AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER * CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 30, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Wt bolgarskega kralja udarec Hitlerju 28. avgusta.—Vsled smrti munije in Madžarske 200,000 vojakov, ljajo, da je bil izvršen na Borisu aten- Med narodom ni bil priljubljen. Na .rskeea krali« Rnris* i« nostal ,1» hi branil ž niimi iužno Evropo, tat in da je bil obstreljen v trebuh, ko njegovo življenje je bilo izvršenih vec avgusta.—Vsled smrti kralja Borisa je postal jjj ] na Balkanu najbolj kritičen, s°pred dvemi leti Hitlerjeve ko-»fte-pff - kletni te)En za k gfeplavile Jugoslavijo in Grčijo. -na, princ Simeon je bil progla- ' l'ja'toda dežel° bo vladal re" t k -eVe polnoletnosti-Hjjir.^alj'a Borisa je javljal ber- ,adloob 10:42 dopoldne v sobo- ris je bil štar ob smrti šele 49 vzroku ^ Borisove smrti se govori t ' Nekateri pravijo, da se je ^ »uril pri posvetovanju s Hit-!(JPet do'3il živčni napad. Dru-, leiitaj v da Je izvršen nanj " 86 ^ Vrnil od P°svetovanJa J vprašan ■ , 36 zdaj naJbolj važno to, gj %gagrel Hitler obdržati kontrolo itak D,. 1J°' je postala zadnje čare! koteCej °?olzkla> ali pa bo Bol-" l<> m^J prvi svetovni voini prva, 0 t* Nijo a Zaveznikom zadnja vrata zahteval od ' 1 VOJAŠTVA ef. Iti °,ločila vedo povedati, da je •an 6 invazije zaveznikov ^hteval od Bolgarije, Ro- munije in Madžarske 200,000 vojakov, da bi branil ž njimi južno Evropo. Hitler namerava, kot se zatrjuje, postaviti vojaštvo svojih satelitov ob obrežju južne Evrope, da bi prvo okusilo naval zaveznikov. Nemško vojaštvo bi pa postavil na glavno obrambno linijo v severni Italiji in ob avstrijsko-jugo-slovanski meji. Bolgarski premier Bogdan Filov je razglasil princa Simeona kot kralja ter pozival bolgarski narod, naj brani kraljevski prestol. Dokler se ministri ne bodo zedinili na tem, kdo bo kot regent vladal Bolgarijo, bo odsek ministrov na čelu vlade glasom ustave. NEMCI TRDIJO, DA JE BORIS UMRL ZA SRČNO NAPAKO Nemški radio je zatrjeval, da je kralj Boris podlegel srčni napaki, kateri se je bila v zadnjih dneh pridružila še pljučnica. Berlinge hitel zatrjevati, da kraljeva bolezen ni bila posledica prepira s Hitlerjem, kjer je Boris odločno odklonil poslati vojaštvo na rusko fronto. Boris je umrl en teden zatem, ko je obiskal Hitlerja v njegovem glavnem stanu. Nepotrjene vesti iz Carigrada jav- ljajo, da je bil izvršen na Borisu aten tat in da je bil obstreljen v trebuh, ko se je vrnil od Hitlerja. Zaenkrat je videti, da bo držal vajeti v rokah premier Filov, ki je bil do-zdaj posredovalev med Borisom in Hitlerjem. Toda verodostojna poročila vedo povedati, da so liberalne in demokratske stranke, ki so bile »»v Bolgariji zatrte, zdaj pripravljene, da izvedejo revolto naroda. BORIS JE VLADAL OD 1918 KOT NEMŠKI PRINC Boris je bil najstarejši sin kralja Ferdinanda, ki ga je vsilila Nemčija Bolgariji. Po porazu v prvi svetovni vojni se je Ferdinand odpovedal ■ prestolu in Boris je nastopil vlado 3. oktobra 1918. Po dolgem iskanju kraljice (nobena evropska princeza si ni upala v viharno Bolgarijo), je končno poročil italijansko princezo Giovanno 25. oktobra 1930. Leta 1934 je obiskal Hitlerja in kmalu zatem je odpravil ustavo in razglasil diktaturo; razpustil je parlament in vse politične stranke. Leta 1938 je podpisal znano balkansko atanto ter istega leta obiskal Anglijo, Italijo, Francijo in Nemčijo. RUSI SO VZELI ZOPET 50 VASI PROTI KIJEVU Med narodom ni bil priljubljen. Na njegovo življenje je bilo izvršenih več, ^ 29 ayg _ Rugke atentatov, toda vselej se je po čudnih M n&glo izrabljajo vrze]i> ki naključjih rešil. i jih zasekaie v nemško linijo, HITLER BO SKUŠAL OBDRŽATI 'so po zavzetju Sevska planile OPRIJEM NAD BOLGARIJO j naprej čez trupla kakih 2,000 Hitler bo skušal obdržati Bolgarijo j nacijev, napredovale od 3 do 5 na svoji strani s pomočjo premier ja,, milj ter osvojile več kot 50 na-Filova, ki je bil vedno za Nemčijo, j seli j, bližajoč se važni železniški Boris je baje večkrat dokazoval Filo-'Progi Kijev-Brijansk. vu, da bo bolgarski narod pobunil in i Poročila iz Moskve zatrjuje-je očital Filovu njegove zveze z Nem- J°> da so ruske čete samo 15 milj čijo. oddaljene od te ž«lezniške proge. Ako jo Rusi presekajo, bodo s i v vec laucviin uuij i.vh „ , „„ • tem presekali komunikacijo med Smatrali so ga za naj-, £. . „ . .... 'nemškimi četami na juzm in Boris je bil v več zadevah'bolj zvit kot Hitler. spretnejšega diplomata v Evropi Zdaj, ko je bil med dvema ognjema, ko ( ^ ^ ^^ je Hitler zahteval od njega vojaštvo proti Rusiji, na drugi strani se je pa bal invazije zaveznikov, se je Boris pripravljal, da se umakne od Hitlerja. Tedaj je pa nenadoma zbolel in umrl po prepiru s Hitlerjem. Ako Hitler ne bo mogel obdržati oblasti nad Bolgarijo, bodo na Balkanu odprta vrata za invazijo zaveznikov, podobno kot v prvi svetovni vojni. Zato je pričakoati, da bo Hitler napel vse sile, da si zagotovi Bolgarijo še nadalje. Rusi so dosegli že reko Psel, ki teče 100 milj zahodno cd Har južno, da začno obkroževati Pol-tavo. Poltava je zgodovinsko polje, kjer je Peter Veliki potolkel švedskega kralja Karla in važno železniško križišče. Ako ga zasedejo Rusi, bodo presekali Nemcem zvezo med Kijevom in južno fronto. Nemci izvajajo silne protinapade, da rešijo Pol-tavo. Rusi so dozdaj štrli še vsak nemški napad in se vedno bolj zgrinjajo okrog Poltave. Ob reki Doneč na južni fronti Rusi naskakujejo nemško linijo južnozapadno od Vorošilovgra-da. Rusi imajo namen, da tudi tukaj presečejo nemško linijo in kova. Potem so se pa obrnile'gredo z vidnimi uspehi k cilju. DANSKA V ROKAH NEMCEV t- -—_______ ___ %HE IMA PREOSTANEK Iceland, kateremu Ki0 Frank Lau" ^ta 0 °b koncu tega T0 3g Postanka do $100,- Skol-P-?V1' Če bo mestna ^ 'ckaj gospodarska in »0 manjkalo, S^."0 Počasneji taza/lvni administrator »je Ve!v pošlje v 10 k, Jezer dodatno rm0ga' ga :> S TnVal° v krajih ob je->ac;°fiSe pravi, da ga bo- it■ f ft t ive to tt> fd v ta, za i <.a n°govna skladišča domačo ia >, uporabo n6 Pa zahteva. 1 n Najsi b0 tre lu^em°ga nezadost- boter rak dobil ko- • aa ga bo dobi Ž I oŠ S Lrlm°g0m g* pripe-del naročila, V'lje iffv december- ga ifC0 dobili dovolj ^e bodo več vo- ^>dovoitrUgf kraje in ^Aovci lj za lokalne po- lo ^od ' Premogom so 15- novembru ne bo prišla na dan s kakimi novimi zahtevami na mestno blagajno.. - -. -< . ,Ar.. , Cleveland je šest let pred 1942. izkazoval vsako leto okrog $4,-, 000,000 deficita, bo končal letos; prvič z okroglo $100,000 prebitja, kar je znak dobrega gospodarstva župana Lauscheta. Na 1. januarja 1942 je izkazoval Cleveland dolga v vsoti $93,-390,281. Na 1. januarja 1944 ga b0 za $9,000,000 manj, ali v vsoti $84,365,825. župan Lausche torej ni mesta "zapil," kot so se nekateri bali, da ga bo! •o Žrtev fašističnega nasilja V "Bazovici" od 29. januarja 1942 je bilo poročano, da je bi dr. Dorče Sardoč. obsojen od po-sebnea sodišča za zaščito države na dosmrtno ječo. Iz še nepotrjenih virov pa smo izvedeli, da je bil tudi on ustreljen. Na bolniški postelji Frank Salmick, 793 E. 156. St. je bolan doma in želi, da bi ga prijatelji ob priliki obiskali Kdo pogreša psa? Kdor pogreša mladega ruja-vega psička, naj se zglasi pri družini Graj s na 1184 Norwood Rd. Grof Ciano je zbežal iz Rima na Nemško; odnesel je v tujino milijone (London, 30. avg.