. štev.
V Ljubljani, v t . ara 1874.
Letnik .
Inserati se sprejemajo in vel j A
tristopna vrsta:
(i kr., če se tiska lkrat,
12 15
3
Kolek (Stempelj) znese vselej 80 kr
Pri večkratnem tiskanji xe cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. St. 163.
- «
Polititai list n slovenski narod.
Po poŠti	prejeman	velja:
Za celo leto	. . 10	gl. — lir.
za pol leta	. . 5	.. — ,,
za četrt leta	. . 2	„ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 f!. 40 kr. za pol let« . . 4 ,, 20 „ l za četrt leta . . 2 „ 10 „ \
V Ljubljani na dom po5ilj«n	t
velja 60 kr. več rja leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hi*. St. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek , četrtek in saboto.
Občni zbor „Slovenske Matice"
(4. marca).
Predsednik, dr. Costa, je pozdravil na-zoče, kterih je bilo 80 do 90, z nagovorom, v kterem je dal kratek pregled o prvem desetletnem delovanju ,,Slovenske Matice". Ta pregled se je natisnil in med navzoče ude razdelil. Pogosto se je „Slovenski Matici" očitalo, da še ni storila veliko. Tako-le se glasi ta pregled:
„Z najvišim sklepom 4. svečano 1«04. so presvitli cesar Franc Jožef pravila Matice slovenske potrditi blagovolili. Deseto leto se je toraj končalo, odkar se je ta za duševni napredek slovenskega naroda tako važni zavod izbudil v življenje. Primerno in potrebno se mi zdi pregledati, kaj da je Matica storila v tej desetletni dobi, kako je dosegala svoj namen, kako je rastla in na kteri stopinji je danes.
Matica šteje danes 5 častnih in čez 2300 drugih udov (med temi čez 400 ustanovnikov). Ona ima čez 100 poverjenikov v vseh okrajih slovenske zemlje, in stoji z 32 učenimi društvi v djanski zvezi književne vzajemnosti.
Občnih zborov je bilo 8, odborovih skupščin pa 29.
Matično premoženje šteje zdaj čez ti I<300 gld. a. v.
Veče doneske (namreč 500 gld. in več) je Matica prejela od sledečih: Dr. Lovro To-man 10000 gld. Matija Debeljak 8243 gld. Hranilnica Ljubljanska 3000 gl., dekan Itoz man iz Konjic 1000 gld. Svetli dijakovski škof Josip Jurij Strossmajer 1000 gl. Presvitli cesar Franc Jožef 500 gld., Fidelis Terpinc 500 gld. Anton baron Cojs 500 gld.
Gosp. Peter Kozler pa je poklonil Matici 707 zemljevidov slovenske dežele iu 470 imenikov (nad 700 gld. vrednosti) in gosp. dr. Lovro Toman plošče za krasne diplome, ktere Matica daje tistim udom, ki jih žele.
Potrosila je Matica do sedaj 34500 gld. in s tem na svitlo dala l. Letopise 1—8 za leta 1865 do 1873. 2. Zgodovinske in zemljepisne knjige: 9. Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Ivan Tcrdina; 10. Vojvodstvo Kranjsko;
II.	Vojvodstvo Koroško; 12. slovenski Štajer, I. snopič; 13. Slovenski Štajer III. snopič; 14. Slovanstvo. Prvi del. Spisal Janez Majci ger, Maks Pleteršnik in Božidar Raič. 3. Na-ravoslovske knjige; 15 Štirje letni časi. Po ftossmasslerji sp. Iv. Tušek; 1(3. Rudninoslovje po Fellockerji, sp. Fr. Erjavec. 17. Schodler-jeva knjiga prirode, I. del. Fizika; 18. Schod-lerjeva knjiga prirode 11. del Astronomija in Kemija; 19. Scliodlerjeva knjiga prirode,
III.	del. Mineralogija in Geognozija. 20. Živalstvo po Pokorniju, sp. Fr. Erjavec. 21 Rastlinstvo po Pokorniju. sp. Iv. Tušek; 22. Pesmi V. Vodnika. 23 Razna dela Jovana
Vesel Koseski-a; 5. Jezikoslovno delo: 24 Slovnica češkega jezika z berilom; spisal Fr. Marn. 6. Različna dela: 25. Olikani Slovenec. Spisal Ivan Vesel; 26. Nauk o telovadbi II. 7. Atlanti 28—31. Poluti — Evropa — Avstrija —- Azija — Severna Amerika - Južna Amerika — Afrika — Avstralija — Evropska Rusija — Italija - Nemčija — Evropska Turčija. Gotovo lepa vrsta zanimivih, poduč-nih in koristnih knjig, večidel z dragimi prilogami in slikami. Posebno se nadjam, da bodo knjige za 1873. leto, namreč: Letopis za 1872. in 1873. leto in Slovanstvo 1. del ča-stitim udom dobro došle.
Letopis obsega 293/4 tiskane pole in ima v prvem delu obširno poročilo o delovanji slov. Matice od 1. septembra 1871. do l. julija 1873. leta in imenik udov; 'potem životo-pisne črtice odličnih udov Matičnih, namreč: Blaža Potočnika, dr. Matije Preloga, Janeza Zalokarja iu Antona barona Cojsa. — Drugi del prinaša zanimive spise zgodovinskega, na-ravopisnega in lepoznanskega zapopadka, med drugim Gogoljev ruski roman „Taras Bulba" in prvič poslovenjeni odlični francoski roman „Pavl in Virginija". Dodana je slika barona Antona Cojsa.
Slovanstvo (22'/a pole) daje nam etnogra-tični popis vseh slovanskih rodov in sicer v I. delu (kterega so spisali marljivi gospodje Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raič), po občnem pregledu narodopisni popis Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov). Ta knjiga je gotovo ena najzanimivejših in podučnejših in bode vsakemu Matičarju jako prijetno berilo. Dva priložena narodopisna zemljevida je narisal gosp. prof. Pleteršnik."	(.Konec prih.)
