar prirejal zakotnih shodov in jih nikdar ne bo. Pred zahrbtnimi natolcevanji pa ni nikdo varen. — Govorili so še gg. Krajšek, Jošt iz Gotovelj, ki je med burnim smehom povedal o nasprotni stranki par prav poštenih. »Kaj čemo s Korošcem«, je dejal, »videti ga ne smemo, poslušati ga ne smemo, voliti bi ga pa morali!« G. Vivod je stavil na g. kandidata več vprašanj, zlasti, kako stališče zavzema glede reforme davčnega sistema, glede šolskega vprašanja in glede vojaštva. G. Roblek je obširno in stvarno odgovarjal na vsa ta vprašanja s tako točnostjo in s takim strokovnjaškim znanjem, da ga je vse napeto poslušalo in se mu čudilo, ko ga vendar nasprotniki in ošabni dr. Korošec blatijo okoli, kako je nezmožen. Splošno pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem. Končno je še razložil na splošno željo zborovalcev svoje stališče glede starostnega zavarovanja, da se mora na vsak način uvesti, da pa je v svoji sedanji obliki za kmeta nesprejemljivo, ker mu naklada zopet novih bremen. Nato je g. Apat predlagal sledečo resolucijo: Na javnem shodu na Vranskem zbrani volilci izrekajo gospodu Fr. Robleku kot svojemu bivšemu državnemu poslancu za njegovo ne samo vestno, ampak tudi uspešno delo zahvalo, obenem ga prosijo, da tudi v bodočem zasedanju državnega zbora zastopa njihove koristi z isto vnemo. Pri glasovanju je bila resolucija soglasno sprejeta in navdušeni živio-klici na Robleka so odmevali po dvorani, proti se ni dvignila niti ena roka. G. Roblek se je ginjen zahvaljeval za toliko zaupanje in zatrjeval, da bo zastopal volilce, ako mu dne 13. junija poverijo mandat, tako kot mu bo velevala vest in koristi kmečkih volilcev. Nato se je g. Schaur zahvalil g. Robleku za njegove možate in odkritosrčne besede,- zborovalcem pa za uzoren red ter zaključil krasno uspeli shod. — Po Vranskem smo vsi edini v tem, da oddamo dne 13. junija svoje glasove našemu domačinu, sokmetu in vzor-možu Francu Robleku. Roblekov shod v Grižah se je vršil ob lepi udeležbi do 200 volilcev; predsedoval je g. Zupane p. d. Piki iz Megojnic; govoril je obširno in stvarno, brez vsake strasti in brez vseh napadov, g. Fr. Roblek ob velikem navdušenju in pritrjevanju. Govorili so še o raznih vprašanjih gg. Jošt iz Gotovelj, Brinar, Go-lavšek itd. Nasprotstva ni bilo nobenega; le ko se je Roblek vračal proti Žalcu, je nekaj fantičev in Marijinih devic klicalo: »Živijo Korošec!« Prav, tudi mi ga pustimo živeti, magari še 200 let, samo poslanec Savinske doline ne bo nikdar. Mi volimo domačina, poštenjaka, miro- in deloljubenga Robleka. V Št. Pavel pri Preboldu je mislil baje priti mi-nolo nedeljo dr. Korošec. Da imajo naši volilci vkljub nasprotni strastni agitadiji še vendar humoi -ja, kaže dejstvo, da so pričakovali generala Korošca baje s slavolokom iz gnojnih desk, ovenčanim s koprivami ter z napisom: »Poberi se, Korošec, mi te nočemo«. Klerikalni hbtel pri belem volu v Celju podpira, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, samo nemške obrtnike siidmarkovce; zato so se ga baje začeli slovenski obrniki ogibati. Iz Prekope. Ko smo Prekopljani čuli, da priredi naš kandidat g. Roblek na Vranskem shod, smo premišljevali, kako bi ga mi, ki ga skoro vsi osebno poznamo in spoštujemo, posebno počastili in mu dali malo zadoščenja za tista grda obrekovanja in laži, ki jih širijo sedaj po dolini njegovi nasprotniki. In postavili smo mu skromen slavolok z napisom: Slava tebi, ki prihajaš v imenu kmeta. — Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da smo mu s tem napravili res veselje. Ko se je vračal z Vranskega, se je tudi pri nas