Chicago, lil, pondaljafc, U. aTguet* (Anj. 28) 1822. ,,kM M«tšsf |»r to —n*« UM, Al »f Ol. 3. 1SIT, — 14, lata. STEV.—NUMBER 201 m Ur^aiAkl to apramlAkl pt«. •tort t Mit A Uvrttit n, Office af pabUcatlaai MU «•. Uws4tl« it*. Nipkuti Uvtlal« MM. ■ ' ' "'-'L','' POSTAVILO JE V PRAVO LOČ DVOREZNOST TI PHEDLOOE. Zaslišanja o nji še niao končana in aa bodo nadaljevala nekaj dni. v; Washinfton, D. 0. (Fed. Preaa.) —Legialativni zastopniki štirih bratovščin Železniških prometnih uslužbencev, Mednarodnega društva strojnikov in Ameriške delavske federscije so šli v minolem tednu pred senatni komitej za zu-nanje zadeve in ao zahtevali, da se zaslišijo o Kellogovi predlogi. Tako so zsatavili pot najzadnji igri sdministraeije, s katero je hotela skupino ravnateljev pred pora-som. Hiteheock in Moses, predsednik odseke, eta se obrnila na Kelloga, da naj odgovori ne zahtevo. Kel-log je previdno pritrdil. Na to je pričel Edgar Wallaee, legislstivni zastopnik Ameriško delsvske federacije, mrcvariti predlogo na koee. Povdarjal je, da delavski sa: stopniki vprašajo, kakšen je namen premoge. Pa njegovem mnenju ni bila izdelane, da varuje tu-j zenice, ampak da bo v industrijskih sporih naklonjena eni stranki proti drugi stranki. Že njen datum 2. junij 1921, ko je bila predloga predložena, pokazuje, da je bila predložena ob času, ko so že-lezničareke organizacije avtorizi-rale stsvko proti 12-odstotnemu mezdnemu znižanju, odrejenemu po železniškem delavskem odboru. Ogenj stavke je ugssuil, toda predloga jo ostala in zdaj jo je predsednik Združenih držav obudil v svoji poslanici, da se sprejme, ker je potrebna v industrijski kriti. , leto- nastopili proti ljudem, ki ^^g^^tribune' I delane pred M kot dvema ma. Takoj je Wallace vprašal, sa kaj jo je predsednik priporočil kot najboljže sredstvo v takih zadc vah. Naglašal je, da delavski zastopniki proteatirajo, da se fazši ri zvezna moč in odpravi drisvns vlada ob času, kadar se pojsvijo spori v industriji. Rekel je, da je bilo proti strokovno organiziranim delavccm izvršenih veliko na •ilnosti v rsznih drŽavah, posebno v Zspadni Virglniji, ksr je znano vsem navzočim, vendar pa nihče ne pričakuje, da bodo zvezni eod niki izvršili čine proti delavstvu. Nsdaljeval je, da v predlogi po-stoji nevarnost, ds razveljavi kalifornijske zakone o tujezemcih New in Kellog sts trdila, da to ni res. Wsllace je ps odgovoril, ds je tsko, kot je on razložil. Senator New je na to obsojsl cestno drhsl in se ogrevsl zs zvemo avtoriteto. Hitchcock se je spomlnjsl drha H, ki jc naskočila ječo v Omahi pred enim letom ln ki je skorsj linčala župana, ker je hotel rešiti zamorca iz rok drhali. Zdi ee, da so bili voditelji drheli prijeti, tode državna sodišča so jih pronsšla nekrivim. Vprašal je Nevra, eko l-i ae on obrali na zvezne oblasti, ds se drhalefi kaznujejo Ncw jc odgovoril: "Osebno sem temu naklonjen." "Te predloga diskreditirs po Atrnoet in smolnoet držsve, da vzdržuje red in juetieo," je menil 1'ittman. "To Jc izvajanje vojnega zakone. New js issvsl Ws1laca seradi herrlnsko efere. Dejal je, da sta bila dva Mekinkenca umorjene in ker ameriška vlada skozi deset let proteetira proti mor jen ju Amen •nov v Mehiki, je U sa Američane selo neprijetna reč. Wsllaee jc na to vprešel Neara, •ko je bil kdaj v lierrinu. Xcw še ni Idi tam nikoli, Wallere je pe bil. Wsllacs je na to povedel, de •o ondotai rudarji mirni ljudje Občina je tipično ameriška in sa nJ« je pomenil uniooizem mir A* 'I več let. Izdajstvo. združeno 'vijsčo, premogovniških podjetnikov, prihod oboroženih komps n jsklk stražnikov, ki so hodni o '"»cožsal po ulieah in umor dvsk ' "'borošeaih sUvkarjev ao stvari, Vi ea reiplsmisle Ijmlaks etraalL r'»* js furija. Čudil ae je, zakej DAVlis PRIPOROČA KITEV Ni lUKONA. Wsshington, D. C. — Tajnik za delo Daviš js zadnji petek formsl-no izjavil, da je sedanji triodatot-ni našel jeniški zakon preživel svojo koristnost in da je trebe zdaj misliti na "radikalno drugačen program ss rsvnsnje s imigra-sijskim problemom". Devia pravi, da "tistih naaeljenccv, katerih Amerika najbolj potrebuje, ni več, odkar je v veljavi omenjeni zakon". — I* tega aledi, da je rezervna armada delavcev, iz katere delodajalci navadno dobavljajo stsvkokaze, že izčrpana. NOVA PREDLOGU PROTI IZ-DAJNIŠTVU JE POTREBHA. TAKO MENI SOCIALISTIČNI KONGRESNIK LONDON Kajti velebisniško časopisje je po-vedaio, v kakšne namena služi visok oolninski tarif. Washington, D. 0. — Novs predloga proti izdsjništvu je nujno potrebna, je rekel socialistični kongresnih Meyer London, ko je v zbornici govoril o' eolninski predlogi, katera se je imela posls ti konferenčnemu odboru, da sta rogarniški republikanski listi ne bodo mogli povedati, da ao repu blikanski senatorji privatno zain teresirani v colnlnskem tarifu. Njegov glas je bil poln bridke satire, ko so mu besede prihajale is ost. London je povdsrjal, da ao čas-niki, posebno newybrški listi, po vedeli ljudstvu dan za dnevom, da republikanaki senatorji ki