AvHtrU*ko cesarstvo.
I r. Kranj »k <- gore, 2. marca. (Izv. lop.) Tudi naša srenja je z velikim veseljem pristopila k peticiji katoliško-političnega društva zoper konfesijonelne postave. Pa strmite, kaj se je zgodilo! Dotičnapola, skoraj od vsih mož podpisana, je pri županu ležala, čakajoča še kakih dveh podpisov, kar pride vodja tu-kajšnih žandarjev, in s polo — smuk v žep! To je svoboda, da se Bogu usmili!
H*. «-oriškrsi», 27. februarja. (Izv. dop.) Včerajšni občni zbor ,.Gorice" je bil, kakor vselej, jako obilno obiskovan. Gotovo je bilo nad 100 udov pričujočih.. Jaz sam in drugi so jih našteli kmali po začetku 96 in potem jih je še nekaj došlo. Tedaj dobro trikrat ali skoro štirkrat toliko, kolikor je pri „Soči" bilo 29. januarja, t. 1. „Sočanov" ali Špacapanovcev. Duhovnov je došlo kakih 22, ostali so bili spoštovani župani, starašine in drugi odlični vero- in domoljubi. Videl sem pri zboru celo SOlctnega starčeka. ki je bil
kaj veselili lic. Za ktero stranko tedaj stoji večina vernega naroda V Se ve, da „Soča" vidi, kakor je lansko leto sarkastično pisala, v tih spoštovanja vrednih možeh le same duhovnike, organiste in cerkovnike (?). G. predsednik dr. Tonkli pozdravi v primernem ogo-voru zbrane ude, potem odda predsedništvo g. prof. Povščtu, sam pa je poročal o prvi točki. Prebral je peticijo do ministerstva proti združenju velikih županij, ter dokazoval in pojasnoval slabo stran tacega združenja, kte-remu se vpirajo vse občine, celo laške, razun onih, ki imajo biti središča združenja. Tako združenje škoduje gospodarstvu posameznih občin, ker bi oddaljene od središča ostale zanemarjene v vseh po dosedanjem občinskem redu v področje sedanjih županij spadajočih zadevali, n. pr. policijskih in zdravilskib, dalje v dobrotnih zavodih in pri malenkostnih prepirih, ktere moder župan doma poravna. Koliko nepotrebnih potov in stroškov bi pa ljudje potem imeli, če bi morali n. pr. na Tominjskem po 5 in 6 ali še več ur hoda hoditi k županu! Tudi stroški za to centralizacijo bi bili preveliki, na prvotne davke bi zopet nakladali velika nedosegljiva bremena in doklade itd. *). Glrdč navedenih vzrokov naj zbor nar. pol. društva „Gorice" sklene, da se ta pritožba v obliki peticije si. ministerstvu odpošlje. Ker je bila peticija od odbora izvrstno in obširno sestavljena, jo je odbor enoglasno in brez debate sprejel.
O drugi točki je poročal g. prof. Povše. Povdarjal je z razlogi potrebo narodne dekliške šole in nar. šole za učiteljske pripravnice v Gorici. Pripoveduje, kako so ljudske šole, kterih je bilo do 1848 le 15 na Goriškem, tedaj služile le ponemčevanju, a ne omiki; zarad tega niso bile narodu niti ugodne niti koristne. A ko so se postavile na narodno podlago, se je jelo ljudstvo bolj za nje brigati. Ali žalibog, deklice so vendar le za fan-tini ostale zanemarjene, ker potrebujejo kot prihodnje gospodinje vse drugačne odgoje, kakor oni. Te naloge pa ne more povsem spol-novati učitelj, ampak le zmožna učiteljica, kakoršnih pa razun v Tominju in Kobaridu povsod po Goriškem pogrešamo. V Gorici je sicer pri Uršulinaricah taka šola za deklice, pa o slovenščini v njej ni ne duha ne sluha, in če jo ktere deklice premožnejših starišev obiskujejo, jim to malo koristi (?), ker domov pridši otrok kmali pozabi par tujih laških in nemških besed. Mati sicer prva odgojuje svoje hčerke doma, jim vcepa ljubezen do dobrega Očeta v nebesih, do čednosti; jih uči tudi v drugih ženskih potrebah in delih. A takih mater-učitcljic je silno silno malo po Slovenskem. Da se tedaj prihodnost v narodni omiki pri obeh spolih in blagostanje po Slo-
*) Tudi v oziru narodnega vradovanja bi bile
na slabšem.
Pis.
veniji zboljša, je treba na narodni podlagi tudi takih šol, ki izobražujejo učiteljice za deželo, kakoršue šole imajo že davno vsi omikani narodi, za kakoršne se je potegoval že goriški deželni zbor, a dozdaj brezvspešno. — Tudi ta od g. profesorja izvrstno sestavljena peticija je bila soglasno sprejeta. Zlasti je poslušalcem jako dopadla čista in gladko-tekoča beseda spoštovanega g. Povšeta, kterega le liberalci — brezverci črtijo, ker se je z vsim prepričanjem oklenil narodne pa verske stranke.
O tretji točki, da bi se za goriško-slo-vensko okolico napravil poseben sodnijski oddelek in da bi se ta okolica ločila od mestne pooblaščene sodnije, poročal je v tej zadevi jako izveden predsednik dr. Tonkli sam, od-davši predsedništvo zopet gosp. Povšetu. Dokazoval je potrebo posebnega slov. oddelka najpred iz juridičnih ozirov, potem zarad pomnoži nja letnih obravnav, pravd in kazenskih ovadb; juridični uradniki, s tožbami preobloženi , ne morejo natančno zadostiti vsim juridičnim zahtevam, iu to tem manj, ako niso zmožni narodovega jezika.