—Grof Ciano, bivši italijanski zunanji minister in zet Benito Mussolini j a, je zbežal iz Rima s svojo ženo in tremi otroci. Dospel je Inomost in od tam nadaljeval pot v avtu do Monakovega. ako poroča podtalna radijska postaja Atlantik iz Nemčije. Odkar je bil odstavljen od vlade Mussolini, je bila Ciano-va družina pod stražo v svoji palači v Rimu. Na nepojasnjen način so izginili iz Rima soboto. Zatrjuje se, da je pravočasno spravil iz Italije $60,000,000 -o- ^ 4>lv.enski koledar za racioniranje S" \ \ u 7-Plave znamke R, S in T so vel: ________________iV) ^ ... „ so veljavne do 20 in W so veljavne od 1. septembra do 20. okto- En mrliški voz manj! New York--Ladja obrežne straže, Spencer, je zapisala novo frazo v anale ameriške mornarice. Z globo-činskimi bombmii je namreč prisilila osiško podmornico na površje, potem jo je pa z dobro pomerjenimi topovskimi streli razbila in potopila. Poveljnik je poslal potom radia sledeče kratko obvestilo: "Zbnšite en mrliški voz!" ■4 ^ Ju J0 maslo> sir itd.—Rdeče znamke T, U in V so i^Nilta a' X in Y sta veljavni zdaj, Z od 5. septembra, ** knjige 3 bo veljavna od 12. septembra B od S0 veljavne od 2- oktobra. amka 14 je veljavna do 1. novembra. ^ mka a 7 18 je veljavna do 31. oktobra. kMi?^Mz71UKa 7 iz knjige A je veljavna do 21. septem-B i" C so veljavne od srede naprej samo , teih„ slfano na nrnXoHn "Milpnffp Ration." Kdor ima glU&j; ' ""J 'in zamenia nn svu.iem lokalnem odbo- V A morajo dati pregledati kolesa do 30. ^k n° na Pročelju "Mileage Ration. t^Iti. 6> zamenja pri svojem lol mora ktobra, C do jutri. % drvkupiti novo peč za gretje ali kuho, naj %5Va, °lje ali p^n, mora dobiti dovoljenje od lo-^l^AST^^niranje. % -Za 11 ^ftil tJa meso, sir, sirovo maslo, mast bo veljav-ra naPrej. Kdor nima še te knjige, naj jo °dboru za racioniranje. Vlada upa, da bo dala narodu več sirovega masla Washington. — Vladni uradniki pripovedujejo, da je v delu načrt, glasom katerega bo dobilo civilno prebivalstvo več sirovega masla. Dalje izjavljajo vladni organi, da namerava vlada dovoliti višjo ceno za mleko in raznim mlekarskim izdelkom, da tem zagotovi več mlekarskih izdelkov za civiln0 prebivalstvo. Narod bo dobil več sirovega masla, ker ga bo vlada zahtevala samo 20 odstotkov in ne več 30% kot zdaj. To bo veljalo za september. Vsa produkcija v oktobru in morda tudi v naslednjih mesecih bo šla pa za civilno prebivalstvo. Vlada ima zdaj v skladiščih 210,000,000 funtov sirovega masla, kar ga je za letos dovolj za potrebe armade in za zaveznike. Seja št. 2 JPO-SS V torek ob osmih zvečer bo seja zastopnikov pomožnega odbora št. 2 JPO-SS v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Vsi zastopniki in zastopnice so prošeni, da se udeleže in dobrodošel pa je tudi vsak posameznik, ki se zanima za to akcijo. Pozdravi iz Colorado Iz Leadville, Colo., pošiljata pozdrave Clevelandčanki Mrs. Agnes Zagorc in Mrs. Frances Drobnič. Na obisku sta tam pri svojih znancih. V gorati Colo radi jima zelo prija, pravita. Zadnji dan registracije Kdor ni registriran pri voli-vnem odbor u in bi rad volil v pri marnih in glavnih volitvah, se mora še danes registrirati. To lahko stori do 6:30 nocoj pri vo livnem odboru v mestni hiši. Državljani predmestij imajo pa čas do 4. oktobra. Na 1. oktobra bodo imela predmestja poseben dan za registracijo. Klub Ljubljana Jutri večer ob osmih bo ime sejo klub Ljubljana v navadnih prostoph. _ V Londonu so gotovi, da se bodo sestali Stalin, loosevelt in Churchill London. — Javni krogi so trdno prepričani, da bo v kratkem prišlo do sestanka med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom, ali pa njih zastopniki. Baje je Stalin že pristal na to, da se setane z voditelji zaveznikov in poročila vedo povedati, da kratkem odpotuje v Kavkaz, kjer se bo sestal z ameriškimi in ^ angleškimi političnimi in voja- žne žrtve škimi voditelji. še vedno se zatrjuje, da odide angleški zunanji minister Eden v Moskvo ter da se bo vrnil v London bivši ruski ambasador Ivan Maisky, kmalu za njim pa da bo prišel ruski zunanji komisar Molotov. Stockholm. — Komunikacije med Dansko in švedsko so bile nenadoma prekinjene v soboto in osebe, ki prihajajo iz Danske poročajo, da je odstopila danska vlada premier j a Erika de Scave. niusa, nakar so Nemci dobili v roke oblast nad rebelnimi Danci. VEST IZ SLOVENIJE 30 dnevnica V torek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Joseph Widmarjem ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. Naši vojaki Korporal Emil T o m i c h iz 1109 E. 63. St. je bil, glasom poročil, ranjen 24. julija v bojih nekje na južnozapadnem Pacifiku. Emil je služil pri 37. ohijski diviziji. Nahaja se v bolnišnici in mu gre na bolje. m n Naborna komisija 49 je zaprisegla sledeče nove rekrute, ki so zdaj doma na začasnem dopustu: James Ružič, Robert Klanšek, A d o 1 P h Strumbly, John Pakish, Edward Jurato-vic, Joseph Cestarich, Edward Intihar, Carl Urankar, Stanley Jasbeck, John Potočar. K mornarici bodo šli: Carl Leonardi, John Berus, John Aljančič. K marinom: Ray Krall, Joseph Karlovic. Vsem tem fantom želimo vso srečo in po zmagi zdrav povra-tek domov. Mr. in Mrs. Frank Koss, 1152 E. 77. St. sta prejela od sina Johna pismo. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem in jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Lt. John F. Koss, 1152 Sgn. A.A.F.N.S., San Marcus, Texas. ta fti I« V petek je odšel k bojni mornarici v San Diego, Cal., Ralph Maček. Svoje starše ima Sharon, Pa., toda odkar je prišel za delom v Cleveland, je stanoval pri svojih sorodnikih Šuštaršič in Hribar na 71. St Želimo mu obilo sreče in pa zdrav povratek. Prejeli smo iz Ljubljane naslednjo vest z dne 8. avgusta 1943, iz katere je razvidno, da Nemci tudi še zdaj, ko že stoje neposredno pred porazem, kar naprej more in streljajo nedol . Obenem pa je to dokaz za to, da odpor sloven skega naroda ni nikdar ponehal. Poročilo iz Ljubljane, dne 8. avgusta 1943: "Ugotovljeno je, da so Nemci ustrelili v prvi polovici juli v Bukovici pri Škof j i Loki 20 slovenskih talcev, v Begunjah na Gorenjskem 20, v zadnjem tednu julija 1943 pa v Gorenji vasi pri Poljanah 10. Ustrelje nih je še več, ali drugih števil in krajev še ni mogoče ugotoviti. "Padec fašizma je bil v Ljubljani sprejet z veseljem. Vojska je fašiste takoj razorožila. Slovensko prebivalstvo pričakuje nemško okupacijo. "Od polnoči do 6. no 7. avgusta dalje pasirajo Ljubljano v smeri proti Postojni dnevno po štirje Wehrmacht transporti, ki imajo prednost pred vsemi vlaki. To velja za 14 dni, po odredbi, ki se je takoj začela izvajati." -o- V Painesville ne bodo Podtalna poročila iz Danske tudi zatrjujejo, da so Nemci internirali danskega Kralja Kristjana, ki je star 72 let. Nemški minister Werner Best, ti je bil odšel v Berlin po navodila, se je vrnil nazaj z novim ultimatom, katerea vsebina še ni znana. Danska vlada, ki se prej ni podala nemški zahtevi, da dobe vsa danska sodišča v roke Nemci, je zavrnila-ha-j e tudi najnovejši* nemški ultimat, nakar so Nemci vse člane vlade zaprli. To je prvič, da so bile prekinjene telefonske zveze med Dansko in švedsko in znači, da pripravljajo Nemci nekaj važnega za Dansko. Po vsej Danski so se vršili zadnjih 12 dni izgredi in sabotaže. Nemci so zahtevali, da sami sodijo prijete izgrednike in sabotažnike, česar danska vlada ni dovolila. Nemci so že zasedli 10 glavnih danskih mest. Najnovejša poročila zatrjujejo, da se je hotelo nemško vojaštvo polastiti danske bojne mornarice v Copenhagenu. Danci so se uprli in dočim se jih je nekaj sprijelo z nemškim vojaštvom, so drugi potopili del bojne mornarice, obstoječe iz 45 bojnih ladij. Devet danskih bojnih ladij da je pa srečno ušlo v švedsko nevtralne vode. Nemški general von Hannec-ken je razglasil nad Dansko pre-ki sod in je zagrozil, da bo postopal brezobzirno, da zatre revolto. Za gospodinje imeli semnja Painesville, O.