st se eemi proglssi držsvnikem, pe trijotom in idejaliatom — poslu I -./ *L .....ju: svejt uradne mo(*v da na- Kellog je htfevfl, ds je bila iz klsdajo dsvke ameriškim konzu- mcntom, dp sami obogate.» dies tega odkritja je bila, da so bile republiksnske vrste zdesetks ne, demorslizirsne in se nagajajo v takem stanju, da jih ugrože raz pust. Le nov zakon proti izdajni štvu jih lahko reši. "Pluto k racija nima boga, .ne domovini, ne zaatave", je rekel kongresnik Loaden. "Gotovine prizna gotovino in nič drugega. Ameriška plutokraeija jc šla v tujino in ai je tam prilsstils tovarne in delavnice, zaredi tege se nshs js rszdsljsne glede eolninskegs vidite, kako in "Herald" napadejo te državnike, de ee neše plutokrncijs ssms boji eolnine ns gls s svojo roko v tujino. Ti čssni-ki so povzročili, ds volilci črtijo to predlogo, predno so jo videli. Bo Ije je, da jo ne deetc ljudstvu. Jfk pošljite jo konferenci. Umre Sbj tukaj sramotne smrti, katero za-eluŽi." , i SESAT9RJ) Dl HI NAREDILI ZUOTHI-| KE IZJUOABJEl. V zveznem ssaatu predlagajo, da vlada nastopi proti radarja« Ia operatorjem na temelj« protiaarotniškega zakona. BOJ PROTI PROPITARSKOt OPERATORJEM. > Waahington, IK C. — I Robinson is Atksnsesala bi silno rad aneeel nad rudarji polju trdega prcaioga in v terih okrožjih mehkega prt ki nočejo sprejeti uničujočik gojev za končanje stavke. Da ne bo izgledalo, da je preveč eno* strenaki, js Robinson L ukljtjBil tudi operatorje na j omenjenih poljih med "zarotnike". Robinson je dejel tekom debete o Borehovi predlogi aa ueteneifi-tev fskta iskajoče premogovne komisije, da eo rudarji "veliki ¥ rotniki soper jsvno blaginjo kongrss bi moral takoj eprej zakon, ki bi določal ostro 10 "sarotnika11, ki ae hitro poboteti. Kolikor je snsno ,nlma administracija nobenega namena, atoritl kak korak sa dosego sprave ne sntrseitnem polju ia v tistih e-krožjih mohkege premoge, kjer ao rudarji še na štrajku za H D. 0. — Visoko je nje unije, oziroma atarlh pog?je vd donela peeem o potrebi viaoke eol Na predlog senatorja Walsha^da Hsrding sasože rudnika in otvori obret premogovnikov, ni nikakršnih odmevovt is Bele hiše. Predsednik pričakuje, da bo atavka rudarjev na vaeh poljih končana U teden. Delavski tajnik Deviz, ki je precej aktiven zs poravnanje etavke, jo poročal v soboto, fo so znamenja sa obnova konte** ce v Philsdelphiji selo ugodi* £1 sirov pUrdlcj. V kongresu vlsda velika konfu-zija glede nujnoetnih zakonodaj skih ukrepov, ki jih hoče 'Mil predsednik. V senatu ae prepirajo radi premogovne preiskovalci komisije, v nižji zbornici pa pride vsakčas na vrsto predloge za ustanovitev zvezne agenture za naku povanje in prodejanjc premoga v svrho omejitve protitaratva." Chiesgo, 111. — Oovernor Smsjl jo v petek odredil, da more državni kurivni administrstor takoj določiti ataksimslne cene premogu na debelo ln drobno ,da eaveruje državo pred oderuškimi operatorji, ki so že svilali cene pod pretvezo, da ae naplačajo ^fca "Izgubo ■ Mlad stavkeSmail jc dejal, da importlranc produkte, ki jc pose- nj najmanjšega upravičenega vsroka za podražanje premoga ''' K- /J* ;. f * %' • ' i I' VT ' M' i STAROOARDNI&KA SENATORJA VSE---VESTA. DELAVCI V TOVARNAM ZA IZ DELOVANJE SRAJC SO ZMA- ds ae ram O AH. New Tork, N. T. 4 Delsvel, ki delajo v tovarneh, V katerih isde-lujejo srsjce, so organizirani in združeni s orgsnizscijo krojsških delsveev Amalgam s ted Clothhag Workers. Ti delevel, deset tiso« po štsvilu ,so proglssi I i splošno stav ko, da prisilijo podanike,Pri znajo pogodbo z organizacijo. Stavka je končala e popolno zmago ze delevee. Delo mora biti eneko razdeljeno. Preddelsvci ne amejo opravljati dela, ki «re de laveem. Mezda za legalne prazni ke se pleče. Organizacija podjetnikov je odgovorna, da se bodo podjetniki, keterim podjetniki od-dsjejo delo, ravnali po sklenjeni HH;' ai mogel predeednik videti dragega dejstvs. kot da so bili ti ljujtfe ubiti v stavki ia ssksj nI bil ke as nikdsr vprašan ob drugih takih prilikah, ds se saspendirs aa vedno sodnljako postopanje, ka dar eo bili ubiti ljudje aa dragi UHhLi - H. E. Witla, zastopsjoč ielesal-čsrje. je ssktovsl. da ss dovoli klo več Časa sa zaaltfeaja'e tej asjbolj nevarni predlogi. ZasiiAa-nje ee bedo vršile nekaj dni. Wasbington, D. 0. (Pad. Press.) Henstor Lodgs is Massschusettsa ia senstor Wsdsworth iz New Torke ne želite, da eenat glasuje, po svojem lastnem pravilniku, to ^je Jefferaonovem pravilniku, po kaUrem je dolžnost veakega senatorja, da ne gla-auje a zakonskih predlogsh sli colnlnskem tarifu, ki ee tičejo stvsri, v katerih je aeMtar sam finsnčno za i n t c resiflSfi» U Ko je eenator Harrieon is M is slssippijs zshtevsl soglsano glsso-vanje o njegovi resoluciji, ki zahteva vpoštevsnje tegs starega "čaatnegs pravila"; sta Lodge in Wadeworth takpj ugovarjala, ne da bi šakela, da ae resoloeije pre HkJMMBBBm "Vi ae veste, s čim ss peča moja resolaeija," je rekel senator llarrison. "O, da varno," ja bil odgovor. "Vemo, aato ugovarjamo." Harriooa