Z novim letom pa so se vpeljale še porotne sodnije; kako bode tedaj zamogel eu sodnik ob enem predsedovati dvema kazenskima senatoma in zraven še porotnim obravnavam? Temu in 19 temeljnih državnih postav se zamore edino le s tim zadostovati, da se naša slovenska okolica loči od dosedanje mestne pooblaščene sodnije, in se za prvo napravi novi oddelek narodnega jezika zmožnih vradnikov. Tudi ta tretja in zadnja točka in peticija se je nespremenjena in brez vse debate sprejela. Iu s tem je bil sklenjen zbor, ki je trajal od •/, ua 11 do 3/4 na 12. V kratkem bodo tedaj vse tri peticije romale na Dunaj v ministerstvo. Da bi naše opravičene želje in zahteve le nc bile-vržene pod klop, kakor se navadno godi s takimi peticijami slovenskega naroda.
Menilo se je sprožiti tudi točko, ki pa ni bila postavljena na dnevni red, namreč o konfesijonelnih postavah, ki imajo v državnem zboru neki kmalo priti na dnevni red. Ker je treba to stvar bolj temeljito razpravljati, da bode tudi prostemu ljudstvu umevna, se je to za zdaj opustilo. Ta sklical se bode zarad te točke neki (?) še en izvanreden občen zbor, ako bode stvar nujna; sicer pa se bo čakalo do volitve novega odbora, ki se ima po pravilih vršiti meseca maja.
Iz Dunaja , 4. marca. (Izv. dop.) Namenjene konfesijonelne postave — skusilo rodoljubja i svobodomiselnosti. Kdo je slovensko narodnost od nekdaj podpiral in jo še podpira? Duhovščina. Kdo je slovensko narodnost od nekdaj zatiral in jo še zatira? Birokracija. Koga krepijo, komu širijo moč predložene postave? Birokracijo jačijo. Koga slabe in ovirajo te postave? Duhovščino. Kdor toraj svoj glas da za te postave, ali jih še celo zagovarja, zatajuje slovenstvo, podkrepljuje mu nasprotnika in slabi zavetnika; zatajuje pa ob enem tudi svobodo, kajti vladi ter birokraciji moč povik-šati, a družbam i posameznim državljanom prosto delovanje krčiti i kratiti štelo se je od nekdaj in se šteje za reakcije delo.
Iliiiiaj. 4. t. m. ste imeli obe zbornici državni seje; v zbornici poslanccv se je prebralo pismo moravskega poslanca grofa Ekberta Belcredija in pismo čeških poslancev, ki naznanjajo, zakaj v državni zbor ne pridejo. Predsednik je rekel, da se niso zadostno opravičili in da zgube poslanstvo. — Dr. Schromm
je interpeliral vlado o ustanovi univerze za Moravsko, dr. Vošnjak pa o prepovedi krstne, zakonske in mrtvaške bukve spisovati v slovenskem jeziku. — 5. t. m. se je v državnem zboru pričela debata o konfesijonelnih postavah. Do sedaj se je za nje oglasilo 23 govornikov, zoper nje 35. Zoper nje so govorili 5. t. m. grof Hohenwart, Greuter, knez Čar-toriski, Weiss-Starkenfels; za nje pa Schaffer, Gollerich, Durnberger, Fux. Liberalni listi so lisičje popačili govore nasprotnih govornikov. (Glej telegrame.)
Iz Dunaja. 4. marca. (Izv. dop.) V splošnji blodnji nam tekoči mesec posebno dve jasni piki vžalostene obraze razjasnjujete. Dva shoda se bota vršila. Prvi je shod škofov, da povzdignejo svojo pastirsko besedo v obrambo cerkve. — Gotovo je, da pridejo še ta mesec na Dunaj*), pa gotovo je tudi, da jih bodo spremljevala srčna vošila vseh vernikov; vsaj ti nič druzega ne žele, kakor slišati besedo svojih pastirjev, da se zbero okrog njih, iu v tesni zvezi z njimi trdno stoje, kakor skala. Naj jim tudi v njihovem apostolskem delu na uho bobni vpitje in zasramovanje liberalnih časnikov in časnikarjev, naj se zoper nje hujska v satiričnih spisih polnih strupa zoper sv. cerkev, to bo njihovi besedi še večo moč dalo v očeh vernih katoličanov, to bo le povikšalo in povzdignilo spoštovanje do njih. Kolikor bolj se bodo liberalci od njih odvra-Čevali, toliko tesneje se jih bodo pravoverni oklenili, delili z njimi britkosti, delili boj in
—	zmago.
Drugi je velik shod vseh avstrijskih narodov, ali bolj prav, njih zastopnikov. Dobro tako: z zedinjenimi močmi se moramo bojevati ; tu naj si roko podasta Slovan in Nemec, vsaj se bojujeta za isti sveti in vzvišeni namen, za isti neprecenljivi zaklad, za sveto cerkev; vsaj se bojujeta oba zoper pagausko državo, ktera hoče neomejeno gospodovati nad celim človekom, ue glede na prirojeno in pridobljeno pravo. In če trpimo, kadar trpe naši bratje v Švici in na Nemškem, ali ne bomo trpljenja delili tim bolj z njimi, ki so združeni z nami v eni in isti širji domovini ? Zato Bog daj shodu dober izid.
