Razne stvari. Iz domačih krajev. f Kardinal dr. Jak. Missia. V prvem trenutku, ko se \e dne 24. marcija raznesla žalostna vest, da je v Gorici umrl kardinal Missia, je nihče ni hotel prav verjeti. Toda bila je resnica. V noči od 23. na 24. marca je nagloma umrl zadet od srčne kapi, previden s sv. zakramenti. Bolehal je že od ljubljanskega potresa sem. Ko je bil v Ljubljani, se je večkrat govorilo, da bljuva kri. V Gorici je bil zadnji čas na srcu bolan in se že ni mogel vdeležiti zadnjih škofovskih posvetovanj na Dunaju. Dne 23. t. mes. se je počutil zelo zdravega in bil pri večerji vesel. Po noči ob 11. uri pa ga je napadla znova bolezen. Kardinal dr. Missia se je rodil dne 30. julija 1838 na Moti v župniji Sv. Križa na Murskem polju. Dne 20. maja 1863 je bil posvečen v maSnika. Dne 10. novembra 1884 je postal ljubljanski škol, dne 12. dec. 1898 knez in nadSkof v Gorici, dne 17. junija 1899 pa rimski kardinal. Njegovo življenje ni bilo praznik, ampak dolg delavni dan. Čim visje se je povspenjal, tem SirSi }e postajal njegov delokrog, tem večja njegova delavnost. Mnogo, neprecenljivo mnogo je storil med Slovenci za povzdigo katoliške zavesti. V miru počivaj, blagi vladika! Pogreb bo na velikonočni torek predpoldan. r z j a v a. Dne 24. sušca 1902 v ce 1 jskem »N ar o dn e m D o mu« vsled vabila svojih tukajšnjih deželnih poslancev zbrani Slovenci izrekujejo enoglasno svoje globoko obžalovanje, da je »Slovenski Narod« v svojem listu od dne 24. t. m. Stajerskim Slovencem priporočil kompromis v zadevi samostojnih s lo v en sk o - n ems k i h n ižjih gi m n az i j skih razredovv C e 1 j u. Taknasvet smatrajo zbrani celjski Slovenci za opomin k nad vse s r amo t i lnem u popustu osnovnih svojih kulturnih zahtev, k odstopu od ene prvih pridobitev glede svojih srednjih šol in tako k nemožkemu, strahopetnemu, brezznačajnemu begu iz boja za obstanek naroda slovenskega. Casnik, ki vabi štajerskeSlovencevkompromis gledesamo- stojnih slovensko-nemSkih gimnazijskih razredov v Celju, v katerih se vsaj trije predmeti učijo v slovenskem jeziku, — časnik, ki popolnoma prezira ravno v zadnej dobi tako glasno in s i j a j n o dokazane pravice S t ajerskihSlovencev do trehpopolnihsrednjih Sol slovenskih, — časnik, kivočigled t e j sveti praviei nasvetuje popust one tako težk o pr i b o j e v a n e malenkostne trohice od te pravice, — časnik, ki to postojanko podira, — tak časnik ni in ne more biti glasilo Stajerskih Slovencev. Akobires kak slovenski državni poslanec omejeval svoje parlamentarno delovanje vobrambo Celja v smislu »Slovenskega Naroda«, tak poslanec bi bil nevreden zaupanja svojih v o 1 i lc e v. Dr. Dečko, predsednik zbora. Baš, poročevalec Vesele praznike! «Ko bi željč veljale kaj... !> A ker je dandanes tako v navadi in ker se šteje med neolikane, kdor tega ne stori, štejemo si v svojo uredniško dolžnost, zaklicati vsem dragim sotrudnikom, prijateljem in naročnikom naSega lista: Vesele velikonočne praznikel Zaspana politika. Gosp. dr. A n t o n B r u m e n, odvetnik v Ptuju nam je poslal naslednje pojasnilo: Ne toliko pozivora na znano določbo tiskovnega zakona, nego pozivom na VaSe resnicoljubje, Vas z ozirom na uvodni članek «Zaspana politika* v štev. 12 z dne 20. marca 1902 pozivljam, da na določenem mestu popravite Vašo notico o predsedništvu