—Prvič od leta 1910, ko so zgradili poslopja za county fair, letos ne bodo priredili tovrstnega semnja. Pomanjkanje delovne moči in prevoza je temu vzrok. -o- Popravek k zahvali Družina Langenfuss naznanja, da želi napraviti sledeče popravke v zahvali za pokojnim Louis Langenfuss. Mesto Mrs. Charles Godich bi se moralo glasiti Mr. Charles Godich (in mesto Louis Kaucich, bi mo-iralo biti Louis Kovacich. Ako hočete, da bo vaša družina dobivala v hrani dovolj tečnih snovi, glejte, da ji boste dale vsak dan vsaj nekaj sledečih snovi, ki jih navajamo po vrsti, kakor so več ali manj važne: ZELENJAVA, sirova ali ku- • hana, sveža ali iz konzerv. SADJE, oranže, paradižniki, grapefruit, solata iz zeljnatih glav ali zelena solata. KROMPIR in druga zelenjava in sadje, kuhano, sirovo ali konzerve. MLEKO in mlečni izdelki v tekočem stanju, evaporirani ali posušeni, ali sir. MESO, perutnina, ribe ali jajca, ali suh fižol, grah, orehi. KRUH, moka in razne celeri-je. SIROVO MASLO in margarin z dodatnim vitaminom A. f f 61X7 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderson 0628 Published daily axc«pt Sundays and Holidays Cleveland 3, Ohio. NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland do pošti, celo leto $7.50 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poiti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: celo leto $0.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ______Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year 0. S. and Canada $3 60 for fl months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months a. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $0.50 per year, $3.50 for 6 months, $2 00 for $ months _' _Single copies. 3c_ Entered as second-class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 204 Mon., Aug. 30, 1943 Italijani so nam ustregli Če so Italijani s svojo zahrbtno politiko komu ustregli, potem so primorskim Slovencem oziroma primorskemu vprašanju, dasi ne hote. Kako je do tega prišlo? Ko je bil odstavljen Mussolini, so ameriški komentatorji zavpili, da je zdaj konec fašizma v Italiji in so pri tem nekaj gorkih povedali tudi kralju Emanuelu in maršalu Badogliji. Kar po radiju so vsemu svetu navdušeni Ameri-kanci pripovedovali, da je kralj Emanuel možganski slabič, torej napol pripaljen, Badoglio da je pa prav tak fašist kot je Mussolini. Predsednik Roosevelt, ki je hotel z naglo politično potezo dobiti Italijo na stran zaveznikov, da s tem prihrani morda na tisoče življenj naših vojakov, je te prenagle komentatorje pokaral in vojni informacijski urad je hitel zatrjevati, da taki izrazi na novo italijansko vlado niso izraz ameriške vlade, ampak nepremišljena beseda neodgovornih oseb. Mr. Roosevelt je bil pa novi vladi v Italiji prijazen, ho-teč izlepa dobiti to, kar bo morala dobiti vojska. Predložil je vladi v Rimu pogoje in vse je kazalo, da je kralj Emanuel s pomočjo maršala Badoglio brcnil od krmila Mussolinija in njegove fašiste res z iskrenim namenom, da potegne deželo iz vojne in da se reši oprijema Nemčije. Zavezniški bombniki so nehali bombardirati italijanska mesta in vse je napeto čakalo, kdaj bo italijanski kralj razglasil, da se odpove zvezi z Nemčijo. Toda minili so dnevi, minili so tedni in iz Rima ni prišlo nič. Ne samo nič, ampak prihajali so vedno bolj jasni dokazi, da nova italijanska vlada okleva z odgovorom samo za to, da dobi nemška armada čas, da se organizira na Balkanu in v severni Italiji. Kralj Emanuel in maršal Badoglio sta grdo ukanila Mr. Roose-velta, ki je dobro mislil in želel Italiji res prizanesti z ne-daljnimi žrtvami. In ko je bilo enkrat jasno, kako stvar stoji, je Mr. Roosevelt udaril po mizi in poslal besedo svojemu generalu Eisen-howerju, naj nadaljuje in natrosi Italiji novih "plev" v ušesa. Zopet so zagrmele bombe in granate nad italijanskimi mesti in zdaj za Italijo ni nobenih drugih pogojev več, kot brezpogojna vdaja. Kralj Emanuel je zamudil bus! Ukanil je, ali vsaj mislil je, da je ukanil ameriškega predsednika. No, ravno nad pravega se je skopal. Naš predsednik ni še nikdar komu odpustil, kadar ga je kdo prevaril ali ukanil in nikdar ne bo odpustil kraljičku Emanuelčku. Mr. Roosevelt zdaj pozna, če ni še nikdar poznal Italijanov. Zdaj ve, kakšni ljudje vladajo Italiji in koliko se more nanje zanesti. Trdno smo prepričani, da bo prav to veliko štelo, ko bo Mr. Roosevelt risal meje med Italijo in Slovenijo in prav ta ukana laškega kralja nam je najbrže dala slovensko zemljo nazaj. Naš predsednik je sovražil Mussolinija radi njegove za-hrbtnosti. Saj je takrat, ko je Mussolini napadel Francijo, slovesno izjavil, da ji je zabodel nož v hrbet, kar je največja klofuta, ki jo more kdo vreči v obraz kakemu državniku. Zdaj Mr. Roosevelt vidi, da kraljeva hiša Savojcev ni nič boljša in dobro je, da je to spoznal o pravem času. Ako bi se bil italijanski kralj podal na ponudbe ameriške vlade, bi bilo naše primorsko vprašanje zelo slabo stalo. Zdaj pa stoji zopet trdno in če bodo ameriški Slovenci, ki hočejo pomagati svoji rojstni domovini, pametni in sodelovali z ameriško vlado, ni vprašanja, da bodo bodoče meje Slovenije zapadno od Soče. Tisti, ki vodite to stvar, glejte, da te prilike ne zaigrate. . Pomnite, da nam bo dal Trst z vsem zaledjem nazaj samo Roosevelt in nihče drugi. Ravnajte se po tem in neiskaj-te pomoči tam, kejr je ni. Janko N. Rogelj: Velika je naša moč! Velika je naša moč, ako je trdna in udejstvujoča tudi naša volja, kadar srce in pamet delata nerazdružljivo na polju slovenskega samaritanstva v Ameriki. Vprašanje pri tem je le to, kako nam je mogoče poraziti vsakdanjo sebičnost in brezbrižnost, ki se je zadnja leta naselila v srca in razum ameriških Slovencev in Slovenk. Toda vsi niso taki, najdejo se ljudje, ki so že zaživeli v sodobno in resno situacijo, v kateri živijo sedaj naši trpeči in zasužnjeni bratje in sestre onkraj morja. Pred dvema tednoma sem imel pogovor z zavednim in iskrenim Slovencem, ki lastuje in obratuje novo tovarno, v kateri izdelujejo potrebščine za ameriško vojno obrambo. Njegovo ime je Peter Lustrik. V družbi njegove razumne soproge smo se pogovarjali tudi o težkih in mračnih dnevih, katere preživljajo naši ljudje v domovini. To zaželjeno srečanje vam enkrat opišem v posebnem dopisu, kajti zaključek našega pogovora je bil ta, da mi je Mr. Lustrik izročil $500 za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija. Hvala njemu in njegovi soprogi za pravilno razumevanje sedanjega družabnega reda, kjer je