Zdaj naj pa še z enim zgledom posvetim, kako moč ima deuar. Prejšnji dunajski nadškof Milde je zapustil veliko svoto v ta namen, da naj se obresti dele med potrebne duhovne iu učitelje, vsacemu stanu pol, in sicer ne več vsaki osebi, kakor 400 gld., in ne manj od 100 gld. Zopet mrtva roka, kaj ue? Iu nekako čudno je, da pred delitvijo tega denarja ni nobenega ,,Lehrertaga" na Dunaju, se katoliški duh nekako oživlja, in upajoči stan ponehuje od vpitja in krika zoper farje
—	namesto zabavljic se pobožne besede izrekajo. K gospodu, ki ima prvo besedo pri ti razdelitvi, pride te dni nek dunajski učitelj, radikalec od nog do glave. Sicer na klerikalce še pogledal ni, a tedaj se ponižno vkloni iu ad captandam benevolentiam prav vljudno pozdravi z „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" „Na veke!" odgovori dotični gospod — a tako, da menda res na veke ne bo več nosil na prodaj svoje hinavščine.
Sicer pa svoboda kaj lepo cvete. Katoličani se svobodno zasmehujejo, njihova vest se svobodno žali, če pa proti taki svobodi ugovarjajo in se predrznejo ponižno prositi, da naj se njihove pravice, njihovo prepričanje in versko Čutilo nekoliko manj svobodno tepta, maše se jim usta. Res za vladajočo stranko bi bilo najbolje, da bi katoličani kar vsemu
*) Včerajšni,,Vat." pravi, da se snidijo 12. t. m.
prikimali, ter dušo in telo, življenje in smrt časnost in večnost kar popolnoma nji prepustili, naj ona s tem gospodari, kakor ljubo in drago. Potem bi bila nasprotna stran res neomejeno svobodna in ne zgodila bi se nobena — konfiskacija več.
Iz fl*ras<*. 28. febr. (Izv. dop*) Ceski državni poslanci so spet brez mandatov, to je najnovejše poročilo poslednjih dni iz ustava-škega Babilona, oholega Dunaja, popolnoma sicer še ne, ker se od predsedništva pozivajo, naj opravičijo svojo nepričujočnost v ,,rajhsratu". Čul sem, da se zopet pripravlja pametna spomenica, a ne več za ustavaško večino državno-zborsko, ampak naravnost za cesarja, kralja češkega! Veliko sicer Čehom tudi ta spomenica pomagala ne bo, ker se navadno da ad aeta v ministerski arhiv, ustavaki jo bodo morda še manj cenili, nego znano spomenico dunajskih delavcev, ktera je bila oddana vsaj lastnemu odboru, Ako policija dovoli zborovanje tukajšnim delavcem, kteri mislijo v nedeljo 1. marca sklicati velik shod na Zofinjskem otoku, bodo tudi oni sklenili ministerstvu poslati peticijo, v kteri se posebno povdarja ustonovljenje posebnih delavskih in obrtnijskih zbornic, čisto neodvisnih od kupčijskih. Vlada jim sicer nekaj ponuja, kar pa ni niti miš niti ptič, ker je ta celi humbug nastrojen od vlade same, in sicer od ministra Ungerja, kteri hoče na ta način postrašiti sodrugove v ministerstvu.
Kar se tiče volitve g. P. J u ngbauerj a v okraju prahatiškem za državni zbor, — se je bilo že naprej nadejati, da pri tako siloviti in nepostavni agitaciji ustavaške stranke in vlade same propade proti ustavaku dr. Mayerju, kteri je samo 6 glasov več dobil, kakor kandidat praškega katoliško-političnega društva. Da Jungbauer ni zmagal, bilo je krivo to, ker mnogo federalističnih volilcev je ostalo doma! Bil je to edini poslanec nemške pravne stranke na Češkem, iu njegovega propada se nikdo tako ne veseli, nego mladi" „Narod. listov"!
Gotovo ste čitali o slavnosti proslulega profesorja iu doktorja Ilokitanskega na Dunaji, kteri je poslednje dni slavil sedemdesetletnico svojo. Rodom je Čeh iz Kraljevega gradca. Češki krogi in učena društva niso pozabila staremu učenjaku na ta dan častitati zarad njegovih vednostnih zaslug, v dokaz, da tudi Čehi vedo ceniti objektivne za.-luge političnih neprijateljev, kakoršen je v resnici dr. Rokitansky. Nihče bi se ne brigal za čenčanje „Neue Freche", če bi to ne bilo v največji meri perfidno, ker očita kraljevo-graškemu občinskemuzastopništvu brez-taktnost, da se ono ni hotelo vdeležiti te slavnosti na posebno povabilo. Zakaj je kraljevo-graško občinsko zastopništvo to učinilo, je jasno, kajti dr. Rokitanskv ni samo največji nepri-jatelj češke politike, ampak tudi n ar od n osti češke I Najlepši dokaz je to, daje bil za ministerstva IIohenwartovega, odložil službo referenta v ministerstvu uka; dalje pa je pokazal svoje liberalno mišljenje v višji zbornici pri različnih slučajih tako jasno, da je ustavakom srce veselja skakalo! — —
Vnanje države.
BBi*iiMka. Državni zbor je 3. t. m.
pretresoval predlog alzaških in lotarinških poslancev, naj se odpravi §. 10 oskrbovalne postave za Alzasijo in Loreno. Pa predlog se je zavrgel s 196 glasovi proti 138. — 4. marca je bila na dnevnem redu tiskovna postava ;
*) Zakasujeno.
vladini predlogi so bili od zbornice zavrženi in bistveno spremenjeni. — Cesar zopet boleha.
Bnvur^ka. Neka komisija dobila je nalog preiskovati, naj se li lteinkens pripozna za staro-katoliškega škofa, ali ne. Poročevalec je za to, dane, in brž ko ne, mu bode komisija pritrdila. — Sodnija v Kaiserslavternu je spirskega škofa obsodila na 25 tolarjev globe oziroma 10 dni zapora, ker je izobčil nekega Martina iz Kuzela in njegovo ženo, češ, da je s tem žalil njuuo čast.
