Cciie in se jmsha porocila Mariboiskl trg. Na mariborski trg dne 23. marca 1929 so pripeljali špeharji na 72 vozeh 220 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 8 vozov krompirja, 20 vozov sena, 15 vozov otave in 8 vozov slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27.50 Din, krompir po 1.50 do 2 Din, seno po 100 do 120 Din, otavo po 140 do 175 D, slamo po 90 do 100 Din. Čebula je po 4 do 5 Din, pšenica po 3 Din, rž 2, ječmen 2.50, ov« 1.50, koruza 2.50, fižol 6 do 8. Kokoši ao komad po 37 do 50 T)in, gosi 80 do 120 Din, purani 100 do 150 Din. Jabolka po 6 do 10 Din, suhe slive 10 do 12 Din, mleko po 3 do 3.50 Dln, smetana 14 do 16 Din, surovo maslo po 44 do 48 Din, med po 22 do 24 Din. Maribsrsko sejmsko poročllo. Na svinjski sejem dne 22. marca 1929 je bilo pripeljanih 144 svinj, ceno so bile sledeče: mladi prašifii od 5 do 0 tednov stari komad 110 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari od 250 do 280 Din, 3 do 4 mesece stari od 300 do 450 Din, 5 do 7 meacev stari od 480 do 550 Din, 8 do 10 mescev od 580 do 750 Din, 1 leto atari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve tože od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo na tem sejmu 131 avinj. Lesnl trg. Testoni 20 mm media 23, I, II, III, 7 do 20% ozkih (4 in 5 col) franko vagon prihod Sušak pristan; jesenovi plohi 4.50 m' od 40 do 50 mm in 4.50 m' 60 do 80 mm od 4 ra naprej, od 25 cm napj-ej; remeljni 4.50, 5, 6 m 60—00. Hrastovi bonles 200 ma od 35 ctn prereza naprej od 2.50 do 0 m dolžine, 7S, SO. 100, 120 mm franko vagon Sušak pristanišrc; hrast, plohi 200 m I ostrorobi paral. očelj. od 60 do 150 mm, od 20 cm Sirine naprej s čim širšo medio od 2 do 6 m dolžine s toleranco 15% od 1 do 1.90 auha roba franko vagon Sušak pristanišče. Gospodarsfta obfesflki. Kmeiijska zadruga Ptuj ima svoj ob čni zbor na Belo nedeljo ob osmlh zjutraj v zadružnlh prostorih. Na sporedu je med drugim volitev načelstva in nad zorstva. Že nekaj let Vam prav toplo priporočam le rejo naSe štajersko-zagorska kure kot pridne jajčarice ln pa vsled tega, ker je povpraševanje po mesu % belo kožo po životu, kakršno ima bal ta kura, v naših in tujlb mestih in letoviščib vsled posebne okusnostl mesa zlastl v poletju izredno veliko. Našl prodajalcl in izvozničarji živa in zaklane perutnine morejo tekmovati z drugimi, posebno z Inozemskimi 1« tedaj, ako jim je trajno omogočeno postreči svojim odjemalcem z res prvovrstnim blagom. Da plačujejo kupci tako perutnino po precej višji cenl kot ono z rumeno kožo po životu, mi ni treba povdarjatl posebej, ker to že ve skoraj vsaka gospodinja, V mariborskl bližnji in daljni okollci imamo sicer Ze precej dvorcev, kjer se redi štajersko-zagorska kura, mnogo pa Je še hiš po dežell, okrog katerih tekajo vsakovrstne kure s poraščeniml, Crniml, zeleniml in celo rumeniml krakl, ker za rejo kokoši imenovanega izbornega domačega plemena doslej žal fie nl splošnega razumevanja. Pomlad se bliža in z njo Cas nasajanja kokelj. Najlepše se bodo razvila do jesenl v dobre jarldce In peteline za pleme pač ona pišCeta, kl se bodo izva« lila do začetka meseca majnika. Vse one gospodarje