političnega druStva «Pozor» v Ptuju na tak način, da jaz nisem predsednik društva «Pozor>. Toliko resnici na ljubo! — Odličnim spoštovanjem dr. A. Brumen, odvetnik. Papež o kardinalu dr. Missii. Papeža je globoko ganila vest, da je umrl kardinal dr. Missia. Proti svojemu spremstvu je rekel: «To je bil svet mož!» Znano je, da je kardinal dr. Missia veliko veljal tudi pri naSem cesarju, da je na cesarjevo željo šel iz Ljubljane v Gorico in na cesarjevo prizadevanje postal tudi kardinal. V Gradcu }e bila dopolnilna volitev za deželni zbor. Zmagal je dr. Hoffmann Wellenhof z 283 glasovi, propal Avgust Einspinner z 176 glasovi. Oba sta nemška nacionalca. Štajerski deželni zbor se snide h kratkemu zasedanju 2. aprila. Na dnevnem redu bo 14milijonsko posojilo mesta Gradca. Zadušil se v pijanosti. Te dni so našli kočarja Jakoba Vojska iz Sloncev mrtvega na slelji pri posestniku S. Šešerkotu. Ležal je na trebuhu in se tako zaduSil. V Ptuju se je bil močno opijanil. Pristava. Veleč. gosp. Ivan DoberSek, župnik pri Sv. Emi, daroval je tudi letos 10 K za uboge šolarje naše šole, za kar se mu tem potom izreka prisrčna zahvala. — Bog plati! V Zrečah je g. Bučar Franc, uradnik pri tamošnjem premogovniku, dne 23. marcija obhajal sedemdesetletnico svojega življenja. Priljubljenemu gospodu pač vsi rudarji iz dna srca želijo: Še mnoga, mnoga leta! Nesrečna hiša. Grozen dogodek se je dogodil 22. t m. v Policah pri Radgoni. Viničar g. Franc Krenpla je imel ogrske kopače, ki navadno tam spijo, kjer viniCar. Tukaj se je ogenj zanetil, ki je dva fantka zadušil, eden skoraj 5, drugi dve leti star. Ogenj je nastal med 10. in 11. uro pred pol- nočjo. Pred 5 leti je ravno ob tem času in v tej hiši ogenj nastal, ki je tri deklice zaduSil in nekoliko opekel od 2 do 5 leti stare. Pri tej hiSi so pred nekimi leti enega nekod ubili, drugega od te hiše je ruda zasipala. — Tako je v kratkih letih sedem ljudi po nesreči iz sveta šlo. Zares nesrečna hiša! Ogenj. Na cvetno nedeljo, dne 23. marca zvečer ob 9. uri je začelo goreti pri Lovrencu Lenkovič, posestniku v Župetincih, župnije Sv. Antona v SIov. goricah. Zgorelo je vse hiSno in gospodarsko poslopje. Živino in druge reči so rešili. Posestnik je bil zavarovan za 1600 kron. Razlog požara ni znan. Srseni. Zgodaj so začeli letos letati sršeni v Št. Ilju v Slov. gor. Razlikujejo se od lanskih v tem, da ko so bili lanski rumeni, so ti letošnji posebne pasme, so namreč črnorudeče-žolte barve. Tudi v teaa se razločujejo od lanskih, da imajo svoje brloge samo tam, kjer se ne zbira «bindiŁarski gsindl». A tudi v piku poznajo izjeme, ker pičejo edino samo spet «Windisches Gesindel». Posebno pa stičejo in pretijo smrtno pičiti, hudomuSnega dopisnika fSlov. Gospodarja* od Sv. Ilja, kar pa se jim ne bode posrečilo. Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 23. marca 1.1. nas je loCila božja Previdnost od zasluženega 87-letnega starčka, rojenega v Ptuju, Rajmunda DominkuSa, kateri je od leta 1847. deloval kot nadučitelj med ljudstvora Sv. Antona v Slov. goricah, in istotam od leta 1879. živel v starostnem počitku. Dobrodušnost katero je skazoval Antonjevčarjem, in ljubezen, katero so gojili njegovi gojenci tudi v poznejšem življenju do starca, nam je dokazal veličasten in mnogobrojno obiskan pogreb dne 25. marca 1.1. In to