$l»anjsk». Iz Pariza se telegrafuje, da se govorica, da so Karlisti vzeli mesto Bilbao, ne potrdi.
Domače stvari.
(Vradna „Laib. Zeitung") danes na naše zadnje vprašanje odgovarja, daje prepovedano podpisovati tudi peticije.
(.Deželna sodnija) je razsodila , da je „Slovenec" z uplenjenim sostavkom „naše železnice'1 kriv zločinstva podhujskovanja (Auf-wiegelung). Zoper to razsodbo bodemo pri c. k. deželni sodniji oporekali.
(Veliko spoštovanih kmetijskih posestnikov) in duhovnikov se je 4. t. m. po matičnem zboru na osebno povabilo dr. Bleivveisa sošlo v čitaluičini dvorani k privatnemu posvetovanju, kako bi se napravile občinske reklamacije zoper razglašene tarife za uredbo zemljiškega davka.
(Prihodno žrebanje) kranjskih zemljišnih obligacij bode 30. aprila.
(Občnega zbora) katoliške družbe 1. t. m. se je vdeležilo kakih 40 udov. G. podpredsednik dr. Costa, ki je vodil seje, je v kratkem pa krepkem nagovoru povdarjal potrebo katoliške družbe za dandanašnje neverne čase, ter spominjal se tega, kar je tukajšna katoliška družba na tihem dobrega storila. — Tajnik g. Flis je potem poročal o društvenem delovanju, ter posebno omenjal, kakor pred njim tudi g. podpredsednik, jako koristne knjige, „o krščanski izreji", ktero je družba preteklo leto dala na svitlo. Da bi se ta za starišel jako koristna knjižica med ljudstvom razširila, je odbor njeno ceno za polovico znižal. Knjižica obsega 74 strani iu se po znižani ceni dobiva za 20 krajcarjev. Kdor jih vzame 10, jih dobi po 15 krajcarjev. Gospodom duhovnikom priporočamo, da bi jo naročili po več iztisov, ter jih spravili med stariše. Iz tajnikovega poročiia dalje poročamo, da šteje društvo okoli 1000 udov. Za tajnikovim poročilom poročal je denarničar dobrodelnega odseka o dobrodelnem delovanju društvenem. Ta naprava je jako koristna in bi bilo želeti, da bi se je ljudje bolj splošno poprijeli. Milosrčne gospe se namreč vsak drug četrtek shajajo z dobrodelnim odsekom v društvenih prostorih, ter poročajo, kje je kaka revna in podpore potrebna družina; odsek določi podporo in izroči denar dotični gospej, ali gospodičini, da ga revnim podari. L. 1873 je dobrodelni odsek pri 26 sejah na ta način kakim 40 družinam izdal 584 gld. 48 kr., ktere je v ta namen nabral pri raznih dobrotnikih, razun tega pa še kakih 30 oblek, deloma novih, deloma ponošenih. Dalje je dobrodelni odsek za šolsko leto 1873 s pomočjo milosrčnih gospa in gospodičin napravil 100 šolskim otrokom čisto novo zimsko obleko in za to izdal 716 gld. 81 kr., ktere je zopet nabral pri dobrih ljudeh. L. 1873 je tedaj katoliška družba za dobrodelne namene nabrala in izdala 1301 gold. 39 kr., 330 gld. več, kakor 1. 1872. — Konečno je bila volitev novega odbora.
(Večerna zabava) „glasbine matice'1 je bila jako živahna, petje in godba izvrstna, go-stilnica čitalniška v vseh prostorih napolnjena Vdeležilo se je zabave mnogo gosp. duhovnov, kterim je bila po vsem zelo všeč.
(Slovensko gledišče). Danes v saboto 7 marca se bo igralo: „Osem dni pameten", šaloigra v 1 dejanji; „Marcel", drama v 1 dejanji, in „Na deželi", burka v 1 dejanji.
Razne novice.
—	Duhovni ljubljanske škofije so se po končanem občnem zboru duhovskega podporega društva zbrali k privatnemu pogovoru o orgljanju po deželi in o zadržanju proti novim konfesijouelnim postavam. Glede prve točke se je določilo, da naj poseben odbor peterih udov, v kterega so voljeni gg. prošt Jarc, dekan Brolih, Jeran , Smrekar in Klun, to reč v roke vzame in se posvetuje, kako bi se napravile šole za orgljanje, v kterih bi se zamogli zmožni dečki iz dežele v orgljanju izuriti. — O drugem vprašanji pa se je prebral nasvet, kterega je več duhovnov pismeno zbranim tovarišem predložilo in ki se glasi:
„Znane osnove o konfesijonelnih postavah pridejo zdaj na dnevni red v državnem zboru. Katoličani po drugih krajih se po postavni poti nasprotovati pripravljajo; zlasti se sliši o škofih, da bodo v tem oziru storili, kar zahteva dolžnost. Sramotno bi bilo za ljubljansko škofijo, ki je slovela kot ena najbolj izvrstnih in vernih, sramotno za njeno duhovščino, če bi za drugimi zaostala. Več duhovnikov tedaj nasvetuje, naj duhovščina, ktera se je o priliki občnega zbora podpornega društva duhovskega tako obilno sošla, tole sklene:
Duhovščina izreče svojo nado, da se bode tudi Višji Pastir Ljubljanske škofije v edinosti z drugimi škofi srčno in z vso resnobo potegnil za pravice sv. katoliške cerkve."
Temu predlogu so vsi pričujoči, bilo jih je čez 60, brez izjeme z veliko navdušenostjo pritrdili ter društvenega predsednika naprosili, da milostljivemu knezu in škofu dostojno naznani ta sklep.