je v rssolueiji opozoril •enat no zborniao na dejetvo, da je Smoot zsiaterosirsn v sladkornem carinskem tarif«. Mormonska cerkev je ts interesi rana v produkciji sladkorja it DRESOV ODGOVOR KOMUNI-STOMOLEDE SOCIALNIH REVOLUCIONARJEV. i t'. if^ * \\ k'\4 Chicago, HI. — (Ped. Preas.) — "The Worker", glaailo komuni-etične Dela veke stranke, je našlo vil na Evgena V. Debea celo vrsto vprašanj glede na smrt obsojenih saeialniii revolucionarjev v Moskvi. List nspsda Debea glede nje govega proteata proti eksekuelji Debe pravi v odgovoru, da on ne zagovarja aocialnih revolucionarjev in verjame, da ao krivi obtože nih dejanj. Njegovo stališ*« bi bilo isto, ako bi bili aoeialni revo-luolonarji na krmilu Uualje ln če bi bili boljševiki obsojeni ns smrt "Jas aa verujem v oeveto, smrtno otaetiraa. Brutalna strait ia barbarski sločU ja pa toliko večji ▼ na jih očeh, ako ga icvrše v imenu aakona Is pranoe mUIM, Id so lata in Isla obsojali kapitalizem radi enakih infamlj," pravi |)e!>.s. BIH OB PRAVEM ČASU nnu VCASI. M* ' 1 ' " ,|rrT(" SORODNIKI SENATORJEV! ji| SNORESNIKOV DOBE SLU-S PBI OLJNIH EAKUUSNI- Hairaldla Tako ja Ujavil nlne na sirov petrolej, dmokavaar-so pripovsdovali skoraj • aolse mi v očeh, da bo oljna industrija "fuč'*t ako h ns naloži visaks eol ninc na sirov petrolej. Beračenje sa visoko eolnlno je bilo teko veiljl vo, da so nekateri mislili, da aa bo atari Roikofellor navsezadnje mo-gode še moral preaelitl v uboŽnieo, ne naloži viaoke eolnina na dobiti Da To javkanje je pa senator Har reki is Oklahome odpravil s kratkim govorom. Povedal je, da oljni parlamentarni sakuUaniki oddsja jo službe sorodnikom senstorjev in kongresniko*. Na U način pri veže j o glasovi na oljni trest. Povdsrjal je, da je bilo sadnje tgrajčkanje s oljnimi in gtzolin skimi conami vprisorjeno, da « napravi pritiek na kongree, da se Izreče sa šolnino na eirov petrolej. Ceno slrovege olja ne vplivajo na cene gasollna. Kajti eene za sirovo olje eo se snlžsls ss 37^ odstotkov, za gazolln pa samo za dva odstotka. I Harrelil jc zopet ponovil evojo obtožbo , ns je dejal, da so angleški, franao-ahi ln ameriški denarni špaku-laatje dali Nemčiji poldrugo ml* ljardo dolarjev v dobrem denarja so nifivredn* pepirnate marka v upanju eeveda, da bo marka raaU la in da nerede velik dobiček, Po-temtakam ao špekulantje dali Nemčiji več kot je ona dala saves-M^lmAmta benklrjl eo sdaj obupal! nad marko In pravijo, da nobenega dvoma ni več, da pojde marka ia avstrijako krono. Britiškl finančnik! in poUtU As rji mečejo veo krivdo na Fran* d Jo in napovedujejo težke posledice sa Praneose, "Krenrija," pravijo, "lahko sačns ssma a akcijo proti Nemčiji, toda ona sama bo tudi nosila odgovornost. Ako Praaeija invadira NWIjo, bo au>rsls same plačati račun ne mo v denarju, temveč tudi v moštvu. Za trenotek je frsneoske javno mnenje na strani Polnesre* Ja, ali kakor hitso franooako I Jud-stvo spozna, da Polncerejeva politika pomeni večje devke in nove rek rute ^»e da bi jim to prineslo denar v obliki odškodnins, tedsj pride den obračune In Polnesre bo pUleL" 1 I DEMONSTRACIJE OB NBPEL JZTNEM ČASU. Tulee, Okle. — (Pedcr. Preas.) pogubi. Apelirel je v Waah!ng ___ ton in ko je čakal na odlok U _ Takajita7i"imkiokskiI»'noveV "si 4ražMidragih mož v sobi, ki je ^^ v bližnjem gozdu feiri Mla dolga U m Mraka 14 čevljev. ^^ M u bUc pri4 ^^uščem" ia kasnovaae m različae "grobe". Neka žaaa. ki je bila spoznana krivi, de je prodajale žganje, je pobegnila ob čaeu, ko eo ee aa-šemljeui ia maskireal "eodaiki" posvetovali kakšno kszen Id ji deli. Nekateri moški ee bili se kasen pri resen! k drevesa in bičani do krvi. drage eo pe po negam telesu obiill s vrelo smolo la posuli s kurjim perjem / I JŠk /i^iikJ On pravi, da ea razmere tako ela ke, da ee ae dajo opisati. Ke se je njegova žeaa aa ženskem oddelku pritožila gadi alabih razmer, ji je čavsjka odgovorile; "Hsmo vi, Aagtežl ee pritožuje ta. Zakaj pa ae ae vrnete. Mi vas Kakega dae je bilo v ea dve sto žen ia otrok, i/jsvlja ials air D. 0, — Ko ee je vrnil eterogsrdnl republlksnekl kongresnik Phll. P. Cempbell ls Kaaeaea, predsednik sbornlčne«a odseka, po silnem porszu pri pri. msrnih volitvah, so vstal! stara-gardn! republiksnakl kongrssaikl in ga pesdrsvll! s burnim ploska-ftJlSi JPOfil ^piplčlil^l^^ arganisirsnemu delavstvu. Med oaiml, ki eo aa hrupen na* čia kassli svoje prijateljstva sa bili t Stafford is Wieeovieiaa, Voung la Severne Dakote, Umg-irovth Is Ohija In Pardnejr is Mi-ehigana ti ■ L +M..' I Ji .vSi^^l PROSVETA JAVNA GOVORNICA. klasovi I In Otataljav s. h. r. j. pTl7<;Ssaje fc mogel kon- ita tirati. Po treh meeeeih od te p« emo dobili v Proeveti ob. izpor 2elezniskih delavcev. Ky — Pezno čiiam 1'rosreto bi rut« dopiee iz veeh delov svete. številni ao dopisi naših rojakov, o takega »e ni bi-I o kot jo lil priobčen v številki 1193 Proavete, to je bilo v pondeljek dne 21. evguate. Dopis je iz Homer Cityje e podpisom "stare ovne". Omenjeni rojak jo ni !e pieel ene tako piease, v katerem mi pile, de ni lepo, da ta kaj delamo zdaj ob laan rudar-ske ztevke in njim odjedasao Pripoznam sieer to, da ni lopo, aU kaj morem pri veem Um napraviti jazt AU morem prisiliti okroglih 18.000 rudarjev, da bi zaatavkalif Nai distrikt It. 28 v Central Cityjn, Kjr. isaa sklenjeno pogodbo s podjetniki do 1. a-prila 1928, torej je jaano, da mi nimamo vzroka sa etavko ter da bi prelomili našo pogodbo. Vel tukajšnji premogarji emo ■toodatotno organizirani in za organizirane tu ni proetore. Vei im™ ruderji v tej ekoliei ao pod U. Mr J^J W. of A. in eo bili organizirani le pred trideeetimi leti, torej morda dalj čaea organizirani kot pa do-pienik. 