ustavil in se nam ves ginjen zahvalil za to izredno počaščenje. In rekli smo, da vidimo mi v njem zastopnika vseh onih kmetov v dolini, ki samostojno mislijo in se ne dajo komandirati; ako se blati on, se blatimo mi vsi; ako damo zadoščenje . njemu, ga damo vsem tistim, ki so z nami. Glavno zadoščenje pa mu bomo dali dne 13. junjia, ko mu bomo dali svoje glasove in mu iznova poverili mandat. Mi ostanemo, kakor smo b'li! Strt boš Roblek, strta bo tvoja stranka 13. junija, tako vpijeta »Gospodar« in »Straža« in zadnja nedelja 21. majnika je res pokazala, da bo ležal nekdo strt s stranko vred na tleh, a ne naš domačin Roblek, pač pa tujec Korošec! To minulo nedeljo se je zbiralo ljudstvo trumoma v Št. Pavlu, na Polzeli in v Braslovčah, da bi sprejelo ponujajoče se blago iz Maribora, a čakalo je zastonj, štajerskemu Korošcu je padlo srce globoko v hlače, ni pri- šel niti sem, niti tje, dasi ga je povsodi čakala mno žica volilcev, hoteč ga slišati in videti ter mu ob slovesu povedati, da on ni za nas, ml pa ne za njega. Bogvedi kje se je skril, da se ni pokazal, in volilci so soglasno sklenili: nismo ga slišali, nismo ga videli, ne poznamo niti njega niti njegovega programa, zato ga ne bomo volili. Roblek bo šel zopet na Dunaj, ker je že njegovo pošteno življenje in njegova poštena volja najlepši program! Ne gre se nam za stranko, nam se gre za kruh. Vprašal sem nekega poštenega, uglednega in pobožnega moža, kaj misli on o letošnjih volitvah in o kandidatih, pa mi je dejal: »Rečem vam samo to, da se nam Savinčanom ne gre za stranko, nam se gre za kruh, ln to je hmelj. Nikdar in nikoli ne morem priporočati Korošca, ki je videl po dolgem času zopet Sav. dol. in ga ne bo kmalu med nas, še manj pa ga bom volil. Kogar bom videl, vsakomui bom rekel: Roblek je hmeljar, on ve za naše rane, torej je le on sposoben za našega poslanca!« —i Ni treba nič pristavljati! Vi ste nič, nič in zopet nič, tako je rekel nekoč mariborski škof Napotnik dr. Korošcu; neki kmet je pa pridejal v volilnem pogovoru z nekim klerikalcem: škof so rekli— Korošec, ti si trikrat nič, mi savinjski in celjskookoliški kmetje bomo pa pristavili temu 13. junija: četrtič nič! — Glejte, kako velike preklje imajo v Savinjski dolini za fižol, je rekel neki dobro znani in na vse pretege vsiljivi kandidat »kmečke zveze«, ko ]e zagledal naš hmelj! — Takega moramo voliti, p* bomo imeli čez par let res — fižol na hmeljevkah: Brzojavka iz Maribora. Novi komet. Na obzoi-ju se je pokazal novi komet — Korošec 191 la. ---Zagledali so ga v mariborski zvezdami v uredništvu »Gospodarja«. Jadral bo nad Savinsko dolino do 13. junija. Ob 6. uri 1 minuti zvečer zaide brzo in naglo v svoj kristalni uredniški koš! Rabi samo J000 glasov manjšine, pa precej — mrkne! — Zvezdo-gledi volilec R. Dr. Šusteršič in dr. Korošec, velika prijatelja poštnih selov, pomožnih, definitivnih slug in uradnikov. V seji 10. marca 1908 se je odklonil predlog posl. Beera za zboljšanje plač navedenih kategorij poštnih uslužbencev in sicer sta glasovala proti tudi oba slovenska vodja (kranjski in štajerski) Slovenske Ljudske Stranke, Dr. Šusteršič pa je z vednostjo dr. Korošca letos z lahkim srcem glasoval za povišanje izdatkov za vojne potrebščine, ko se pri samo eni mornarski vaji izkadi v zrak 5—6 miljončkov, in za ladje »Ne-boj-§e« (Dreadnought), kojih ena sama stane 70 miljonov. Ta dva ljudska osrečeval-ca pa nista privoščila 4 miljone 7 stotisoč na leto za uboge od boga in države zapuščene pare. Pri volitvah pa tudi vi reveži pokažite tema dvema m njihovim sužnjem: »Ne boj se!