—	Umeri je č. g. Jurij Vari, župnik v Velesovem 5. t. m.
—	G. Jožef Bcrgant, župnik v Košani, so 33 revnim učencem in učenkam iz lastnega napravili vse učne pripomočke ter obljubili, da bodo še dalje bolj potrebnim in pridnim učencem preskrbovali vsa potrebna učna sredstva. Za ta velikodušni dar blagemu dobrotniku v imenu obdarovanih učencev srčno hvalo iz rekam.
V Košani, 4. sušca 1874.
Anton Požar,
učitelj.
—	Zab ranjen a tatvina. Iz Logatca se nam piše: V sosednji Zaplanski duhovniji so 19. sveč. o polnoči napadli tatje na samoti stoječo hišo Antona Petkovšek-a, po domače Jankerla, h. št. 10. Pa še o pravem času jih zasliši dekla in gre gospodarja klicat. Gospodar se na tihoma iz hiše splazi in pokliče bližnje sosede. Pa tudi tatje so menda slutili nevarnost, kajti vzeli so le en svinjski želodec in kakih 30 klobas, potem pa so zbežali. Vendar se je kmetom posrečilo enega izmed njih v pest dobiti. Zlezel je bil namreč na neki kozolec in se globoko v seno zaril. Kmetje pa so sledili po snegu njegove stopinje ter prišli do kozolca in začeli z vilami po senu dregati. Toda brez vspeha. Zdaj gredo vsi zopet strani, le eden ostane na tihoma še na kozolcu. Tat
pod senom misleč, da je sam in brez nevarnosti, začne prav globoko sopsti, zdihovati in kašljati. To sliši kmet,. ki je bil na kozolcu, pokliče može nazaj, ki ga odkopljejo, zvežejo in spoznajo, da je neki v okolici občno znan, že večkrat kaznovan hudodelec iz L., ki je nekdaj pri tej hiši za hlapca služil. Precej pošljejo po žandarje na Vrhniko, kteri so ga spravili pod ključ. Tako so tatje in drugi hu-dodelniki zmiraj predrzniši na deželi in zakaj bi tudi ne bili, saj se jim po dovršenim hudodelstvu ni nič hudega bati, odkar so jetnišnice veliko bolj redilnice, kakor pa kaznovalnice.
—	Glasovitega Prelesnika, ki jc pred nekaj tedni iz trdnjave Aradske na Ogrskem z nekterimi tovariši ušel, je neki tržaška policija zasačila.
—	Pri Sv. Duhu nad Krškim se je 27 febr. zgodilo nekaj jako žalostnega. Nekoliko noči poprej je bilo vino kradeno v kakih sed-merik krajih. Kar kmetje zasačijo v noči od 26. in 27 febr. pri tatvini tatove, ki so se sešli iz raznih krajev: od Šenpetra pri Novem mestu, od Šmarjete, od Ilake in od Svetega — Duha. Ali vsi tatovi jo uneso razen enega, ki je iz šenpeterske fare. Ljudje, ki imajo piko na tatove, privro — bilo jih je kakih 40 glav, in prisilijo vjetnika, da izda svoje drugove. Nato poiščejo dva, Kovača in Kartuša, oba na Kalcah, in ju natolčejo. Umrla sta 27. febr., neprevidena s sv. zakramenti. Kovač je bil star kakih 43 let, oče več otrok, obče znan kot tat, in je bil boje kakih 19krat zaprt zavoljo tatvine; Kartušjebil star kakih 24 let, stričnik tistega Kartuša, ki je bil pred kakimi 8 leti na Dolenjskem, Štajarskem in Hrvaškem strah ljudem, zlasti ženskam, ktere je za kratek čas podkoval s čav-lji. — Kar sem slišal, to sporočim.
Vsiljuje se mi vprašanje; zakaj so kmetje tako razjarjeni na tatove? Mislim zato, ker vidijo, da se tatovom v ječah godi bolje, kakor poštenim kmetom, da v ječah lep kruh in še celo meso jedo, ko borni kmet po celi mesec časih ne vidi kruha, nikar še mesa: da ječe za tatove kratko malo niso kazen, ampak veliko več plača. Kmetje to vidijo, jeza zavre, hote ..kaznovati" sami, tatove bijejo in ce|0 _ ubijejo. Ko bi bili tatovi od sodnij kaznovani, kakor zaslužijo, ne bi kmetje dih-teli po kaznovanju tatov. Prevelika mehkoba postav sili ljudi k surovosti nrav! Ali ue bi bile ostrejše postave bolj potrebne za tatove, kakor za duhovne?
—	Eden onih sleparjev, ki so hodili po Notranjskem in zlasti po Brkinih v imenu laške banke „Unione", je pri županu g. Zupančiču v Materiji že obvisel. Prišel je namreč v Materijo, da bi zopet koga opeharil, župan pa ga je pridržal pri sebi in potem izročil okrajnemu glavarstvu v Volovskem. Na-dejajmo se, da bode to in enako slaparstvo potihnilo, g. županu pa gre za njegovo pošteno postopanje pravična zahvala.
—	Nova pošta se je 16. februarija odprla v Babnem polju, tik hrovaške meje.
—	V Ptuju so uni — pustov — mesec obhajali očitno šemerado, v koji so prepeljavali osle in kozle, redovnike in redovnice, Bismarka s korobačem; in vsem tem — to je znamenito
voditelj je bil profesor G. z ondotne realne gimnazije. „Natanko vem, da poštenega človeka pri tej šemariji ni bilo", pravi dopisnik „Grazer Volksbl.", ki to pripoveduje.