ne zastonj. Deloval je v Soli po lastnih močeh in razmerah svojega časa. Pridobil si je ljubezen in spoštovanje. Povzdignil je sadjarstvo ondot na visoko stopinjo v prid eele župnije. Zaradi tega je bil tudi trikrat pri sadjarski razstavi v Radgoni častno nagrajen. Srca svojih sožupljanov pa si je posebno pridobil s svojim muzikaličnim talentom. Bil je strokovnjak v glasovirju in orgljah. In kot tak je bil že za časa svojih Studij občeznan v Gradcu in pred nekaj leti je Se slovel kot tak po celih Slov. goricah. Radi tega tnu je tudi pri zadnji popotnici zasvirala godba v oni v duSosegajoči nagrobnici genljivo slovo. Na jako priprost način je unetil on iskrico zanimanja v duSi dandanes jako slovečega slovenskega slikarja. Pri spominu na blagega starčka se nam hoče vselej zasolziti sočustvovalno srce. Svetila mu večna luč! Iz Celja. Iz krogov odvetniskih in notarskih uradnikov se nam piše: Na zahtevanje našega društva se je po hvalevrednem prizadevanju poslanca gospoda Žičkarja predložil vladi predlog za postavno upeljanie nedeljskega počitka v odvetniskih in notarskih pisarnah. Ta predlog se je izročil socijalnopolitičnemu odseku v pretresovanje in ima o njem poročati poslanec Wilchelm. Upati je, da bo sedaj vendar enkrat ta zadeva povoljno rešena. — Proti upeijavi nedeljskega počitka slišali so se nekateri ugovori, ki so pa povsem neutemeljeni. Trdi se, da bode nedeljski počitek le v Skodo uradnikom, ker bodo imeli več časa za zapravlianje(!), ker bodo radi tega dobivali manjšo plačo (!!); nadalje, da je popolen nedeljski počitek nepotreben, ker lahko uradniki svoje verske dolžnosti opravijo zjutraj. — Ti ugovori pač niso tehtni in nam kažejo, da so dotičniki popolnoma zgubili pojme o pomenu in namenu nedeljskega počitka. Ali se radi nekaterih lahkomišljenikov, ki Gospodov dan zlorabljajo, nedeljski počitek naine uvede? Se-li naj ne uvede, ker bi ta ali oni trpel kako nedokazano Skodo, ali za to, ker se lahko božja služba zjutraj opravi? Temu ne bo nihče pritrdil. Pač pa se mora upeljati radi tega, ker je določen vsemu človeStvu po božjih in naravnih zakonih. Odkar svet stoji, obstoja tudi v stvarstvu red nedeljskega po- čitka. Ustvaril ga je Stvarnik sam in dal zapoved v njega izpolnovanje — pa ne samo temu ali onemu stanu, temveč vsem svojim stvarem; to pa kot pogoj za obstanek istih, kajti vstvaril jih je z naravo, ktera potrebuje in zahteva počitka in razvedrila po napornem vsakdanjem delu. S tem je pojasnjeno tudi dejstvo, da tisti, ki Gospodov dan najbolj uvažujeio in praznujejo — to so v prvi vrsti Židje — dosegajo v obče višjo starost, mimo tistih, ki nedelje no6ejo poznati. Po božjih in naravnih zakonih je torej nedeljski počitek utemeljen. NaSe gospode poslance, kateri so dozdaj bili za upeljanje nedeljskega počitka pa prosimo, da se z vso eneržijo zavzemajo za dosego te upravi6ene zahteve, V zahvalo njim bode tisočeri »Bog plati!