vsak izmed nas poklican, da pomaga in rešuje, kjer koli je pomoč in rešitev potrebna. Glavni blagajnik JPO,SS, brat Leo Jurjovec, mi je poslal sledečei poročilo za mesec julij : Prispevali so sledeči: Lokalni odbor št. 9, Wauke-gan, 111., $50; Frank Meglich nabral $10; naročniki Glas Naroda poslali $13; lokalni odbor št. 35, okrožje Collinwood (Cleveland), Ohio $200; lokalni odbor št. 21, Denver, Colo., $25; lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo., $93.25; lokalni odbor št. 37, Cleveland (West Park), Ohio, $60; lokalni odbor št. 9, Willock, Pa., $6.17; lokalni odbor št. 29, Barton, O., $20; to! Silno moč imamo v sebi, ako jo ob pravem času spoznamo. Med nami imamo ljudi različnega mišljenja, udejstvovanja in nazorov. Malo jih je, ki so pripravljeni delati zastonjsko delo za narod, malo jih je, ki bi hoteli prejšnjim slediti in pomagati. Veliko jih imamo, ki so gmotno dobro zasidrani, toda jih ne poiščemo, da bi se odzvali naši pomožni akciji. Pomožna akcija rabi v vsaki slovenski naselbini ljudi, katerih imena čitate v časopisih, ki se udejstvujejo pri JPO, SS in sedaj tudi pri SANSu. V Kleinu, Mont., živi pripro-sta in dobrosrčna Slovenka, ki je bila v domovini vzgojena v revni hiši. Niso imeli dosti kruha, morda so ga pekli enkrat na mesec. Bila je večkrat lačna kot-sita, zato je poprosila večkrat za košček kruha pri sosedih. Globoko v spomin se ji je vtisnilo to življenje iz domovine, ona ga ni pozabila. Ko je nesreča zadela njeno rojstno domovino onkraj morja, spomnila se je s poživ-1 j enim spominom, kako sedaj trpijo ljudje v Sloveniji. Stopila je od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta, nabirala, prosila in dokazovala ljudem: Slovencem, tu-jezemcem in Amerikancem, kako velika nesreča je zadela njen narod. Štirinajst mesecev je kolektala, dobila otiske na nogah, da mi je poslala $226.67 za našo pomožno akcijo. To je plemenito delo usmiljenja in pomoči. Kje ji je enaka slovenska žena v Ameriki? Koliko dolarjev bi že bilo v naši blagajni, da ima ona sodelavko v vsaki slovenski ženi v Ameriki! Tu se pokaže, kako veliko moč imamo v našem slovenskem ljudstvu v Ameriki, ako bi vsi delali, apelirali, nabirali in prosili ameriške strice in tete, očete in matere, spreo-bračali Janeze Nedame in Mice skopuhovke. Čast takim slovenskim že- Smo že na delu podružnica št. 42 SANS, Hack- nam v Ameriki. Rusija ne mara federacij Marsikdo je že rekel, da je za staro Evropo edina bodočnost, če se organizira v razne federacije, v nekake "združene države Evrope." Tudi o balkanski federaciji govorimo, dalje o podonavski federaciji in drugih. Namen teh federacij bi bil, da se strne več majhnih držav v eno veliko, kar bi pomenilo, 1) večjo gospodarsko moč in 2) preprečilo prepire in morda vojne med temi državami. Proti takim federacijam v Evropi je zdaj nastopila Rusija, ki pravi, da bi bile take federacije ustvarjene nalašč proti Rusiji. Zlasti je Sovjetija proti temu, da bi se ustvarila kaka federacija držav v vzhodni Evropi, ki bi mejila na Rusijo. Mi ne moremo razumeti, zakaj naj bi se Rusija bala take federacije ali federacij, če ima iskren namen, kot pravi, živ&ti po vojni za svojimi mejami in ne vmešavati se v zadeve sosedov. Ako bi hotela katera njenih sosednih držav stopiti pod okrilje Rusije, svobodno ji. Ako pa ne in bi se hotele te države organizirati med seboj brez blagoslova iz Moskve, zakaj bi jim to branili? Zakaj naj bi se jih Rusija bala, močna kot je. Ali hoče morda Rusija seči po sosednih državah in jih priviti šiloma nase? To bi ne bilo v smeri bodočega miry in ne v soglasju z Atlantskim Carterjem, katerega je tudi Rusija priznala. ett, Pa., $22; podružnica št. 47 SANS, $25; Mike Kusel, Chicago, 111., $5, in lokalni odbor št. 2, Cleveland, O., $1,000. Skupni dohodki za mesec julij so $L529.42. Skupna blagajna JPO, SS je bila dne 31. julija $54,866.44. Lokalni odbor št. 2 v Cleve-landu, O., katerega blagajnik je dobrovoljni in delavni Slovenec, Joseph Okorn, glavni uradnik Slovenske dobrodelne zveze, je zopet poslal na glavni urad $1,000. S to pošiljatvijo je lokalni odbor št. 2 že poslal $8,000. Predsednik John Pollock in tajnik Frank Turek pravita, da moremo v tem letu doseči deset tisoč dolarjev, ali pa še več. Lokalni odbor št. 35 Collinwood (Cleveland), O., kjer vodi, piše in dela z neutrudljivo voljo poznani in zavedni primorski rojak, tajnik odbora, Joseph F. Durn, je tudi poslal $200. Mr. Durn je zaposlen v svoji trgovini vsak dan, toda ga ni narodnega, društvenega, pomožnega ali kulturnega dela med nami Slovenci v Clevelan-du, da se ne bi on udejstvoval z nasvetom, pripomočki in resnim delom. Hvala mu lepa! Lokalni odbor št. 37, West Park (Cleveland), O., je tudi prispeval $60. Mrs. Cecilia Wash., Brodnik je tam tajnica, vedno na delu s svojimi prijateljica-m, ki čutijo bolest in trpljenje stare domovine. Tudi Slovenci v St. Louisu so nam poslali $93.25. Posebno se zanima za našo pomožno akcijo rojak Frank Zvanut, ki želi, da bi naši bratje dobili zadostno pomoč po vojni. Hvala vsem, ki so darovali! fNaslov temu dopisu sem dal: "Velika je naša moč." Ali se zavedamo te moči? Res je Lokalni odbor št. 8 JPO, SS v Chicagu mi je poslal resolucijo, v kateri apelira na glavni odbor, da se prične nabirati obleko za rojake v domovini. Lepa ideja! Kako bo izpalji-va, tega vam še ne morem povedati, toda eno je gotovo: Spravljajte ponošeno obleko, čevlje in druge stvari, kajti čas bo prišel, da bomo lahko poslali take reči v domovino. Slovenci in Slovenke, čas hiti, bližamo se koncu te strašne vojne v Evropi. Konec prihaja z vsakim dnem bolj vidno. Sedaj je čas, da se odločite in daste, da bo imel pomožni odbor na rokah dovolj denarja za sirote v domovini. Lokalni odbori organizirajte kolekte od hiše do hiše, naj ne bo niti enega Slovenca ali Slovenke v Ameriki, da bi ga ne vprašali za pomoč. Klic iz domovine postaja vedno bolj glasen: Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Za župnijsko pomožno akcijo (Poslano po P• Ambroziču, Lemonl, lil.) Prišlo je od naslednjih: Joseph Micka, Steelton, Pa $3, Agnes Verhovnik, Ouyllup, $2; Frank Gerbek, Indianapolis, $3; Mary Sivic, Forest City, Pa., $1; Mary Stu-kel, La Salle, 111., $1; Mr. in Mrs. Stepanich, N e o d e s h a, Kansas, $5; Joe Tursich, Chicago, 111., $15; Mrs. Grom, Chicago, 111., $1; Pvt. Donald Kambich, Seattle, Wash., $2; M. Urih, $5; Rev. John Sholar, Duluth, Minn, (v čast zlato-mašniku Hribarju), $5; Joha-na Kirn, Waukegan, 111., $20; Frances Ogrin, Waukegan, 111., $20. — Skupaj: $83.00. Zadnji teden je Mr. Anton Grdina poročal o Spominski plošči, katera bo postavljena v cerkvi sv. Vida za naše vojake, ki se nahajajo na bojiščih po vseh delih sveta. Ideja ni nova, ker je podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze že spomladi imela prireditev v ta namen, pri kateri je bilo sto dolarjev preostanka in denar se je izročilo v župnišče. Med poletjem je pa stvar stala na miru, toda ravno zadnji mesec smo o tem zopet razmotrivale na seji št. 25 SŽZ in je bilo takrat rečeno, da se bo poizvedlo, kako in kaj in da bomo na seji v septembru poročale. Pred par tedni so pa prišli k meni na dom Monsignor Poni-kvar in so mi povedali, da imajo že vso stvar naročeno, edino kar hočejo sedaj