Gospodarsfvo. Vbarski in SBdjarski odssk Slov. kmetfiske družbe v Mariboru. imel je dne 11. dccembra 1920 svojo štrto redno sejo v Maniboru, kjer e& j8 pos\"8tovalo o raznih aktualnibvprašanjih v vinarstvu in sadjaistvu^ gicde katerih so se sklenile resolaciio^ ki so so predložile vsem merodajnim oblastvom v nadaljno rešdtev., 1. Glede uvoza italijanskih yiu^. Opozarja se na nevarnost, ki preti na šemu vinarstvu vsled uvoza italiian skega vina in se zaliteva, da se ita-* Jjji pri predstajefiih trgovinskih pogajanjih uvoz vina ne dovoli, ozirom* določi na uvoz italijanskoga vina tako visoka carina, da bo omogočena; našim vmogradnikom konkurenoa. Da» se to laije doseže, se od vlada sahier« Dopisi. PESMCA pri Mariboru. Glavna Mermoljeva roka pri barantiji zjabolki, oboževatelj cesarja Karla in bivši krčmar Aleksander Hojnigg se je vozil pred nekaterimi dnevi v Gradec. Rekel je, da gre v Gradec radi »kšefta«. Čudno pa je, da se je g. dunajskemu romarju ravno tedaj mudilo tako silno v Nemško Avstrijo, ko so tam zborovali Sudmarkovci in ptujski Nemci. Mogoče se je g. Hojniggu pri kšeftanju s sadjem zopet porodila želja po ustanovitvi šulferanjske »Kernstockschule« na Pesnici. Če bo g. romar kaj tajil, bomo rau pa mi pojasnili, čemu je romal v Gradec. Sv. Jakob v Slov, gor. K dopisu v ,,Slov. Gospodarju o volitvah y.n Sv. Jakobu bi si dovolli nokollko po- ja^nii. Res je, da J8 imela Samostoj - na večino, katero je dosegla z na-osta dnejšiiiii lažnri. Saj so brezznačajni a- gitatorji trosili celo o vodstvu Kmetij- ske podružnice najdrše laži, samo da bi pridobili gla,sove pri volitvah. Ta- ke ostudne laži in pa podkupovanje je zmotilo marsikogar. Kar se tiče Kmetijske podružnice j'h bodo razl č- ni obrekovalci dovolj slišali na ob - čnern zboru dne 23, januarja, Ravno- tako pa Je tudi zlo, da je danes sko - raj vaem samostojnim vol lcem žal, da so se dali zapeljati, skoraj vsi se sra raujejo in tajijo, da bi glasovali za Sarnostojno. Spoznali so kar v prvih tednih, da so samostojni poslanci sne- dll vse svoje obljube, nas grdo nala- galj na sliodih in v nKmetiiskem li - stu" ter nas izdali tam doli^v Beos^ra- du, ravnoiako kmete, kakor vini5arje, kaierim niso nikdar ni5 o^ljubili m nič dobrega storili. Zato bi biio nnj - boljSe, da se o tera ne pi5a in n.> go- vori, a dopisnik je nasedel govorir;<\in samostojnih, da }e g. Petc"fir Matija i7nT l ž njimi. Volitev je biii tajna, pa lcpr mi krgčansko zav9sl g. J^fklar oznamo, kalikor vorr. > o tem, ka- e niegov znaCaj In nlesovo \zor- ivljenje razlofiuje od -3i>inost >]mh, Je to najboljSe zagolovilo, da on \ noben na^in volil s Samnstoino.. >a kot gostilnifcar ljudi od Samo- e ne more metati čez prag tu da »ie more nič za to, 6e samostojni k njegovo osebo agitiraio, pa mora vsak spoznali. Toliko smo napisali, da popravamo krivioo, katera se j8 s prei» Snjim dopisom g^ Peklarju Matiji stov rila. Sv. Marjeta pri Moškanjcii sicer ima šestrazredno šolo, toda uspehi so uaravnost malenkostni. Razmere na ti Soli so namreč takšne, da kričijo po železni metli. Pozivljamo merodalue šolske oblasti, da napravijo red!i _ - LJUTOMER. Smrtna kosa. V Cezanjevcih je bila na novo leto pokopana Kata Kosi (Vinčeva Kata) vrla gospodinja-kmetica. Svoje posestvo je sporočila svrho ustanovitve nove