« našega revnega stanu. Shod v Celju. Kmalu se skli6e v Celje shod zavednih in razsodnih Slovencev v posvetovanje našega politi6nega položaja, s posebnim ozirom na celjsko vpraSanje. K izjavi, ki jo priob6ujemo v zadevi «Narodovega» pisarjenja o celjski gimnaziji, nam Se je pripomniti, da se je na zboru brez ugovora povdarjalo, da «Narodovo» postopanje ni narodno-napredno, ne slovensko, ampak da je — izdajalsko. Dr. Ivan Žmavc sedaj v Pragi, naS rojak iz Kapel pri Brežicah, odpotuje te dni \ Pariz in London, da po naročilu »6eške akademije ces. Frančiška Josipa za znanost, slovstvenost in umetnost« prou6i uredbo državnoznanstvenih in narodno - gospodarskih učiliSč tamoSnjih. Iz šole. Nameš6eni so bili: kot nadučit. v Polj6anah nadu6itelj g. Jos. Svetlin v Makolah, na slov. Soli v Ormožu učitelj g. Jos. Rajsp istotam, v 2alcu ondotni učitelj g. Ant. Petri6ek, v Št. Andražu nad Polzelo u6itelj g. Herm. Brence v Šmartnem pri Gor. gradu; kot u6itelj-vodja pri Sv. Emi u6itelj in vodja g. Iv. Krajnik iz Št. JoSta na Kozjaku; kot u6itelji ozir. u6iteliice: v Žalcu u6itelj gosp. Fr. PristovSek v Skalah, v Šoštanju ondotni učitelj g. Iv. Lukman, v Polzeli ušitelj gosp. Henr. Karničnik v Makolah in u6iteljica gd6. Jos. Koderman v Tepanjah, v Dramljah u6iteliici gd6ni Pavl. Mrevlje in Ljudm. Mesar, v Št. Vidu pri Ponikvi ondotni učiteljici gd6. Ter. Sajovic in Ana Kalšek, na dekliški šoli v Šmarju pri JelSah ondotni učiteljici gdčni Fel. Mach in Leop. Ho6evar, v Tinjah ondotna u6iteljica gd6. Gabr. Fisolitsch, na šoli v Polj6anah u6iteljica gdč. Iv. Kralj iz Središča, v Makolah ondotna učiteljica gdčna Roza Miklavec. Odvetnik dr. Mraulagg, eden celjskih nemških-Slovencev — kakor kaže njegov priimek — je zapustil Celje in se podal v Maribor, da osre6i ondotne »Nemce«. Celjski Slovenci so mu zato prav hvaležni. Iz Št. Jurija ob Ščavnici nam po- šilja načelnik krajnega Solskega sveta pojasnilo zaradi napisa na šoli: Bogu, Domovini in Mladini. Ko se ie šola na novo pobarvala, takrat se Je prebarval tudi napis. Ker pa je bila stena takrat mokra, se napis ni takoj naredil, a naredi se zopet o prvi priložnosti. Šola bo torej zopet nosila stari napis. Trtna uš se je pokazala v Konjicah in se vsled tega ne smejo izvažati trsi iz ob6ine KonjiSka okolica. Smrtna kosa. Dne 21. sušca t. I. je umrl v TrgoviS6u, v župniji velikonedeljski, 841etni Sebastijan MeSko, o6e rajnega profesorja dr. Alojzija Meško. Truplo blagega rajnika smo cvetno nedeljo ob obilai udeležbi vernega ljudstva in ob prisotnosti petih duhovnikov izročili raateri zemlji, duSo njegovo pa priporo6amo v pobožno molitev. Cerkvene stvari. Umivanje nog. Mil. knez in škof so umivali danes naslednjim star6kom »apostolom« noge: Franc Matuškovi6 91. Simon Mlinari6 82, Štefan Pavlin 82, Štefan Ribifi 80, Deu6man 73, Jurij Veingerl 79, Jakob Veidacher 76, Franc Janus 72, Jožef PoS 72, Janez Nudel 82, Martin Ribič 82, Valentin Veber 80 let star. Društrena poročlla. »Rokovnjači" pridejo na obeno željo zopet v Maribor, ker so zadnjikrat, dne 19. marca vsem toli dopadli s svojim nastopom v Narodnem domu. Nastopili bodo dne 6. aprila na belo nedeljo. Za6etetek ob 8. uri. Vstop je dovoljen vsem, tudi neudom. Posebna vabila se vsled tega niti ne razpošiljaio. Na belo nedeljo torej v Maribor »Rokovnja6e» gledat! Jtzlet v Št Ilj v Slov. gor. priredi pri lepem vremenu v nedeljo, dne 13. aprila »Športno društvo ,Maribor'.» Dne 3. aprila ob 8. uri zve6er je pa izvanredni ob6ni zbor v Nar. domu. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali slede6i p. n. dobrotniki in dobrotnice: PSunder Ferd. kapelan 5 K, Neimenovana posestnica iz Sv. Petra >za kruh sv. Antona« 6 K, Posojilnica konjiška 50 K, Julijana GorSek »za kruh sv. Antona« 2 K, Neimenovana >za kruh sv. Antona« 1 K, Neimenovana »za kruh sv. Antona« 1 K, Anton Korošec 10 K, Posojilnica v Framu 30 K, Posojilnica v Brežicah 20 K, Voh Jern., kanonik 10 K, Gaberc Martin žup. 20 K, na gostiji Bohanec Vajda v Dobravi 5 K, Neimenovana 1 K, Katarina Rižman iz Liutomera za »kruh sv. Antona« 10 K. Bralnemu društvu v Galiciji je daroval 6. g. Iv. Košar, župnik, okoli trideset knjig, za kar mu izreka prisr6no zahvalo odbor. Posestnik Ivan Grobelnik, je pa odstopil druStvu brezpla6no sobo, kjer ima druStvo svoj sedež, za kar mu bodi tudi sr6na zahvala. Odbor. Dijaški knhinji v Celju so povodom slavne zmage glede celjske slovenske gimnazije poslali pre6astiti gg. rajhenburški duhovniki 20 kron. — DijaSka kuhinja s tem izreka pre6. gg. darovateljem najtopleišo zahvalo in se ob enem obra6a do vseh slovenskih rodoljubov in prijateljev u6e6e se mladine, da se o vsaki priliki spominjajo dijaške kuhinje v Celju. Najbolj si osiguramo obstanek slovenske gimnazije v Celju, ako lajSamo marljivim, ubožnira dijakom bedo, katere se med njimi preve6 nahaja. Vsak dar je dijaški kuhinji dobro doSel. Makole. Pri ob6nem zboru naše «Posojilnice* dne 13. marca izvoljeno na6elstvo je to-le: 6. g. Mih. LendovSek, župnik, za ravnatelja; g. Sre6ko Mahor, u6itelj v Makolah in g. Andrej Pohleven, cekv. klju6ar, pa za odbornika. Nadzorništvo je ostalo nespremenjeno, namre6: 6. g. Martin 2ekar, župnik v Studenicah je pregledovalec ra6unov in g. Andrej Kodri6, ob6inski odbornik v Makolah nju namestnik. Za veselico nDelavskega podpornega društva v Celju" so prepla6ali vstopnino naslednji gospodje: g. Peter Majdi6 je poklonil 20 kron, mil. g. opat Ogradi je poslal istotako 20 kron, po 10 kron so darovali: dr. Iv. De6ko, dr. J. Hrašovec in Fr. Lon6ar, 5 kron je daroval Janko Vavken. »Delavsko podporno društvo* se omenjenim gospodom najtoplejše zahvaljuje. — Poro6ilo o veselici smo morali odložiti za prihodnji6; Iz drugih krajev. Eolomao Tisza, bivši voditelj liberalne stranke na Ogrskem je umrl v BudimpeSti. Spomenik cesarici Elizabeti postavi dunajski dvor v Genfu. Prostor je že pridobil. Spomenik predstavlja cesarico sede6o na klopi s knjigo v roki. Kip je izklesal iz marmorja kipar Antonio Chiattone. Velik naroden praznik so iraeli dne 19. febr. v Moskvi. Slavili so oblelnico družabnega preporoda Rusije. Dne 19. febr. 1861 je bilo v Rusiji odpravljeno telesno robotanje. Ta znameniti dan so torej proslavili v Moskvi. Pred spomenikom cara Aleksandra II. se je zbrala ogromna množico naroda. Na en mah je padlo na kolena 50.000 ljudi, ki so molili za duSo pokojnega carja osvoboditelja. Kar je dalo temu slavlju velikanski pomen, je bila okolnost, da je kakor govornik nastopil med narodom veliki knez Sergej Aleksandrovič, generalni guverner v Moskvi. Vse se je izvrSilo brez naimanje neprili6nosti. To je najbolji odgovor tistim sovražnikom Rusije, ki že vidijo veliko rusko državo v plamenu na vseh koncih in krajih, ako Je kje kakih 100 ali 200 razgretih in nezrehh dijaških glav žugalo z revolucijo. Namestu tobaka nmazano cnnjo. Po listih se Sirijo vesti, da je nek kmetič iz okraja Lažko kupil zavoj tobaka za 4 kr., ko pa si je mož za6el pipico basati, je videl, da v zavitku ni tobak, temve6 umazana cunja, skupaj zvita in stisnjena. Slaba navada. 