je, najprvo imena vseh, ki so v službi Strica Sama in za te bi se prav za prav ne smelo tako prosit in prosit, ker bi se pričakovalo, da bodo starši ali drugi bližji sorodniki za to prav gotovo poskrbeli ; potem pride pa na vrsto slovesnost za tisti dan, ki bo na nedeljo in to v septembru. Takrat naj bi prišle naše uniformirane skupine na dan in napravile slikovito manifestacijo, ki bo vzbudila pozornost, da bo javnost vedela, da se časti spomin naših bojevnikov. Monsignor . so povedali, da imajo kupljeno tudi papeževo zastavo, ki bo postavljena poleg ameriške zastave na tem spominskem prostoru. Torej naš Monsignor se zelo vneto zanimajo za to stvar in zaslužijo vse priznanje, ker njih želja je, da bi imeli res nekaj lepega, ki bo v čast slovenski fari in pa v zadoščenje tistim, ki se vrnejo in bodo videli, da bo spomin na njih žrtev za vedno slovesen. Imena tistih, ki bodo pa žrtvovali svoje življenje, bodo pa na posebnem prostoru, ki bo edno v časten spomin. Spominska polo-šča v naši cerkvi bo torej nekaj prav lepega in pa iz tvarine, ki bo delala čast fari dolgo vrsto let. Iz župnišča so bila poslana te dni tudi pisma vsem družinam, kjer imajo sinove pri vojakih in nekateri jih mogoče niso dobili, ker ni bilo ime doti-čne družine nikdar javljeno, da imajo sina pri vojakih. Zato se ponovno prosi vse, pošljite takojšen odgovor, ker to se ne bo naredilo v enem dnevu, ampak bo vzelo par tednov neprestanega del, da bodo vsa imena gravirana in postavljena, kakor nam je bilo povedano po abecednem redu, da se bo vsako ime lahko takoj našlo na plošči. Imen bo, kakor pravijo, najbrž čez šest sto. Rev. Andrew A. Andrey, pomožni župnik pri svetem Vidu ima to slovesnost v oskrbi in pričakovati je, da bo dobil stoodstotno sodelovanje od vseh društev in posameznikov. Gotovo bodo pri tej stvari precejšni stroški, najmanj bo treba še devetkrat toliko, kolikor smo jim izročile za začetek od št. 25 SŽZ, zato se prosi vsa društva, ki spadajo k fari in tudi posameznike, da bi prispevali v ta časten in domo-ljubski namen in to brez posebne kampanje ali prizadevanja tistih, ki imajo že itak dovolj dela v tem oziru. Bodimo torej plemenitih src in poklonimo dar z veseljem in prostovoljno, potem bomo za vedno s ponosom povedali, da farani svetega Vida nismo veliki samo po številu in cerkvi, pač pa tudi v svojih srcih. Upajoč najlepšega sodelovanja, vas pozdravljam, Albina Novak. -o- Skoro polovico vsega prebivalstva v Avstraliji je koncen- Pazite, da bo manj nesreč Sedaj, ko je sezona domačega konzerviranja hrane v polnem teku, opozarja ameriški Rdeči križ vse gospodinje naj zelo pazijo, da se izognejo nesrečam. Lansko leto je umrlo doma kot posledica nesreč več kot 30,000 ljudi, in več kot 6,000 jih je umrlo od opeklin in eksplozij. Da bi se izognilo tej nepotrebni umrljivosti in še veičjemu številu nesreč in poškodovanj, svetuje oddelek Rdečega križa za izogib nesreč sledeče: Držite otroke zunaj kuhinje, proč od vrelih tekočin, žarečega ognjišča in vročih posod. Bodite zelo pazljivi ko imate v rokah vročo posodo in čvrsto jo držite. Obrišite vse polite tekočine s poda, da kdo ne spodrsne ali pade. Ko topite parafin, vedite, da se zelo lahko užge; zato rabite azbestno ploščo pod posodo s topljenim parafinom. Zapomnite si tudi, da pride do eksplozije ako dodaste vodo toplemu parafinu. ičieprav vas mogoče ne bo ubilo, vseeno lahko manj težke nesreče povzročijo daljšo ali pa celo stalno onesposobnost za delo, ki povzroči velike zdravniške in bolniške stroške. Lahko tudi povzroči veliko trpljenje. Preprečiti je vedno boljše nego le— čiti. Preprečavanje nesreč je odvisno od več faktorjev. Najbolj važno je, da neprestano pazite, da se izognete taki situaciji, ki bi lahko povzročila poškodovanje ali pa smrt. Dobro zdravje in prava vzgoja bodo tudi pomagali zmanjšati število nezgod. Poduk, ki ga daje Rdeči križ na tem splošnem polju, objema zraven izogibanja nesreč tudi domačo nego, prvo pomoč, hrano, plavanje in sigurnost v vodi. Cilj vsega tega poduka je, da se zmanjša število nesreč in da se ohrani telesno in duševno zdravje. V zadnjem letu je na tisoče Amerikancev, mož, žena in otrok, dobilo ta poduk v enem ali pa več kurzih. Rdeči križ iz Chicaga, New Yorka, Pittsburgh, Brooklyna, Washingtona, Clevelanda, San Francisca in drugih podružnic, velikih in malih, je organiziral posebne kurze za Litvince, Čehe, Ukrajince, Poljake, ameriške Špance, Ruse, Italijane, Grke, Nemce, Slovake, Thailandce, Ja. pcnce, Jugoslovane, Kitajce, Fince, Madjare in drage Ameri-kance tujega porekla. Nekatere podružnice imajo učitelje, ki lahko učijo v enem ali več tujih jezikih, med tem ko imajo druge tolmače. V mestu Quins, Massachusetts, je grupa Fincev uspešno dokončala tečaj za prvo pomoč Rdečega križa potom tolmača. Grupa Kitajcev v Sacramento, California, je isto-tako dobivala poduk potom tolmača. V večjih mestih, kakor New York, Chicago, Brooklyn, in drugih, kjer je lažje dobiti učitelje za tuje jezike, se večkrat podučuje v tujem jeziku. Vse velike podružnice Rdečega križa in kakor tudi vse maj hne imajo svoj zbor učiteljev. Kurzi se organizirajo periodično. Vse kar je potrebno storiti za obiskovanje teh kurzov je prijavite se v uradu podružnice Rdečega križa. 4 -o- Strašno trpljenje v čolnu na odprtem morju hrano in popili vso vodo. da nastal je vihar in P" ni bilo. 25 dni zatem deli žive duše. Prehranili so se s tea je slučajno padla v čoln ča riba. V močnem naif" si nastregli na dežni p'2^1 kaj vode. Na 30. dan gledali v daljavi letalo, zadnji dve užigalici so v to, da so zažgali jih je opozorila nanje, je potem po radiju 1 smer neki tovorni ladji, je rešila — šest od 24, BESEDO Hitler"ižgovari4' Rusiji "Gitler." V ziku namreč ne iztf"1 črke "H." Si la t W , verpr iiniiB". Zadnje čase smo ck>u novih naročnikov iz Vs Amerike. Prav veselis® prepričani smo, da ^ voljni z Ameriško Do« Tem novim naročnik da še ni znano, da i®*® šem milijonskem j( landu slovenskega žup»», bi Franka Lauscheta, ^ krvi pristna dolenjska^, na, po srcu pa n8^ Amerikanec, potem Pa ki, Lan (I'ali lep it, »i venec. ■ 11( Svoje slovenske krV zatajiti, se reče, saj J, če. če vas bo kak poldne zanesla pot v ^ ** j no hišo ali magistra^ ie;, da župani Cleveia""' .£ rti lahko na svoja ušesa P , Cleveland« J® Slovenec. Prav namreč ni, če iz nje? ^ k sobe prileti ob kaki . h priliki kaka nežna s' , j. seda, kot hudnik, kr ,. orka štelaža, ali W ^ Kadar poročevalk . listov slišijo take d .^i jo, da naš France ra (1 ke diplomatske jo radi tega gro^j, Naš župan rra« Ampal( župa^' k dobra duša. pri njegovem ■Si s V, narobe in napek, P* JJR ^ 3n kriv, zna pa tud ^ jledati in oseba, »j ;akem slučaju zace sicijo, bo začela ** vrata in v misl» . $ od stola do vrat. ^ memo, da bi Fra^ ampak to pa vem° J Wet ti. S; fv, in! 