« Ali smo še v svobodni Avstriji? Volilec iz Savinske doline nam piše: Med tistimi, ki so mislili v nedeljo iti na KoroščeV shod v Št. Peter, sem bil tudi jaz. Prišel sem, ker se nas je v »Straži« vabilo in ker mi je mnogo Jančičevih podrepnikov reklo, da bom notri spuščen. Nabrala se nas je silna množica, res nihče ni mislil, da nas bo toliko. Pa kako smo začeli začudeno gledati, ko so nas naenkrat začeli deliti na ovčice in koštrune. Župnik Jančič nas je meril od tal do vrha, ovčice je notri spuščal, ko-štrunom, med katere so tudi mene »odrajtali«, so pa orožniki nastavljali bajonete na prsi. Kipelo je v meni, a potolažil sem se kmalu, zraven sem si pa mislil: tako nekako bo na sodni dan, samd da sodil takrat ne bo Jančič in na desnici mu ne bo sedel kandidat Korošec. Do vrha mi je pa prekipela jeza, ko dobim včeraj »Slov. Gospodarja« v roko. Kako se nas tukaj psuje, to ne pozabim, dokler bom živ. Na prvi strani stoji pisano tako-le: »Ti ljudje (namreč mi, ki nas niso notri pustili) so zmožni tudi vdreti v hiše naših kmetov ter tamkaj pleniti in požigati.--- Bojijo se samo pušk, bajonetov in ječ.---Slovensko ljudstvo! Vzbudi se in vstanl! Liberalci se bližajo tvojim hišam ter ti hočejo požgati tvoio srečo, tvoj mir. Varuj se nevarnih požigalcev!-- vzdignili so zločinske glave, zadnji strup sikajo iz umazanih ust.« Za božjo voljo, ali boste nas dali postreljati? Ali nismo vsi tisti, ki ste nas ono nedeljo povabili na shod, potem pa nazaj podili, ravno tako tisto nedeljo bili pri službi božji, kakor oni, ki so smeli notri? Ali nismo kristjani? Ali ne opravljamo svojih verskih dolžnosti? Moj Bog, ali boste začeli preganjati kristjane, kakor v časih Nerona in Dijnklecl-jana? Tako daleč pa vendar še nismo prišli v Avstriji. Visoki gospodje gori na Dunaju gotovo ne vedo, kako delajo z nami tukaj doli, a skrbeti se mora, da to izvejo. Zavedaj se, savinjski kmet! Slučajno mi je prišel na uho ta-le razgovor: B.: Naš fajmošter (namreč na Zg. Ponikvi) pravijo, da dobimo poldnevni pouk, če volimo Korošca. A.: Za tebe bi bil še cel-dneven premalo, ker si tak butl. Ali ne veš, kam sc prosi za poldneven pouk? V Gradec! Za tam pa je Korošec že za poslanca, pa Čepur tudi in ^katoliški« Benkovič in drugi »zvezarji«. Zakaj vam pa niso že preskrbeli poldnevnega pouka? B.: Pa to tudi: pred štrii ii 1 ' smo volili Robleka in pravilo se je, da bo hrr > 4 krone, viš pa je bil še tisto leto po 1 kront. A.: Seveda tega je Roblek kriv. Sam se živi c 4 l^elja, je pa šel cene dol, zbijat. Prihodnjokrat na. lažiiivi »Gospodar« prinese, da se je Roblek r . na Srbsko peljal in prinesel s seboj poln kofer živinske kuge, in ti boš to verjel. Pa voli kogar hočeš, Korošca ali pa ponkovškega fajmoštra, mi drugi volimo Robleka. B.: Daj mi roko pa ne bodi hud! Sem zadnjokrat volil Robleka, ga bom še zdaj! Polzela. Zadnjo nedeljo smo že nestrpno pričakovali dr. Korošca, ker bi mu tudi mi radi naSe mnenje povedali. Pa žalibog ga ni bilo. Mislili smo že, da je postal kafra ter postal neviden. Zdaj p* zvemo, da mu okrajno glavarstvo ne da več orož-ništva na razpolago in iz tega vzroka se je samu dr. Koroščeva korajža Spremenila v kafro. Te dni pa hočemo prav iz srca vzdihniti: Slabega vremena in dr. Koroščevega poslančevanja reši nas, o Gospod! Braslovče. Našega kaplana, ki kar divja za dr. Korošca po fari, z vso mirnostjo in resnostjo svarimo, naj bo miren, če ne, bomo dali na svetlo nle-gove grehe, kateri so sedaj v Trstu. Razumel? Od takih ljudi si ne bomo pustli vsiljevati tujca za našega poslanca, ki je poleg tega ne velik politik, kakor se on hvali, ampak velik hujskač, ne doseže p