2enske vtikajo šivanke, ko kon6ajo šivanje, kamor jim pride in brez premisleka. Nekje na HrvaSkem vlegel se je uradnik k poeitku. Kar straSno zavpije. Neumna dekla zabodla je bila Sivanko v podzglavnik. Gospodar je izgubil oko. Izteklo mu je ta hip. Ubogi revež! V postojnski jami je upeljava nove izklju6no eleklri6ne razsvitljave izvršena. S tem Se le je posebna veli6astnost in lepota njenih podzemskih 6udežev prišla do prave veljave. — Postojnska jama bo oba velikono6na praznika t. j. 30. in 31. marca t. I. od 7*9. do 7*11- ure dopoludne in od 4.-6. ure popoludne elektri6no razsvitljena in na ogled odprta proti vstopnini 3 K za osebo. Z električno lnčjo bodo lovili ribe na poseben na6in v Norfolku izdelani ladiji. Ladija ima nizko dno in je pripravna tudi za navadne reke. Na ospredku ladije bode svetila mo6na elektri6na žarnica in ribe, privabljene od te Iu6i, bodo kar skakale v pripravljene mreže. Vsled opeklin nmrla. Deklica Katarine Cerne iz Grgarja na GoriSkem se je grela na doma6em ognjišeu, kar se ji vname obleka. Njena mati je sicer priskočila na pomo6 ali prekasno, deklica se je tako opekla, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer je po hudih bole6inah v petek izdahnila svojo mlado duSo. Ko je hotela mati deklico reSiti, se je tudi sama hudo opekla.* Sladkor bo boljši knp. Znano je, da ni sladkor v nobeni državi tako drag, kakor v Avstriji. Tržna cena je najnianj 42 kr. Vrednost kilogramu sladkorja pa je v istini le 14 do 15 kr. Pri tem si vzame država užitnino 19 kr. pri kilogramu, tovarnarji pa 9 kr. Ako se preračuni poraba in izvoz sladkorja, vidimo, da dobi država vsako leto 65 milijonov kron, bogati tovarnarji pa 62 milijonov kron. Da bi tuji sladkorni izdelki ne mogli tekmovati s cenami doma6ih proizvodov, nalaga se na uvoz n. pr. nemSkega in angleškega sladkorja visoka carina. Avstrijsko ljudstvo je v tem oziru mnogo trpelo. Zdaj 6ujemo, da se bo 1. septembra 1903 znižala carina na 6 frankov, in da se odstranijo vse premije. Tako je upati, da se v bodo6e dosežejo^ nekoliko pravi6neiše cene sladkorju. Čikaške klavnice. O čikaških amerikanskih klavnicah govoril je R. M. Patterzon, pomožni državni komisar za pregledovanje hrane in živil. Dejal je, da se nahajajo v Cikagi 4 velike klavnice, v katerih se ne kolje ni6 druzega, kakor sami stari, na pol sivi, suhi in celo bolni konji, ter se prodaja njih meso različnim jedilnicara in gostilnam po mestu, kjer se to meso prireja kakor beafsteak, kamburgersteak jn drugo ali pa izdaja zastonj kot prost prigrizek — konji se pobirajo zvečer v raznih delih mesta. V klavnici se zakoljejo od 2. do 4. zjutraj, niih meso pa se razvaža pred belim dnem. Vkljub temu, da se za po6etje dobro ve, država ne more ni6esar storiti vsled sedanje neumne postave ti6o6e se pregledovanja živeža. Ta postava zahteva, da se mora zatožencu dokazati, kje je vzel konja, mu na to slediti v klavnico ter videti, da je res zaklal žival. Zatem mu je zopet treba slediti v mesto, kjer je prodal meso ter čakati, da se prodano meso zopet proda na drobno. Tudi so t Čikagi vsak dan ribe, ki so umrle naravne smrti ali pa bile v zalogi že več mesecev. Tadi med moko in sladkor se primečuje neka rudninska siva zmes. Dovaža se tudi neke vrste jesih, ki je zdravju silno škodljiv. Iz Tsega sledi, da so amerikanske