'Ji mu kdo prikopal ^fgi, napovedi vojne, ^j]? prav gotovo rie P° lice. . Oni pondeljek Je , pan posebno hud a ^ je že tako in tako ^ vSakefe \ :en dan za župana pa še po* ^e deljkih se namre ših visoko cenje'"^1 bornikov, in to JL . f; bi se ena armadaP^/ invazijo, druga P» flF. V pondeljek sen® jlH- vsak na obisk v ^ J misli, da in* ^ a* J pa naj bo ft• jj* y je ob pondeljk^m* tak drenj kot v s ^ kaki božji poti. rf kO Čl triranega v šestih večjih mestih te dežele. Durban, Južna Afrika. — Sem je dospelo šest mož posadke nekega torpediranega zavezniškega parnika, ki se je pogreznil v Indskem oceanu. Rešenci pripovedujejo o 30 strašnih dneh, ki so jih preživeli v čolnu na odprtem morju. Ko se je njih parnik pogreznil, se je rešilo 24 mož na mal čoln. 18 od teh jih je umrlo, ali pa so v hipni blaznosti po-skakali v morje. Ko so bili pet dni na morju, jih je opazil nek bombnik. Misleč, da bo prišla pomoč, so takoj pojedli vso V \ \ .fti -11 Med tem, čez nedeljo lep° VS' odpojil &r % H k ra župan oblestl Jjed'11®,. se, predstave, P djtve večina vse P" bljeH na katere je po > vaglavavme^o se udeleži > ^ ; praviti tudi i H tU A nič čudnega. , F h 11» fi^J K ki v otroka 'V; vsake 1 h s S 't, a S v 1» k odo. ti Po! (1B tem,1 žoli* nalft Rejenka Povest. Spisal dr. Ivafl Pregelj W fari Rejenka. fesem so prihajali slo-plasff glasovi zvon. Kakor valo-Jse zibali preko polj, od ];®e goličav in bregov, ^ se in se zopet bližali Vsei» tem slovesnim po-f°m Je ležalo nekaj slo- Prazničnega. !,ncika ie vsaj čutila nekaj ■ stopajoča po stezi sre-NRe> bujne trave; lica so ln °či so ji sijale vese-j . duh trav in divjih je JlV njeno °blifije. Bi-Mobna velikemu otroku, ,Je razvnela igra, samo Je» sama nedolžna :a Praznika, vsake ne-,Je veselila Francika z '""I T Va bi se jutranjega bili J ^Jega v letu,—praz- 36 i Pomi Snjega Telesa, ko se slDo Vajena zemlja, vse ro- ,0dv C in ves«ljna priro-floTOjj ^ svojemu stvarniku. vreme, nič je premi š- .ko®1 ličilo slabo .tu let os pa je lepo, ta- ",-M tju V^je bila dosPe ' '»siri?11 čepel° petero iv&r*'že das- je0 'Je tu ce- Dekli. v senco, med še prijetne ci je šinila del SOn Še prijetno ^iSti lia doli 6tazPotu- Raz lice so ji pobeli . °SaJene rože, senca J ]e legi > a,.- ie ti Clez lice> zagleda-ob l?0li- Sedl* je na i misilf na njene le" Ze šla domov ? Tu-> v Prijetno, je mi-Pa je zaslišala !?poSf!a 0d zgoraJ' vstali- ^ spustila k onim " rehodivša mal bu-\l obstala pred eno n st°Pila proti vra-j je0 Si, ^ :ef)! S.tžljav pes je ležal i# »ganil iN se ni, ko je dal njemu in njej. Kakor da bi doma ne bilo nič dela. Doli hodi kvartat in pit." "Pa ga pustite, oče, saj nocoj opravim lahko vse sama. Bandero nosi jutri, pa se je šel zgovorit morda." "Ne zagovarjaj ga," je osor-no odvrnil starec. "Če rečem, da ne, — pa ne bo hodil. Tudi tebi ne bi smelo biti prav, da hodi k oni ... " "Meni?" Deklica je zaporedoma pobledela in zardela. Starec ni dejal nato nič, temveč se je ozlovoljen dvignil. "Jutri boš pa ti varovala; poj dem jaz k procesiji," je rekel, postavši na pragu. Solze so privrele dekletu v oko, a rekla ni ničesar. "Ali ti ni prav?" "Rada bi jaz šla, oče!" "Taki ste vsi," se je zopet vznevoljil starec. "Nobeden ne uboga! Če ti ni prav, pa pojdi ti; to je hvaležnost, če človek pobere črva na cesti in ga redi." "Saj ne poj dem ; torej pa ne pojdem, a molčite!" "Kaj bom molčal, ali ni morda res tako? Kaj pa si ti, kaj ?" Deklica je bila zardela, lovila je sapo, potem pa ogorčena vzkliknila: "Človek sem kakor vi. Pri vas, seveda, sem še slabši kot vsaka; sram vas je lahko, da mi vedno očitate vaše dobrote. Preskrbite mi delavske bukvi-ce, saj grem rada odtod!" "Beraški napuh," se je smejal starec, "kam pa pojdeš, kam? O le pojdi, če je tako; jaz te že ne zadržujem!" Deklica je jokala in ni nič odgovorila. "Glej," je starec govoril dalje, "če sem trd, zato pa še nisem hudoben. Boli me le, da si tudi tako samosvoja. Dobro ti želim in hočem, da ostaneš pri hiši vedno. Celo raji te imam kot Petra. Ti si pametna, tudi pridna, on pa ni. Zato, vidiš — zato ne maram, da hodi doli v vas. Kaj se čmeriš? Če pa že rada greš v cerkev, pa pojdi, 1943 AUG. 1943 msws® 23 24 25 26 27]!? liiiDunr: KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ^t!l!Č.ne misliš umak-biTVaJ6 deJala deklica, Sen PSa v stran • nes I no> da lie Poreeeš, da ti ničesar ^li^^cviin. ' ■ | - - ' | i] %Z fes napoti? od- i I K ?*11 dv°rišca ne , glas- "Star je, ali,Francika Užival? ne dovolim. Le pojdi, ostanem J že jaz doma." ! "Le pojdite vi!" je odvrnila 6 ^oram,' VC Je oce, a v loc hocem, D Triorai °brnivša se proti ' i P ^ $ S jboD Čl°v( |0. Ji ,VtJ H., Sfe^ Vegovo teli, °bližje T111"0 na njgm' globoke bra-E^C0brazu- Tak je i)" 1 t* J fi* if ;i)fJ \t A if iti jt 7 r M j i u- v \ Tram'" Je vzkli- k.^'stkir, ,stal postaran ' S šL aČah> 8 > Bil tmami Poraslim Je visokorastel, h regar. Posestnik koraki SEPTEMBER 5.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik v Domu Zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11.—Društtvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze tekma v SND na St. Clair Ave. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju S^D. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. K ZADNJEMU UMEŠCE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA (Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Oprava vojvodova kaže, da nastopa kot slovenski kmet. Vsa poročila imenujejo njegovo obleko "kmečko, pastirsko ali ovčarsko." Za nemške vojvode to ni bilo majhno poniža- V clevelandski areni, bo od 2. do 12. septembra nastopilo več slovitih umetnic na ledu, V prvi vrsti bo ta predstava v počast onim, ki so dali svojo kri Rdečemu križu za vojake. V ta namen bo popoldanska predstava v soboto 11. septembra ob 2:15. Vsak, ki je dal svojo kri, je upravičen do vstopnice. Dajali jih bodo od 2. septembra naprej. Zglasiti se je treba za vstopnico v 1. nadstropju Rdečega križa na 1227 Prospect Ave., katerikoli dan po 1. septembru in sicer med 10 dop. do 5. popoldne. Predložiti je treba samo certifikat, da ste dali kri. Vsak bo dobil certifikat za dve vstopnici, katere se potem dobi pri blagajni Arene, 3737 Euclid Ave., katerikoli dan po 2. septembru: • "Rezervacij ne bo nič, ampak kdor prej pride, boljši sedež bo dobil. V'' Tifi et". ki med se je bli-je čakala Vsem tem ni V h • , , es Se i ', Je rekel Za-3e kaj % se k 1 deku • ; L' hiti, ~ Ilci- nerad og- Je obrnil na- i„ :Pra,delom se mu- >1 vstopila in V \ % Je bil napol-i OH Nošeno*« 'rtV travo, in zane- Je stopil hu V v> A1. ; k3e Sel ' ne bo?" r ^ ^ men°jd0" H, m! Ali »a ni kVSginn sedel na za njo v % V Je ve§ K > K; rekel crez ■H« Zabaja?" sV6š?" i ' 'azi ; 0ni gostilni- ' pa Jaz bom Ti pojdi!" ja rekel starec. "Pojdem, a obljubim vam nič, oče," je deklica resno odvrnila. "Nič ne obljubi," je zamr- Um tu lukllltir on »tlmatad 1*43 Incom«. or (6) th. .mount «1 w ill«.....mi Um IM* Incom* Tu »turn, WHICHEVER IS GREATER. 2. r iuuod undor authority tboroof. <Ši(iMtan ti lufji m m«) (Dalo) (iiui." ii'i fart^iuir w'^iTiii Takole davčno poročilo bo moralo pred 15. septembrom izpolniti na 15,000,000 davkoplačevalcev in sicer samski, ki zaslužijo nad $2,700 in poročeni, ki zaslužijo $3,500 ali več, ker je še vedno mogoče, da s sedanjim plačevanjem dohodninskega davka še vedno niste zadostili postavi. Prva polovica še neplačanea davka mora biti plačana na 15. septembra. nje, ker so bili navajeni pri slovesnih prilikah nastopati z vsem sijajem visokih gospodov. iVendar nam prav ta vojvoda v kmečki opravi, v katerem lahko spoznamo preprostega slovenskega župana, dobro predstavlja prvotno razmerje, ki je vladalo med glavarjem in ljudstvom. Slovenski vojoda se kaže v vseh stvareh enakega kmečkemu ljudstvu, ki ga obdaja. S kmetijstvom se živi, kakor izpričujeta živali na njegovi strani, v obleki in skromnem, treznem življenju (poži-rek vode iz klobuka!)'je enak drugim kmetom in tudi svojo vladarsko oblast hoče zastaviti v prospeh kmetijstva, ker daruje živali, obleko in denar kmetu, svojemu umestitelju.