4 Devet let ja le minilo, ko eem jaz prišel iz atere domovine aam aa Brovrder, Ky., k svojemu bratu. Tieti Jez se je seveda le dobro delalo, komaj pa sem novinee pričel delati, ee je spremenilo na slable. Delati smo pričeli samo po en dan att dva dni v tednu. Sedenji dopisnik iz Homer Cityja, ki je pobral lila City, Pe„ kjer rudai$ le niso li organizirani. Začel je tam dela. ti in tudi oetal nad eno leto, do- državo tobaka In "meaečine." Po minuli vojni, ko niso več tu kaj rabili toliko premoga, jo na* rojak šel v Kontnkilko gorovja ia odtam v Zapsdno Virginijo, kjer so noorgsnizirsni rudniki. Msd Homer Cityju. V svojem dopisu pravi, le je kdo užaljen, naj b|u, kar se tiče resnicoljubnosti, se motijo. Ako žive v tej Veri, je le ponoven dokaz, da so prespali zadnja leta in nino opazili, da ljudstvo ne verjame več privatnim deteldM skim agencijam in nepoštenim časnikarskim agencijam, ker je spregledalo njih lažnjive spletke. Ako pride kaos v železniškem obratu, bo ljudstvo obsodilo Železniške ravnatelje in predsednike kot odgovorne povzročitelje tega kaosa. Ljudstvo bo tudi povedalo v jeseni pri volitvah, da se je naveličalo diktature te peščice ljudi. Dolgo let je ljudstvo potrpežljivo prenašalo to uka suvanje is Wall Streeta, a zdaj je mera zvrhana. Res so vriskali veeelja v Wall Streetu po končanih zadnjih predsedniških volitvah, ko as je stara garda v republikanski stranki izredno pojačana in v ogromni večini vrnila v kongres. Letos jih pa zna doleteti tako veliko iznenadenje pri volitvah v novembru, da se bodo kesali, kdaj so ljudsko potrpežljivost preizkušali preveč. •! V kongres bodo prišli poslanci, ki ne bodo samo za igrajčkanjc s nacionalizacijo železnic. Ampak ti poslanci bodo zahtevati, da se železnice nacionalizirajo le po vrednosti, ki jo v resnici reprezentirajo, in se trajno obdrie. Kadar pride nucijonaHaadja železnic, pa ne bo ostalo le pri nji, ampak zahteva po nacijonalizacijt rudnikov se najmanj sa tisočkrat pomito«. Ida jedaota as swro napredovati v Znamenja v kongresu so ie sdaj tukaj, da so neka-|koiničkem akiedu. če bo treba Uri senatorji in koilgreKniki siti wallstreetske igre. Inčim-dalj bo trajal izpor železniških delavcev, toliko številne ja boda znamenja. Kajti več hodi po vodo le toliko časa, da ss ubije. ' ' & fcf^^v Gospodje bankirji v Wail Streetu eo enkrat napravili napačen račun, ko »o špekulirali aa ljudsko mišljenje 1 I daj veatilajiiiPI nu kjer vaak člen lahko vidi črno belem, ham je *el denar in kje je priaranjkljej. | Brat Blaž Novak poroča na ee-;ii, ki ee je vršila dne 26. de 27. jalija, da je priasanjkljaj v bolniškem skladu v dobi šeetih meae ■P S27,974.92. Recimo, da bi v tem akladu še tekom prihodnjih šeet mesecev tako nasadovali, torej bi imeli v enem letu v bolni-; k. m skladu defieita ze 955,949.. 84. To je torej posledica onega velikega dele, ki ga je »vršila klevelandsks konvencije. Ce kdo tedej ni vedel »dobro, lahko bolje vidi aedsj, asmo poročilo tajnika naj prebere in videl bo, kje je ns-stal prisunjkljsj, če je pa ie sedaj po par mesecih trebe gledati za aseamebt, kar moramo na ta način pričakovati do druge koaven eije. Jaz pravim to«. V razredu, kjer je naetal primanjkljaj, je pravilno, da plavajo Slani deficit, da bi vai skupaj plačevali deficit za ki so zavarovani v višjem edu, sli kjer je nsstsl pri manjkljsj, bi bilo neumestno. Še letos sem pisal v Prosveti, de angleške družbe ne dajo članom večjih podpor od 75 odstot kov zaslužka člsns. Ce katera družbe da etoodstotno podporo, to je teko kot Člsn dobi plačo, sko dele, tedaj zahteva, da zavarova ai tudi plača. Popolnoma strinjam se s tajnikom, ki pravi, da je sa ta pris.pevek od članstva previsoka zs varovalna vsota in plačila, kar je danes ih bo težko odpraviti Toliko komentiram jaz na po ročfto o šestmesečnem delovsnju z razloga, ker sem le v ovojem dopieu z dne 17. maja istotako o-menil. Napredovali smo toliko, da vso kalei da bo treba prispevati ia kak izredni aeesment — Jakob ni bival v drla vi poroštvo ako jo hotel piti pred sodiščem radi r nroraču Ownbev je sedel V I I | rani, toda sodišče je izjavilo, da gi MofflasViSjSttt je eo bili i„qi ubil njegovo premoženje in Ouu beye molče vsi kot grob. "Nekaj MORGAN KI KONGRES. Ivojno poglavje ameriške sgo- Carl Haeaalcr, gl. urednik Feder Pressa. 