—	Iz Gorice se nam piše: Bolni kranjski predsednik grof Auersperg, ki ima trimesečni odpust, je najel neko vilo blizo Pevme,
4
pol ure od Gorice, unkraj Soče. Slišal sem od nekega gospoda, ki ga je obiskal, da bode javaljne preživel svoj odpust. — Tudi za kamnom bolni baron Rothschild si je najel vilo na solkanski cesti. Te dni sta ga obiskala njegova vnukca (sinova njegove hčere) iz Benedek Podaril je njima vsakemu le malenkost 25.000 frankov. Taka je; eni imajo denarja in zlata na mernike, eni pa ga komaj poznajo, ker ga vidijo samo pri menjalcih v Gorici v ulici „Raštela".
—	V Pragi so nedavno uhvatili „Poli-tik-o", ki je pripovedovala od nekod o Košutu, da so klicali ga nazaj domu; pri nas doma se pa vse križem pisari o tem velikem rodoljubu", o slavnem, neumrjočem prognancu itd., pa se nihče ne zmeni, piše „Recht" na Ogrskem 1. 1848.
—	Izvrstni katoličani. Iz Monastira (Munster) poroča „W. M.", ko so 25. svečana na dražbi prodajati hoteli reči škofove, jih no-beu postrešček prenašati ni hotel ne z lepo ne z grdo v mestno hišo, kjer naj bi se prodajale. Ko se po mnogem vkvarjanji vpričo brezštevilnega ljudstva udasta dva postreščeka, jima pridete nasproti njuni ženi: ;.Ali hočeta od vere odpasti, in postati nekatoličana? itd. — Zbegana popustita tudi ona dva vse, in med splošnjim smehom pristopijo mladenči — največ gimnazijalci — in škofovo robo — na mesto v hišo mestno — neso nazaj v hišo škofovo. Vradnik, ki je dražbo vodil, naznani, da se dražba za zdaj vradno ustavi. — V Kolo n i j i je na taki vradni dražbi škofove reči kupilo osem gospodov, kteri so jih pa vse pismeno po bilježniku nadškofu dali na posodo, da se potlej ne morejo več rubiti. — V V r a tislavi je 19. unega meseca na dražbi škofove reči pokupil največ neki kanonik v imenu ko-rarstva, ktero jih je še tisti dan knezoškofu dalo nazaj v rabo.
—	Krotak uzinovič. One dni je šel na Češkem nek župnik zvečer domu. Na potu ga sreča capin, ki pravi: „Aha, vi ste častiti gospod! Vidite, vi imate dve kamižoli in jaz imam eno slabo, dajte mi eno". Župnik na polju sam in pri tem dober človek, sleče ka-mižolo in mu jo da. — „Vi imate tudi več pokrival doma, dajte mi tu eno" — in že jemlje župniku z glave pokrivalo in mu svoje posadi na glavo- — „Ker imam dobro kamižolo in pokrivalo, dajte mi še kaj denarja, nimam ne krajcarja." — Kaj je bilo župniku storiti? Vzame iz mošnje kar ima, da potepuhu, in gresta vsaksebi.
—	Dvoboji med vseučelišniki v Peštu niso redki in slabo znamenje je, da tisti go spodje, ki so po krčmah in kavarnah pogostni in glasoviti, so pri državnih izpith ali pre-skušnjah redki in tihotni.
—	Jeruzalemski „tehant". Kako daleč je zabredla liberalna svojat s svojim buskanjem proti duhovnikom in veri, kaže naslednje: Pred malo dnemi sem bil v R. v neki gostilnici, kjer so sedeli tudi trije mladi kmetje, ki so se pogovarjali o „farjih" in o veri. Ko je postal pogovor živahneji, opozo rim svojega tovariše ter poslušava oba. Čujte, kaj sem slišal. Najstareji med njimi vpraša mlajša, če vesta, kdo je bil oni bogatin, ki ubogemu Lazarju v sv. pismu starega zakona še drobtinec ni privoščil, ki so padale od njegove mize? Ko mu odgovorita, da tega ne vesta, pravi glasno: Vesta, kdo je bil? Jeru zalemski „tehant" je bil in nihče drug ne Komentara ni treba; dostavljam le, da se kmet tega gotovo ni izmislil sam.
Izdajatelj in a vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Telegrama ,,Slovenca".
linna5. marca. Peticija katoliško-političnega društva se je zboru že predložila. Ilohenvvart je ravnokar izvrstno govoril proti konfesijonelnim postavam. Slava poštenjaku!
IIiiiihJ. 6. marca. Včerajšni govori so po vsih časnikih lisičje ftendenzios) popačeni; čakati je stenografičnega zapisnika za njih objavljenje.
Poslano.
Popravek. — V knjigi „Slovanstvo" del ravnokar izdani po slovenski Matici in razposlani častitim udom, se je po neljubi naključbi in brez znanja gosp. profesorja Janeza Majciger-ja na drugi strani naslovnega lista tiskalo: „Vvod. Spisal Janez Majciger" — namesto, kakor je gosp. profesor sam v rokopisu zapisal: „V vod. Poslovenil iz Naučnega Slovnika Riegerjevega Janez Majciger". Ta popravek naj blagovolijo g. bralci na znanje vzeti.
V Ljubljani, 4. marca 1874.
Dr. E. II CoHta,
bIov. Matice predsednik.
Cena mesa
za mesec marec v Ljubljani. Najboljše mes6 pitanih volov funt po 30 kr., srednje vrste 2(5., najslabše 22 kr.; mes6 krav in navadnih volov po 27, 23 in 19 kr. funt.
Katoliško - politično društvo
ima jutri ob 6. uri popold. svoj mesečni shod.
Nejmi:
Na Kranjskem: 9. marca v Rakitni in Sodražici; 10. na Raki, na Smuku (v žužemb. okr.); 11. v Senožečah; 12. v Drnovem pri Krškem, v Črmošnicah, na Veseli gori, v Rakovniku, Radolici, Žužemberku, Kamniku, Turjaku in sp. Logatcu; 14. v Šentvidu pri Ipavi.