— (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO NEDRŽAVLJANI Nočni porter ji Predznanje ni potrebno Plača Delo od polnoči do 9 zjutraj Zglasite se pri hišniku. HOTEL WESTLAKE AKO S TE NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je ket malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki ježelite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (206) DELO DOBIJO PRESS OPERATOR Izkušen ali začetnik. Mi učimo. Lepa plača na uro. Delo 50 ur na teden. DICKEY-GRABLER CO 10302 Madison Ave. (206) POPRAVLJALCI ORODJA PUNCH PRESS OPERATORJI Dnevno ali nočno delo Moški ali ženske. Dobra plača od kosa PAKERJI IN NALAGALCI Dnevno delo $49.24 na teden TEŽAKI Dnevno ali nočno delo $49.24' na teden 2 VARILCA S TORCEM delni čas 6 popoldne do 10 zvečer Geometric Stamping Company 1111 E. 200. St. ali pokličite IV 3800. med 7:30 zjutraj in 2 popoldne. KE 3275 med 5 popoldne in 9 zvečer. (205) MALI OGLASI DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (205) Stanovanje iščejo Poštena slovenska, vsa odrasla družina, išče stanovanje 5 ali 6 sob v Euclidu, ali tam v bližini. Vzame se v najem tudi hiša 7 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v upravi tega lista. (204) Stanovanje v najem Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odra'sle osebe. Stanovanje je v Collin-woodu na Grovewood Ave- Za podrobnosti pokličite ENDI-cott 9542. (208) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Slike na Waterloo Rd. V sredo večer, točno ob 8:15 bo predstava slik v SDD na Waterloo Rd. Predstava bo trajala neprenehoma eno uro in pol. Slike bodo sledeče Bombardiranje Tokia, ki je no. va slika. Boji v Rusiji in zma ga v Tuniziji. Iz stare domovine : Dolenjska; lončar in krošnjarji, Stična in Novo mesto. Od tukaj: mladinski zbori, vseslovanski in primorski dan; pogreba: Zaitz in Frank Vesel. Dalje poroke: Lah-Kle menčič, Cimperman in Gerl, Trček in Habjan, Jerman in Anžlovar, Svete in Pajk, Mi& maš in Laurich. Sledeči vrtovi: Koželj, Je-rak, Champa, Opara, Kram-pelj, Prišel, Mersnik, Blatnik in slovenske farme v Geneva, O. Vsi pridite s svojimi pri j ate lji in sosedi. A. G. TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. & Crane 1 block južno od Union Ave. ___(205) ŽENSKE MOŠKI za * '" ^ i ' ; važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. ' (205) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62i/2c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (209) Palomita Zgodovinski roman V I Tudi če bi bila hotela, bi ne mogla pogoditi bolj natančno resnega in skrajno odločilnega trenutka! Tam je namreč že stal, naslonjen narahla ob zid, razoglav in razgaljenih prs, z očmi vprtimi strmeče visoko gori nad ječino obzidje, še vedno pokončen, četudi zdaj smrtno bled, Juan Ortega, pred njim v ravni vrsti šest vojaških strelcev s privzdignjenimi puškami in nekoliko stran od njih njiho narednik, dalje proti desni vojaški stotnik ter zraven njega mal duhovnik z visoko privzdignjenim razpelom v roki. Poleg malega števila prisotnega sodnega osebja, vojaškega zdravnika in dveh njegovih pomočnikov, šesterih jetniških pogrebcev in male peščice časnikarskih poročevalcev in nekaterih drugih civilnih radovednežev, ki so si bili izposlo-vali posebna dovoljenja za svoje prisostovanje kroločnemu dogodku, ni bilo videti na celem prostranem dvorišču danes nikogar drugega. Stotnik je pogledal na svojo uro in dal znamenje pripravljenemu ter samo na njegovo povelje čakajočemu naredniku, ta pa se je takoj obrnil k svojemu malemu oddelku ter mu velel z visoko povzdig-njenim in silno rezkim glasom: "Četa, pozor! — Pripravite orožje! — Privzdignite in namerite —!" "Stojte! Stojte!" je zdajci zagrmelo nekje iz ozadja. "Povesite in odložite orožje, kajti usmrčenje je preklicano in od-godeno za to pot!" Bil je mogočno doneči glas samega majorja Villanueve, ki jim je to veleval, ko se je prikazal ravno v tistem trenutku na pragu s svojim spremljevalcem majorjem Koloničem. Nato je hitro pristopil k poveljujočemu stotniku ter mu dal kratko pojasnilo kakor tudi vsa potrebna ostala navodila glede obsojenega jetnika. Juan kar skoraj sam ni mogel verjeti svojim lastnim očem in svojim ušesom. Bilo mu je vse tako čudno, megleno in neumljivo, da resnično ni vedel v tem trenutku, da li je že mrtev ali pa še živi in se mu samo nekaj sanja. Narednik ga je šele opozoril, naj se vendar zopet postavi v vrsto sredi med vojake, ki so ga takoj nato zo pet odvedli nazaj proti nizkim temnim in vlažnim celicam jet-nišnice, ki pa se mu je začela sedaj naenkrat dozdevati ka kor velik in lep, ves s svetlimi lučmi razsvetljen bajen in ta jen grad. VIII Mlada srca. Rudolf se je sedaj počutil kar nenadoma silno veselega in notranje neizrecno zadovoljnega, ker se mu je tako posrečilo rešiti življenje na vprav skoraj čudežen način bratu za gonetnega mladega dekleta, ki je bilo storilo nanj tako silen in globok učinek že takoj ob prvem srečanju, katero se je bilo pripetilo po tako čudnem, zanj povsem nepričakovanem naključju; žuril se je preko dvorišča po dolgih in vijugastih jetnišničnih hodnikih proti svojemu konju, da poleti na njem zopet nazaj na grad in poroča hitro cesarici o vseh posameznih dogodivščinah, kakor mu je bila naročila. Komaj pa je prestopil dobro ječin prag, hoteč zaviti po široki ulici na levi, pa je zapazil na drugi strani malega trga, ki leži pred masivnim, nizkim pročeljem kasarniškega' poslopja, isto staro revno in polomljeno kočijo, ki jo je bil videl istega jutra že tam pred cesarskim gradom, ko se je ravno prerivala mukoma skozi poulično gnečo proti širokemu vhodu v vojašnico. Seveda je pri tem tudi opazil v njenem zadnjem sedežu malo in drobno žensko postavo, četudi ni mogel razločevati natančneje njenega obraza, ker 'jo je preveč zakrivalo široko in debeluhasto telo pred njo sedečega, umazanega in kosmatina-stega kočij aža. Čutil je nehote, kako mu je šinila kri burno v lice ob tem zopetnem nepričakovanem snidenju z dekletom, čije sladkih, skrajno opojnih pogledov si ni kar nikakor izbrisati mogel docela več iz spomina. Krepko je vspodbodel svojega konja in ga usmeril naravnost proti prihajajoči kočiji. Ko se ji je približal v lahnem skoku do primerne razdalje, se je nizko sklonil in pozdravil nad vse uljudno in prijazno svojo zalo mlado ter prikupno znanko izpred grada. Tudi ona sama je bila vidoma vesela tega nenadnega snidenja, ker mu je odzdravila živahno s prisrčnim nasmehom okrog njenih lepih drobnih in svežih ustnic kakor tudi z radostnim zamahom njene bsle in nežne roke. Velela je svojemu izvoščeku, naj vstavi, nato pa stopila z brzo kretnjo iz kočije in naročila kočijažu, naj jo počaka v senci malega in redkega drevoreda na drugem koncu trga. Tudi Rudolf je bil skočil že med tem raz svojega konja in se približal plašno Palomiti, kateri je podal prijazno svojo roko v nov pozdrav. Občutil je v prav tistem hipu njen hvaležni *in prisrčni