'ti/. ">> -"Predno izključim, g. Morgan, Oonemaugh, Pa. — Nski rudar je označil, kaj pomeni beseda stavkokaz aH akeb, katero oanaČ« bo je natiskela tiskasns v Penni, ns dopisnice in se glaei v prevodu: "Ko je bog ustvsril ksčo klopotačo, kraetače in vampirja, mu je še oetslo nsksj tvsrine zs vsa ko teh treh šivali in da ne bo Šlo nič v škodo, je isdelal sksba Skeb jo dvonolna šival s svedra-ato dušo, vodenimi mošgsnl kombinscijo hrbtenice, nsrejene lepila in loliee. Dočim imajo drugi ljudje svoja srca, imajo on svoje Izrastke in so njih prineif gnili. Ko skeb prihaja po cest pošteni molje mu obrnejo hrbet, sngelji pretakajo solze v nebesih in hudič v peklu ssloputne vrsts, da ne more skeb v pekel. Nihče nima pravice do stavko-kaza tako dolgo, dokler je kje kaka mlakuša vode sa utopljenje eli kos vrvi za obešenje. — Judel Ukerjot je bil gentlemaa napram akebu, ker po isdsjstvu svojega (iempoda je le imel toliko značaja, da ae je šel obeeiti, dočim etavko-lus nims poguma, ds bi se obesil. Ne bodi skebI" — »ta v kar. ni! Morgan j« namreč pr« j za uničeni fiuen<*no, toda razen Own- paši demokratski prijatelji vedno sveeti in udani naši stvari. Niti sdsn nI glssovsl proti predlogi senstu . . ." "Zelo bi bilo priporočljivo in prizadeta stranka nam bo hvale-ina, ako prispevamo vsoto... svrho, ds pridobimo delegste iz južnih dršsv zs interne besedni ka Cannona ns nerodni konvenci ji republičsnske stranke." To ets dva izčrpka is korešpon dence med Ownbcyem in Morgs- bey ni mogel dobiti velik enake veote poroštvo, ki gs je zehtevalo apdišče; valed tega je bU Ownbey 'odeoten", čeprav je sedel tri ke-rske od sodnika. Vrhovno zvezno aodišče je potrdilo aodnijeki od ok. Eden Morganovih odvetnikov je bil imenovan vrhovnim eodni com še predno je prizlv dospel ns Vrhovno sodilla!| Ownbey, vpropalčen in oeremo-čen, ae je nato obrnil na vee ka pitalistične časniksrake sgenture da bi spravil afero v Javnost, toda zaman. Agenture ss niso upsle objaviti 1 Končno jo Ownbey prišel k Federated Presen. Tsko je prišls na dan korešpon denca med Ownbsyem in starim Morganom. Ako bodo dopuščali stroški, bo izdana brošura, ki razgali bogato polje tajne ameriške politično zgodovine. Materijal a jc dovolj za debelo knjigo. Za zdaj citiremo Še nekaj odlomkov: "Pokazal sem to pismo senator ju Tellerju (demokrat iz Colora-ds) in beeedniku Cannonu (repu-bličan iz Illinoiaa)js pissl Own bey 10. aprila 1908 iz Washlugto-na Morganu. "Upam, da nisem storil a tem nič napačnega, ker moj namen je, staliti Vam in biz-niškfm interesom delale. Senstor TeUer Vsm pošlje kopijo vsake predloge, ki bo priporočena ibor-nici" Sledeče kratko pismo je citirs-no v celoti, ds pokaže pristransko gibanje Morganovih interesov1« kongresu: "Osebno, Hon. JiT P. Morgsn, Morgan Librsry. 33 B. 36th St., New Tork, N/ T, — Dragi mr. Morgan: Ali smem govoriti z Vami privetno la par minut, ko ho končan Val intervju s senatorjem TeUer jem t Imam sesšaaok z besednikom Gannonom in s člani demokratskega kongtesnegk odbora v pondeljek nakar žeUm takoj od potovati na naše poeeetvo na Za-psd. Vrt udani j. a. Ownbey." Pismo je dstirano 17. decembra 1909. ■"Dragi g. Morgsn", pričenja drugo pismp, datirano 24. fnbrua-ra 1908. "Prejel sam piemo iz VSTashingtona,, v katerem me prosijo, da prispevamo, ako jo mogo če, 95000 v Canikmov volilni aklad sa pridobitev delegatov is neke južne države. Rad bi tudi imel $6000,, katere bom rabil aa kon venciji demokratske atranke, da preprečimo nominirsaje W. Bryana. Nadalje sem se obvezal zs nenavadnega je, kadsr Morgsnov agent apregovori v javnoeti", j« rekel bivši zvezni aenetor H. F. ettigrew iz Južne Dakote. Own-beycvo razkrinkanje starega Mor. gane ni golo maščevanje. Mož ja na starš leta spoznal krivice, ki ae delajo delavstvu. Za časa masakrs rudarjev v Ludlovu, Colo., pri 1 o.smimi leti je priapeval denar, Ži-vila in obleko za atavkarje in pr«. jel je zahvalno piamo od odborni-cov rudarske organizacije. v javnem Življenju, je v aUbem položaju nove ligitacije, ki ga na kanL Nekateri d. u- RAZNO. 1 m $5000 v Hearstovi ssdevi, ako se nam obnese aranžma... Naložite 1116.00 na moje ime v American Szchange National banki v New Vorku in dajte potrebna navodila nom, katera je sdaj v rokah Fedo- mr. Jojcu. .(Thomae W. Joyce"je St Louia, Ko. - Rojaki le gT tovo pomnijo moj dopie, hi je bil prlobčen v Proeveti dne 17. maje in eem v njem označal glede dela clevelanduke konvencije oeobito glede tretjega in četrtega razre da bolniške podpore. Mogočo eo si kstfri člsni mislili, da ni ree, kar aem pisal ali pa mogoče, de sem kritičar. kekoršnjih je dovolj ao-| umeitnih. Ko, bratje In eeetre, nimam časa, da bi mlatil prazne »leme, ker čee tudi lehke pore-bim sa kaj boljšega. Kot devet letal člaa BNPJ eem veekakor se. Interniran s dobrobit eeloknpne ge članetve. Jas sem takoj pravil ln samil, plečeveti po štiri ali pet farjev bolniške podpore na dan, tnda do-volj členov tega al verjelo. Pra-rili eet Ako ima človek veš pod pore, sate tadi vel pleša. Koli kor so meai tneae rasassre, eem tekej uvide!, de se s tekim rsču orsčunimo, v koliksai rated Prema^. „,,,. % _ % Korešpondenca ae nanaša na sa konodajatvo v kongresu,* ki je sle (Ulo finančni paniki leta 1907. Pa niko so bili povsročili Morganovi Interesi s namenom, da uidejo uni čen ju, s klterim ao jim groziU Rookefcllerjevi interesi, ko je bile propadle Morganova pustolovšči s podjetjem "Internstionsl Meresntile Msrine" Paniko so rabili za dosego Vree-lend-Aldrirhevena denarnega Itona v republičanskem kongresu rs časa druge Booeeveltove admi nletracije. 