postave za nadzorovanje jestvin toraj silno pomanikljive. Stoletna samomorilka. Iz Hartforda v Ameriki poročajo: Gospa Robeka Evilsizer, ki bi bila praznovala 12. marca svoj stoti rojstni dan, si je te dni, ko je Sla v posteljo, zabasala veliko cunjo v grlo in se tako zadnšila. Zjutraj so naSli mrtvo v postelji in so bili sprva mnenja, da starka le tako trdno spi. Razlogi samomoru niso znani; bržčas se je starki zmedlo. Nekaj o dnnajskih kanalih. Dunajska policija je zaprla nekega Jos. Strohmayeria ter ga izročila deželnemu sodiSču. Strohmayer se je preživljal že mnogo let na ta način, da je pohajal po kanalih pod dunajskim mestom ter nabiral v vrečo vse, kar je vedoma ali pomotoma prišlo med odpadke. Ker je tedaj mož brez gotove službe potratno živel, preiskala mu je policija stanovanje. Pri tem se je našlo: 30 zlatih prstauov z raznimi kamni, tri pare brilantnih uhanov, 2 srebrni uri z verižico, srebrne žličice, zlato nro z verižico, nad 4000 kron v zlatu in srebru ter blizu 2400 kron v papirju. Policija je mnenja, da je zakrivil mož hudodelstvo utaienja najdenih rečij, dočim si tolmačijo advokati, da se more govoriti k večjemu o najdenem zakladu, ker dunajski kanali vendar niso vsakomur pristopni. Pruski policaji v cerkvi. Poljski list »Wiarus polski«, kateri izhaja v Bohumu na Testfalskem, poroča, da je bil spreoblečen pruski policaj cel čas v bohumski cerkvi, dokler so poljski duhovniki spovedovali tamošnje Poljake in jim oznanjevali božjo be»edo. Pruska vlada ga je bojda tja poslala kot ovaduha. »Država strahu božjega in nrav- nosti.« Tako imenujeio Prusi s ponosom svojo deželo in tako za njimi ponavljajo naši nemSkutarčki, ki so v Prusijo do ušes zaljubljeni. Toda, kdor pruske zadeve bolj proučava, prepriča se kmalu o drugem. Tako se n. pr. Prusi zgražajo, kadar pogledajo v štatistiko; kajti statistične številke dokazujejo, da v državi »strahu božjega in nravnosti« pride na vsakih sto ljudij jeden hudodolec. In v Berolinu spravijo v »luknjo« vsak dan 300 hudodelcev. V Rusiji pa, katero Svabsko-čifutski listi tako nesramno obrekujejo, pride stoprav na 715 prebivalcev jeden hudodeloc, to je, v hvalisbni Nemčiji je sedemkrat več hudodelcev nego v Rusiji. Maščevanje nenslišanega snubača. Henrik Meyerer v Čikagi je postal žrtva zavrnienega snubača. Meyerer je živel kot zasebnik skupaj s svojimi tremi hčerkami: Rozo, Emo in Mariio. V naimlajSo, 201etno, se ie zaljubil 22Ietni brzopisec Geo. L Charlerose in deklica mu tudi ni bila sovražna. Nikakor ga pa nista mogli trpeti starejSi dve sestri in sta tudi pregovorili ofieta, da je snubitev odklonil in prepovedal Charleroseju vstop v hišo. To je mladeniča gnalo v obup. Sklenil se je nad celo rodbino krvavo mašCevati. Šel ie v stanovanje Meyerja. Roza mu je odprla vrata v kuhinjo. Hiporaa je potegnil revolver in ustrelil deklico v spodnji del života. Potem je naglo vstopil v sobo in ustrelil starega Meyerja v prsi, da se je mož takoj zgrudil mrtev na tla. Ko je priskočila srednja sestra očetu na pomoč, je pomeril in tudi Emo ustrelil. Prizanesel je edino le svoji ljubici. Ko so tri njegove žrtve ležale v krvi na tleh, je stopil pred zrcalo in se pomeril v glavo. Bil je takoj mrtev. Najmlaisa Marija, njegova nevesta, je hotela iz strahu skofiiti skozi okno, vendar ni jej nič žalega storil.