in gospodinje, kl redijo domačegrudne omenjene kokoši, prav lepo prosim, da postrežejo 1 jajcl za nasad svojim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem; gospodarjem in gospodinjam pa, kl jih doslej Se nlso redlli, ponovno priporočam kar najtopleje rejo le takih kokošl. Franc P i r n a t, živlnozdravnik. Kaho kortsfna nant |e lovsha zfikapniiia? V časopisju čitamo, da so razven Srbije vsl krajl za zakupni sistem po občinah. To je lahko mogofie, ker je v vsakem kraju nekaj takih, kl zahtevajo, da se lov naj le proda, da imajo potem sami zabavo. Ako imamo kmetje škodo, jih ne boli. Velika nadvečina kmetov le nl s tem zadovoljna. Ako dobi občina tisočake za lov, to hvali le tisti, ki tega dobro ne premislL Kaj koristi nam kmetom tisti denar, ki ga dobi občina za lov, ko smo kmetje potem primorani škodljivce še gojiti. Saj enemu divjačina desetkrat, drugim pa tudi po stokrat več škode naredi, ka kor za tistft male dinarje, ki od lovske zakupnine na enega kmeta pridejo. Vsa škoda se nikoli ne plača. V časopisju se hvali, da dobijo oblaetl par milijonov dinarjev za lov. Ko bi Bešteli vso škodo na perutnini, drevju, eadju, povrtnini, žitu in drugod, bi je gotovo bilo nad 10 milijonov dinarjev Ha leto. Ali se s tem povzdiguje kmetijstvo? Kdor hoče divjačino gojiti, naj jo goji v ograjenem gozdu, ne pa tako, da nam lahko prosto pridelke uničuje. Če ustreli sedaj kmet zajca na svoji njivi, ki mu je pridelke žrl, gre takoj v Eapor, je ob drago puško, ima visokc Btroške v denarju, pri sodniji mu ostane zapisano, da je bil kaznovan zaradi tatvine. To vse zato, ker se lov proda in H-aven tudi naša prostost. Ako bi vsak posestnik v občinsko blagajno le enega Kovača dal (kar bo gotovo vsak rad sto- ril), bi v večini občin prišlo več v bla-gajno, kakor se sedaj za lov dobi. V vsaki kmečki občini v celi državi je gotovo večina kmetskih posestnikov B tem nezadovoljna, da se divjačina ne eme pokončavati, še na polju ne. Ker je le skoraj za vsako reč glasovanje odloBilno, naj pa še za lov bo. Tako bi se vsaj pokazalo, v kateri občini je večina kmetov voljna, škodljivcc s svojimi pri delki rediti, in za tisti mali delež zakupnine prodati svojo prostost. Lovci se potegujejo za svojo zabavo, mi kmetje za živež, vsak naj sam presodi, kaj je potrebnejše ljudstvu. Ako se lov le proda, naj se da v zakup le večje gozdno lovišče, obdelan evet, to so njive, vinogradi, travniki in pašniki itd. se pa naj ne prodajo. Tu mora imeti vsak poljedelec pravico, po Bvoji prosti volji škodljivce pokončati. Gi^movje in male skupine drevja, ki se nahaja med njivami in travniki, se še naj ne šteje za gozd. Zakaj nas še tlači ta škodljivi avstrijski zakon, ko že ima večina našo države boljšega. Mi vsakemu privoščimo lovsko zabavo, a zahtevamo, da tudi kmet ne bode kaznovan, ,e bo ustrelil škodljivo divJačino. Sedaj se dela lovski zakon. Lovci so fce izrekli svoje zahteve. Zato prosimo vse občinske zastopnike in tudi zastop- ike pri naši Kmetijski družbi in pri rugih kmetijskih korporacijah, da tufl oni storijo vse potrebne korake, da aobimo potrebno prostost, ki vsakemu kmetu po vsej pravici tudi gre. Kmet lz laškega okraja.