8 tem sakonom so hoteli bankirji doseči bolj "prožne fi nance", ki so jih dosegli ob čoeu Wilsonove demokratske edmini etracije. Takrat, ko je bile penike v najlepšem cvetju, je bil sprejet zskon sisteme zvezne denerne re-zen e. ns temelju ksterega je fM šla finančna moč v nekaj rok pod pretvezo preprečenja bodočih pe BK- T Morgan leU 1907 in 1908 je bi sterejši J. P. Morgan, kateri je aSirl v Rimu leta 1913. Od takrat je eedanji J. P. Morgan glava ban Anega sevode, ki se imenuje J. P. mfrflHM Smrt starega Morgena je bila neereča za njegovega waahington zaupnika J. A. Ownbeya, polkovnika in rmlerakegs liMrl ja. Ownbey ee je bil pred 40 let saklel, de ubije Morgana radi ne kega osebnega rezleljenje, toda ves to je bilo porabljeno in ss čs-«s panike je bil Ownbey največi Morgenov zaupnik. Mfadi Morgan je po vpropeetU Ownbeya z dolgimi pravdami; zarubi» mu je pre nošenje in ga kupil ekoro sa ab' na podlagi infamnege del.»ar akegs zakona, ki je le odpravljen. Federated Preee je le pred nemirni ■eeeei poročal na kek aačio ai je Morgan osvojil Ownbeyevo peae Na temelju omenjenega re je moral veak peeeetnik, ki starejši uradnik v Morganovi pi * v New Vorku in j« še ds Um nameščen.)" Piemo t! dne 31. marca 1908 o menja "hudičevo La Follettove emendmente" v Sldrielievi finančni predlog in da je zbornični predaednik Cannon dejal, da ee predsednik (Rooeevelt) trudi, da La Folletta abaolutno uniči politično. (To je bilo takrat, ko je Ted-dy odločil, da mora biti William Howard Taft njegov naelednik). Politični preobrat leta 1912, ko jc bil Woodrow Wilaon izvoljen, so slutili Morganovi. agentje le 14. februarja 1910, ko je Ownbey v "zaupnem poročilu" pissl sls-dečej ^ "V evrbo, ds bodo demokrstje v stanju kontrolirati politični položaj In si zsgotoviti goHpodstvo v kongresu ter poresiti hudobne predloge, Id so Ikodljive 'flhtSv < nim interceom, je potrebno, ds jim Is daaea zagotovimo podporo Železnilkih drulb, ki operirajo v tistih državah, v katerih ao demokrat je na slabih nogah. Zagotoviti si mdremo tudi zmego tistih mol kot so Culberson, Bacon, Tillman in drugi v senatu ter molje enake odličnoeti v poelsneki zbornici, ki vodijo demokratsko stranko. Vsi ti molje morajo biti zagotovljeni, da finančni interesi ne bodo s denarjem porazili njihovega pted aedniškega delegsts pri prihod njih volitvsh." \ Ownbeyovs plama dokazujejo, ds eo demokratje bolj poceni ks kor republikanci. Koagreoaiki, ki se niso keteli direktno prodati ae densr. se bUi pridobljeni s drugi mi konedaijsmi, ki ee bile ugodne sa njihove dršsve. Morgsnov a-*pnt je plačal nekemu aenetor ju ia vzhodne drlave — U je Uroke snsn valed ovoje odprte delevniee Kulturna slika is Španije. — Španski kralj je odpotoval v spremstvu ministra za notranje zadeve v pokrajino Laz Hurdeaa v provinci Eatramsdura, odkoder ao prihajala zloglasna poročila o bedi in ao o istem razpravljali v parlamentu. Ore se tam 4a od vsega aveta zapuščeno pokrajino, ki meri 450 kvadratnih milj, je deloma gorovje, deloma nišina in je po nji nastanjenih 8000 prebivalcev. V tej celi pueti ppkrajini ni ene ceste, ne zdravnika ne lekarnarja. Hurdanci živijo v bornih podzemeljskih vlažnih kočah, kjer epijo in jedo ovce, koze ia prebivalci ekhpaj. Oken po teh stanovanjih nimajo in tisko ni ni-kakega pphištva. Odrezani živijo od ostalega aveta. Nalezljive bolezni v družinah, ki so se neksko vcepile v celi rod, so degenerirale prebivalstvo. Dočim po celi Španiji dosega umrljivost prebivalstva 22 od tisoča, je v pokrajini Las Hurdesa umrljivost dosegla že 29 od tisoča. Sedaj se to-roj gre sato, da bo država uvedla akcijo za velikopotezno zdravijo- aje. * M . Za ropareko vojno v severni A-friki je država izdala sto milijona pezet, kar vse bodo morali plsfca-ti revni prebivalci; za cerkve, sa-m ostane in tako nepotrebnosti iz-ds držsvs milijone, ki jih mors zalsgsU ljudstvo s dsvki. To js "kulturna" dežela, dežels gradilccv cerkva in vernih katoličanov. Hovo delavsko podjetje v Bel-giji. Belgijsko delavstvo'je zna-no po svojem zelo naprednem zs-družnem gibanju. Ni še dolgo, ko so v Gentu ustsnovili transportni delsvci in tsmošnji ribiči s pomočjo delsvske žsdruge "Voo-j rui" vsliksnsko skcijsko družbo z Imenom "L* Arment Ostends-is". Nsmen zsdrnge je, ds kupuje, trgujč, predvsem, ds zslsgs tsmošnje ribiče z cenim orodjem. Nadalje, ds ustsnovi potrebne de-levnice, zs