stis, kar ga je osrčilo vsekakor vsaj v toliko, da je zadržal v svoji desnici njeno malo, toplo roko, katere ni mogel kar nikakor izpustiti. "Prosim Vas, oprostite mi, senor," je izpregovorila končno ona sama, "a zjutraj ste odjezdili s tako naglico, da se Vam nikakor nisem utegnila niti zahvaliti za Vašo velikodušno in plemenito uslugo." Hitro se je prekinila nato samo sebe, na potezah njenega še vedno bledega in prepade-nega obraza pa jej je nahitro zaigralo nekaj kakor strah, skrb in negotovost. Potem pa je takoj pristavila: "Senor, povejte mi takoj, ka ko je vendar s Juanom?" "Prosim Yas> senorita, kar pozabite takoj na to," ji je odvrnil hitro nato nad vse zadovoljni Rudolf. "Nevarnost, ki mu je poprej pretila, je za sedaj odstranjena. Istina pa je, da je bilo njegovo življenje samo še vprašanje sekund in prav odkritosrčno sem vesel, da smo prehiteli še pravočasno njihov brzi in brezobzirni tok." Globoko se je oddahnila po teh besedah Palomita. Znova so ji zaigrale solze globoke hvaležnosti in neizmerne hipne sreče v očesih, dočim sta poiskali njeni roki skoraj nevede in kakor gnani od nevidne, privlačne sile Rudolfove, ki ju je stisnila močneje, približujoč jih počasi svojim ustnim, da jih poljubi; Rudolf pa jih je komaj še odmaknil ob pravem času ves v zadregi. "Ah, tako ste mi bili dobri, gospod major, meni, ki me še niti dobro ne poznate, da ne vem, kako in kdaj Vam bom mogla povrniti vse usluge, ki ste mi jih že storili." "Senorita, Vaše prvo veliko povračilo mi pač bo, če me kličete po mojem prvem, krstnem imenu, namesto da me naziva-te, kakor do sedaj, po mojem vojaškem činu," ji je odvrnil s prijaznim nasmeškom mladi častnik. "Rudolf plemeniti Ko-lonič je sicer moje pravo in popolno ime, a za Vas in med nama pa bi želel biti samo Rudolf. Mi li dovolite, senorita, da Vas povprašam ob istem času tudi za Vaše lastno ime?" "Prav gotovo! Dolores ali pa na kratko 'Lola' je moje prvo, krstno ime, Ortega pa ^em po očetu, četudi me navadno naziva j o vsi prijatelji in znanci samo za 'Palomito.' Dam Vam torej na prosto izbero, da si izvolite izmed vseh navedenih imen ono, ki Vam je najbolj po volji." Prijazno je vprla vanj svoje velike in mehke oči ter se zdaj šele prvič, od kar jo je poznal, sladko in prešerno za-smejala. To ga je navdalo z novim pogumom. Privezal je svojega konja k bližnjemu stebru kraj drevoreda, potem pa povabil deklico nekako plaho in očitno v zadregi na blizu zraven stoječo klop v senci. Vkljub živi in veseli okolici, v kakršni je zrastel in se prav doslej v njej kretal, je imel — povedano resnici na ljubo — še prav malo lastnih izkušenj v ljubezenskih zadevah, zbog česar se je tudi sedaj vedel dokaj nerodno in nekaj časa sploh ni vedel, kako naj bi prav za prav pričel, da bi ji 1'azodel na najlažji in najpreprostejši način ono, kar mu je ležalo tako trdo na srcu. Kakor večina njemu podobnih mladih, tjoje-čih in neizkušenih zaljubljencev je napeljal tudi on pogovor najprej na tem najbolj običajno snov, na lepo vreme, potem na gledališče, fiatd prešel presekoma in le za kratek hip na najpriljubljenejše domače kakor tudi tuje pisatelje in pesnike, kasneje se površno dotaknil zabav, plesa, izprehodov po okolici — o vsem ji je govoril, govoril dokaj gladko in hitro, naravno in slikovito, pa vendar ne bahavo, niti ne pretirano, tako da ga je ona poslušala z vidnim in vedno večjim zanimanjem, a le na to, kar je najbolj želel, na samega sebe in pa svoja čuvstva do nje, na to pa kar ni in ni mogel zaviti z besedo. Da, res je, bil je obenem toliko obziren in previden, da se je v pogovoru ves čas skrbno izogibal političnih dogodkov in sploh vsega, kar bi imelo z njimi kakršnokoli zvezo, to pa seveda zato, ker je ni maral opozarjati sedaj znova na vse one grenke in neprijetne dogodke, ki so se bili pred kratkim odigrali. Po dolgem notranjem naporu in obotavljanju se je naposled vendar vsaj toliko ohra-bril, da jo je vprašal kar čisto iznenada, ne da bi je na tako vprašanje že poprej na kak drug, malo bolj rahel, previden in počasi pa stopnjema do tega vodeč način pripravil: "Palomita, kadar bi prišel čas, da bi začeli misliti na svojo možitev, ali. se Vam zdi, da bi mogli upoštevati ponudbo mladega častnika, ki bi bil Vam — ki bi bil Vam — no, ne vem, kako bi se izrazil — pa recimo ki bi bil Vam nekoliko po volji, ki bi Vas sam silno ljubil in ki bi bil ^ službi mehiške cesarske vojske?" Bil je ves rdeč v lice radi silne zadrege, ki se je v njej nahajal, obenem pa vendar neizrečeno vesel in zadovoljen, da se je tako končno vendar izne-bil teže, ki mu je ležala ves ta as v prsih, ter izjecljal, pa četudi na tako neroden in zame-glen način, ono edino veliko vprašanje, ki mu je sililo kar samo naprej in naprej na jezik. Palomito je nemalo osupnilo njegovo plaho in zanjo tako nepričakovano vprašaifje, na katero ni bila niti malo ne pripravljena, čigar pravi pomen pa je seveda s svojo naravno žensko bistrostjo takoj z vso gotovostjo uganila. Pogledala je nekoliko v zadregi hitro vstran, potem pa tiho in boječe odvrnila: "Rudolf, na to vprašanje mi je danes, oprostite, skoraj nemogoče odgovoriti. Dogodki teh zadnjih dni so tako pretresli mojo dušo, da se" za zdaj v resnici ne morem vživeti globlje v nič drugega kot to, kar morem brez posebne domišljije kar samo naravno pričakovati, da mi lahko prinese že takoj naslednji trenutek." "— da Vam prinese naslednji trenutek, ste dejali, Palomita — ?" je povzel, zdaj že znatno bolj pri sebi, urno Rudolf za njene lastne besede kakor v strahu, da bi se preje sama ne zavedla "J1 j možnega pomena ter se j j kak način zopet ne | "Poslušajte me, Palo®^ j Vam res prinese že ta | slednji trenutek tako | kakor sem ravnokar mislite li tedaj, Palo«1] | sim Vas prisrčno, preff j mi odgovorite, mislite-sprejeli —?' Na Siciliji, v goratih krajih, kamor ni je nimi truki, se poslužujejo tovorne živine. Na si liam Gillespie iz Ogdensburga, N. Y. na muli i'" P ^ pa ima še nekaj teh živali, s katerimi bo odnesel V ne ameriškim vojakom v gore. Kdo si pa ti? — Da preprečijo pobeg italijanskim ujetnikom na Siciliji, ki bi se mogoče prooblekli v civilno obleko, zato okupacijske oblasti strogo pazijo. Vsak moški civilist se mora izkazati s posebno izkaznico, kdo in odkje je. 0 o D o Ali iščete delo? D o o D o Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! 'i P S&t. James C. Hayner iz Muskogee, Okia-fy telefonu, s kakršnim je rezervna armada ve a bor armado v prvi bojni liniji. Slika je bila posn^a blizu Castld di Tusia na Siciliji. ij|i r|i .|i ifi tfufi rfi rfi r|i i|> n\i t| SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV O O a O 5, VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini ŽENINI IN NEVESTE1 Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. P1"*" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Hii k hi ® i 9 o D :q mi 11 M i i M inin|,.|..|..|..|.,i,,i„i..».t..|,i.M,i M.,11,|it ..........................................n.....minimumu.......... ^ Radio za vašo m s hlnaci = Imamo še nekaj malih radijev za na miao in kom ' ijs*e katerih se lahko igra gramofonske Imamo tudi slovenske gramofonske 1 NORWOOD APPLIANCE & FURNI 6104 St. Clair Avenue 0$ JOHN SUSNIK, lastnik. ^iiiiiiiimmiiiimmimmimimimmiiiimiimmiiiiiiii11 I* V fob