Na Štajarskem: 10. marca v Šentjurju (pod Tabrom), v Kapeli pri Brežicah, v spod. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostriv-nici; 11. v Vitanji in v Celji; 12. v Šentjurju pri Rifn.
Na Koroškem: 10. marca v Št. Mohorji; 12. v Lavamintu; 13. v Gmintu; 14. v Št. Andreji.
Na Primorskem: 10. marca v Ajdov-šini za živino.
Umrli so:
4.	marca. Ivana Zupančič, dvojček fabr. uradnika, 2 mes., — in Marija Črne, otrok pek. poni., 1 uro, obe za božjastjo — Janez Oblak, hišnik, 33 1., za kozami. — Antonija Kalič, uakladarska bči, 7 1., za mrzlico.
5.	marca. Marija Oblak, postrežčeka žena, 42 1., - in Pavel Urbanija, najdenec, 7 tednov, oba za kozami. — Uršula Knez, dekla, 17 I,, za vročinsko boleznijo.
Eksekutivne dražbe.
14. marca. 2. Marije Pintar jeve iz Čepulj (2409 gl.) v Loki. — 2. Ant. Berčan-ovo it Bre zij (3298 gl.) v Ljubljani. — 2. Ant. Modic-evo zdaj Jan. Žagar-jevo iz Brešt (589 gl.) v Ljubljani — 2. Jan. Drežek-ovo iz Slivnice (598 gl.) > Ljubljani- — 2. Mart. Re2ck-ovo iz Bojanje vasi (1940 gl.) v Metliki. — 3. Fr. Batovš-evo iz Pod-griča (1037 gl.) v Ipavi. — 1. Ant. Dcbcljak-ovo iz Zagorice (8G4 gl.) v Lašičah, — 1. Mih. Slaj-bab ovo z Blata (670 gl.) v Ljubljani.
'■'eleerRlIčne denarne cene
6. marca.
Papirna renta 69.45. — Srebrna renta 73-60. — l8601etno državno posojilo 103 50. — Baokinfi akcije 970 — Kreditne akcijo 240.76. — Londor. 111 10. — Srebro 104 60. — Ces kr. cekini —■—. — Napoleon 8.83.
Tržna cena preteklega tedna:
Mernik
Mesta :	Pšenice	Rži	a = « S S >5 £ 4 o	Turšice	Ajde	Prosa	SorSice
v Ljubljani	| 3.60:	i ! 2.45 2.20 1.20		—	2.50	2.45	2.70
v Kranji	4.00	2.90	— 1.25	2.25	2.25	2 50	—
v Loti i	3.80	—	- 1.10	—	2.10	2.50	—
v JJovomestu	4.00! 3.00		2.06 1.20	2.40	2.25	2.20	3.30
v Sodražici	3 80		2.U0 1.20	2.30		2 20	—
v Mariboru	3.80	2.70 2.25 1.26		2.65	2.16	—	—
v Ptuju	3.60	2 60	2.151 1.25	2.60	2 00	2.40	
v Celji	3.90	2 50	2.00 1.20	2.60	2.30	2.20	—
v Celovca	3.70	2.80; 2.60 1.20		2.40	—	—	—
v Trstu	3.80	2.60	- —	2.48	—	—	—
v Zagrebu							
v Siseku	|	_		—	—	—	—
v Varaždinu	3.45	2.45	2.00 1.1 S	2.50	2.55	2.00	—
ua Dunaju	4.00	3.00 2.60 1.25		2.55		-	—
v Peštu	3.60	2.6»	2.00 1.15	2.05	—		
		Tržna cena:					
Reči		Ljubljani	Novomestu Kranji	o -J	s bi O •o 'C	i/ O	s ji a.
			>■ >	>	>	>	>
Masla funt		0.54	j 0.46 0 52	0.50	_	—	—
Špeha	11	0.42	0.38 0 36	0.34	0 36	0.36	0.37
Krompirja mern.		1.25	0.90 —	t.00	1.30	1.00	1.00
Fižola			3.00 2.75	—	—	—	—
Le<"e			3.00j —	—	—	—	—
Sena	cent	1.25	l.SOj 1.40	1.00	1.50	1.20	2 00
Semen, detelj		•> -. i * "j	_ | —	—		—	—
Preši,li cent		25.0	— , —	—	—	—	—
Govedine funt		0.30	0.301 —		0.31	0.30	0.33
Teleti! o	v	0.34	0.30 —	-	0 32	0.34	0.32
Jajc za 10 kr.		6	9; 6	_	—	—	—-
V Trstu: Kave ikafž) cent po "0-85 gld., sladkor (euktr) 20—21 gld., tifce 8—10 gld., mandelni 35—36 gld., rozine 10—14 gld, o!je laške (v sod<'ekih) 30 gld., za jedi (Tafelol) 41 — 46 gld., petrolej ra barkali po 10, v stacunah po 12 gld. cent. — Deske (žagavnice) koroške 7 — 11 palcev široke po 60 gld sto, 8—12" po 72 gld., 9 — 18" po 83 gld.
^.ruij-L- i-i* i*-'****'
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
s p o m i n j k i
(monumenti), križi za altarje in veliki * križi za pokopališča,
izgotovljeni z nnjstanovitnejšimi, rajbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jib sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različuosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mosto kamenitih) edino le pri
C. N. l*ol>iscli-ii.
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
nn Dunaj I (Wien, VViihriiiKHtrasNc Nr. 7 in njegovi zalogi križev (niif der Nchinelz) nasproti vhodu pokopališča
in se pošiljajo na vse kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. I). naroče-valcev ali z »lato pisavo ali pa z izbuknjeno vliiimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cc-ne se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
__________(9-2)