zgradenje in poprav-ljsnje ribiških čolnov. Deležni kapital je pri začetku poslovsnjs znašal 2 milj, Hin. v zadnjem ča-au ee je pa moral zvišati na 4 milj., kar pomeni velikanaki na-predgk. Družbi, je gleaom pravil dana možnost se razvijati, stops-ti v tozadevne stike z domačimi, kakor z inozemskimi podjetji. V posesti ima že sedem posebnih parnikov, ki se porabljajo u morski ribolov na visokem morju. Ti parniki so med največjimi v luki Ostende. Nanovo se urejs priprave za konzerviranje in oka-jenje rib. Ds je podjetje plodo-nosno nam kaže prebitek ksteri presega 1 milj. 700,000 frankov v zsdnjem letu. Kitajci oonijo fosila, r- Foai-li (oksmenine) veeh vrat imajo ns kitsjskem visoko vrednost. I-menujejo jik "zmsjeve kosti" in ko so semleti smešsni s kislinami in dragimi kitajskimi vrežarijami jih esratrsjo kot zdravilo, ki nedvomno pomsgs proti > sleherni bolesni od revmstizms do rane od puškinega atrela. Lekarnarjem ae torej pogosto posreči napraviti dobro kupčijo s takimi okameninami in če Kits-jec najde pri kakem kopenju o-kemenelo okoetje, gs čuvš kot bi odkril zlstd šilo. Tujci, ki bi bili radi raziakovali take jeesr, so pogosto naleteli na zapreke fn je bilo aploh nemogoše vršiti rez-isksvo med edkopuinsmi foeilov, ketere zapuščejo Kitejei kot men-govredno premoženje od rodu de rodu. Vera v Fengšoje, duhove sem-Ije, vode in vetrov, ki čuvajo vsa pokopališče ne KiUjekem, je drs-gs tsks narodna vraŠs med Kitaj-ei, ki onemogoča rasiskevaleem vaško znanoetno delo. V goeto •Unjenth pokrajinah je jeko tei-ko nejti prostor tako daleč od grobišč, da bi "fengiaj" ne SK9.0U0. fn koliko oe dobil, dru-lloval ]tkalci foailov ssersjo '' gi' Neki bivši demokratski pred skrajno previdni z »akenjna. » sednik ja bB nejeenejši, ker je bi-'jih ne epezijo bHšnji valfeni. SUvirtka Narodna (Federated Press) IT. v rfrUvi mialim ogoljufati t AU ne goipo-darim dobrot Ali nlaem sooialistf Boljši nego vaa itranka 1 Biccr pa — ti imaš vpliv, poskrbi, ela •tranke ne bo koalov etreljala, posebno da me ne bo napadala, pa bomo aopet prijatelji. Ho interese bom dajal strankinemu tlaku, kakor jik dajem idaj drugim... Tako se je sgodilot Nevednost P«, ki je aopet enkrat ne novo rodila svojo mster revščino, js postala po porodu tako bohotna, kakor Še nikdar. Za mnogo članov tists delavske drušlae ie postala prcliriNAna glava bog, ki vae prav ftori, karkoli atori. "Hej je sej ao dobtr gospod 1 Dobro, di\ jih imamo! Kdo bi goepodarll. če bi jih na imeli t Je fe res, ds je bil dom prsvssprav kupljen sa nas, pa — sskonl so iskasali, da je naš* polovica manjše nago go-spodova. Le pridni kodtmo, saj ao reklt^a bodo s nami, če bomo pridnf) fte inserat nam bodo da- Znamenja (Julija 3142) pomeni, da vam naročnina potočo na ta dan Ponovita jo pravočasno, da vam lieta prejmete, je mogoče vstav Ijon, ker nI bU plačan. Ako ja val list plačan in ga no prejmete, Ja mogoča tptav-lien. vsled napačnega našlo« va» T piši ta nam dopianico in navadita stari In novi naslov* Nafti aastopniki so vsi drv* itveni tajniki in drugi aa* stopnild, pri katerih lahko plačata naročnino. Naročnina aa salo lato Ja Člani S. N. P. J. plačajo aa pol lota 11.90 in sa celo leto ^ % .■ / i,.v' ■ M Za mesto Chicago Jo aa Za Evropo stana aa pol lata $4 00, aa vsa leto pa 18.00. Tednik stana sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c aa poštnino. * - i Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslovi upuavnutvo "PROSVETA" m 2687 So. Lawndale Ave., CHICAOO, ILL. Tolikšns je blls nevednost I Pa ne pri vseh. BiH so, ki so o-bupsli nsd tem domom lu ki niao hoteli {deseti ,kakor hočs "dobra* polovica. ZspuMili so dom in revščino i "Ni rss, ds smo revni! Mi delsmo in naredili al bomo tudi sv*j dom .kajti prav nič ai nc damo pri delu ofgajati! V viharju tn povod njt prihaja pomladi. Zelo mnogo js Črne, umsssne naplavi-ne, strsliopetoi ss boje. ds bo se-dušils vse šivljenje. Mi pa nič. Mi vemo a Cankarjem, da bo vaklila Is te Črne naplavine bujna rasti Naprej!" PEODA as dobre idoče groeerija in m«snies, (nahaja se vsredini slovenska ns* nelbine. Zmerno ni/k« eene. Otfls-jolio a« pri lastniku ns 2228 Ho. Wood Mtreet, Ckieego, III. (Adv. Aug. «3 36 21) ULATOR '// ■r '///////>//.'///'///// DOBRE tol • 7 1 ^'^fiP^P^I!1^ PROSVETA Frank Hellag: Blagajna velikega vojvode. Iz ivedščine prelolil P. J-o. (Dalje.) Bližnja bodočnost bo pokazala, kakšne poalediee bo imel prevrat na otoku Minorki. Ali bo res prevzel Luis Hernandee, kakor je rekel kapitanu Simonau, državno upr§vo v svoje roke ia s ksko srečo f Hissonaovo poročilo Js v tem oziru preeej jssno. Minorčani aa bočejo na vsak način iznebitl velikanskih državnih dolgov, ki so onemogočili vsak napredek otoka. Z osirom na to in na sgodo-vinski položaj, ne moremo same-riti Minorčanom tega, kar so storil« ' Kakor se »a»i čitatelji gotovo še spominjsjo. se je izvršila pred-včersjšnjim ns ]*>r»ah v Parizu, Madridu in Rimu preeej čudna borzna »pe^artje, s katero so mjISt skoro val državni dolgovi Minorks v ene roke. Kdo je izvršil to borzno špekulacijo, ss le ni moglo ugotoviti. Po nsših informacijah jo je izvedel neki inozemski sindikat. Gotovo pa je, da bodo člani tega »indikata s preeej čudnimi občutki brali ta naj-novejM poročila t Minorke. V pomirjenje francoske javnosti povdarjamo, da ni bil na otoku Minorki angažiran noben znatnejši francoski kapital." . bila, da *rede obupni gospodar-ski položaj. PO dalgem fremialjr-venju in posvetovanja so sklenili, da odpišejo polovico državnih dolgov." To ss je zgodila na Sv.-di.kem leta 10»., toda aa Miaorki so bi-li siBogo temeljitejši, tu so eao-stsvno odpisali vaa. Te je joko lepa prigoda, gospo-dine ColBn, jako lepa in prijetno prigoda. . . . V. POGLAVJE. Pomladanski vašsr v MarsaUlu. Dn« «. marca leta 1910. je šel okoli 5. ure popoldne mlad in e-!. ; data v najem." "Včoaifc." "Tudi za dolge rošnjef" t '•8*mo za dolge vožnje! Kaj mislite, da Je moja jahta obratni polšt" • 1 > "Toliko bolje, povejte mi ae-no." ,; $ "To je različno 1 Računam navadno na teden, ako ni kaj prav posebnega!" "Dobro! In koliko zahtevate na teden!" "Tristo frsnkov brez hrsne in oija.,f; $ : , . .. "Jako dobro! Vi greste z ns it" . ' "To se razume, ksj mislite, da ae ne razumem več v svoje rokodelstvo, ako sem star svojih 50 let!" ' ■ 'Tega nisem mislil, gospod ka pitsn. Ali ste sedaj prosti?" ^ Hm — morebiti." "Ali poznata balearske otoke!" , ' '' ' "PriMilno! Trikrat sem ^jfjle "Mlnorkot" f / : Jj^j: "Toda vi vendar ne mislite.. T" "Mbotfco! Da, ravna Minor-kol" . ' "Toda tam je revolucija!" 4 "Torej vi sta še šlišaH to.* Da, pravijo, da je tam revolučlja, pravijo, goepod kapitan. Jas sem žurnalist, in se hočem sam prapri Vsnr Tork. (Jugoslovsnaki oddelek F. I* I. »-) VII. • W' Noben znatnejši francoski kapi-tal!. . . . Imeli so popolnoma Pfav. To je torej nagrobni napia, gospod Filip Collin, nad grobom tvoje velike ipekuiacijc, nad tvojim ponosom in tvojim triumfom. Ksj bo nski rekel gospod Issses iz Loadons? Milijon tristotisoč funtov, prav čedna vaota Je to, Filip Collin! Kaj Je v primeri a tem onih 50.000 funtov, ki si jih vložil ti v podjetje! Dragi in ljubi Filip ColKii, nikar ne delaj nikdar več »pekula-aij in kupčhjs državnimi papirji 1 H pomni se one lepo in Žalostne sfera h švedske sgodovine v letu 1S09, ki pravi o nji zgodovina takole: "Prva naloga novih »o! je —...... r „ mornariška zastava. Vse to je dokazovalo, da je biča last starega po more a. Gospod v zelenem površniku jO odprl vrata na vrt in šel hitro do hišnih vrat, na katera je potrkal, na kSr mu je odprla služkinja. "Ali bi mogel govoriti z gospodom Dupontomt" "Koga naj prijavim!" 'J Recite, da bi nekdo ral najel njegovo jahto." "Izvolita!" Tujca ja stopil v malo sprsjam-nieo, kjer se je vsedel v ameriški naslonjač. Čas par trenotkov so ss odprla vrats in vstopil ja krepak, korpulenten mož s onimi zi-bsjočimi koraki, ki izdsjajo na prvi pogled pomorca. Po glsvi ja bil popolnomd plešast, njegov o-bras je bil bakreno rdeč, Imel je precej dolgo, Že skoraj popolnoma nivo brado. 'Kapitan Dupontt" "To sem jaz!" Tako, jaz nisem žurnalist in me prav nič ne zanima, kaj je na stvari." " ' ' ' v "Tr-rej, vi se ne zanimate ža ta ko izvaaredna stvidp \ £ "Mbgoče, tod« izp...,...........0M. t v a nngK v Jugoslavijo aa tMh aandUb. ki -* MAURCTANIA na itania Cigarete ■i M*" - ■ n 1 emil bankir KISS, 'SaeaM Ava^ YORK. NEW Praaecal Smfcfe POTOM rosTrm SIFKAKTE AM raESKRBIM 8TAKEGA KBAJA. BOJAZE VLJ OBAVLJAM POSLE. A M C N Z emil NEW mtmBsmm GROZDJE GROZDJE GROZDJE Ako talit* en aH v«č i«lesnišldh mu(iitO»^tomvač pišite nam nišldh vos svežega groadja, tedaj no takol aa vsa pojaanlla v angleškem sli v slovenskem Jeziku. Mi. prodajamo v rasnih količliish in nu grozdje čisto teio bokse prosto. Mi nakladam« kara nem magazinu in se posebno pasi na vsako polljitcv. aa ceno na naalov: P. ERLICH Sl COMPANY, Ur m _ rtino V nal«m ssloi-Pišite šo dsnea SS7 Wkalaaala Tarniaal Lee AagaUe, CaUloraU. RATAV DA T1T TI? KUJ AH rAJH Jt V trgovini nad IS let. na tiaoč« dolarjev razpošlje blaga po cd r slišalo da ni vsak dobil pošteno blogo. Kdor po celi Asw- fMvrnvm glftUnC gramofonsk« jezili Ameriki pu oo ni nikdar____ od naa enkrat kupi, šo kupi. Pc riki sa ura, zlatnina, arabrnlna, t „ Columbia gramofone. «1 oven tke ln V vs«h plošč«, aastava, regalij«, kape Ud. IpP . ' On je edini pravi saetopnlk v Conemaugh, Pa^ ss Columbia nofona in plošča. / En sam poakua in prepričali ao bodete. v ^ j IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. grame l- itf. "... * DELNICE JADRANSKE BANKE. nlška S00| Sitvt sklepa občnega abora od 17. maJa a« i« :« glavnico od 120 milijonov kron na S40 mili ,000 delnic po K 400 aH din. 100 nominato. Jonov kron a ledajo Is mnogoštevilnih vprašani naših strank glede nakan« deln« jO sklepoti, lJW aa tos. 1SSS lahovati za toto lSttte boljš/1 Ka vpla to Informacij« «e FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 82 Cortkusdt Stresi, Naw Vork, N. Y.