župnije v domači vasi. Pokojnici večni mirl — V Presiki je umrla po kratki bolezni gospa Ernestina Srša (Babič). N. v m. p. SREDIŠČE. Naši samostojni občinski očetje so silno občutljivi. To smo se prepričali pred kratkim, ko je občinski sluga pri cerkvi razglasil, da ni res, da oni slabo gospodarijo, dasi to čivkajo vrabci na strehi. Kdor tega ne veruje, naj le pride in pogleda naše občinske pote; naj le pride in pretehta našo središko blato; skoraj bomo do ušes v njem tičali. Kako spretno gospodje gospodarijo pri občinskem mlinu, naj le vpraša občinske mlinarje, kdor hoče kaj vedeti. Svoj čas so tudi poskušali z raznimi zadrugami, ker se pa zadružništvo ne vjema z liberalizmom in je menda premalo neslo, se gospodom ni ljubilo delati, so tudi s svojimi zadrugami prišli na psa. Občina zdaj res nima dolga, ampak tega so se. znebili ti »vzorni« gospodarji na ta način, da so prodali hrastov gozd, oziroma les enemu svojih in sicer po taki ceni, da je napravil zraven stotisoče dobička. Središčani pa zdaj nimamo ne drv za kurjavo 'ne lesa za nujno rabo. Zanimivo je, kako sodijo gospodje sami o sebi. Eden izmed njih se je namreč baje izrazil tako-le: »Mi nismo za drugo, da bi prišel kdo in nas ven zmetal skozi okno iz občinske hiše.« Da, da gospodje čutijo, da so dogospodarili in da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah šli v »penzijo«, zato so tako vznemirjeni. Njih satno stojni suknjič jim menda ne bo pomagal veliko. .j^^-v^j Konjiee. Nekoliko novic iz naSoga kraja: Volitve so približuo tako izpadle, kakor drugod. Splošna nezado\oljnost in geslo: proč od Srbov sta jih veliko pognala med socijaliste, ki drugače o socijalističnem programu š« niti pojma nimajo. Samostojna js dobila, čeravno smo imeli izdajalce v lastnih vrstah in so naši liberalci za hrbtom na vso moč agitirali, zelo malo. Sedaj se nekaterim bolj pametnira odpirajo oči. — Dne 2. jan. smo inwli prireditev Bralnega društva. Igrali so dve igri: ^Sanje" in ,,Tri sestre." Vsi igralci so izvrstno izpolnili svojo dolžnost. Prizor ,,Boži5ni ve6er beračioe Bajde" je marsikoga do solz ganil. C^ g. Viktor Preglej, župnik na Stranicah, je v jedrnatih besedah označil načela Bralnega društva, ki so: krščanstvo, modrost, ljubezen do ljudst*« vav Vsi smo odšli zadovoljni domu želež, da bi zopet videli kmalu kaj ta* kega. Bralnemu društvu, Orlu in Dekliški zvezi v Konjicah kličemo: Le vstrajno naprej po začrtani poti! Mozirie. Pri naših tukajšnjih' nasprotnikih je prišlo v navado, da ako si izmislijo kak dopis, ga dajo kar obi enem najmanj v tri ali štiri časnike * celo v hrvaške včasih. Za BožiS je izSel v ,,Novi Dobi", ^Napreju" in «Jugoslaviji" sledefii dopis iz ReCice ob Savinji: «Naši klerikalci so vsled izida volitev podivjali in lajajo kakort psi po svojih listih. Bojimo se, da n« dobe stekline in skrbimo že, da se So pravoftasno razglasi pasji zapor in oskrbe nagobčniki, da ne bodo nevarni. Sioer pa bodo tudi bikovke za te vrste steklifiev dobre. Ali smo še svobodni državljani? Zivela tnjna volii,ev? fipicparkeljni." — Mi dobro vomo, da izhaja ta dopis od nekega mo?^rskega eospoda, ki hoče biti z vsemi slrankarai dober ter misli, da so drugi suro'*. on sam pa zelo miroljuben in soirolsko olikan. Priporočamo mu, da si ta svo.j dopis veftkrat prebere! ra^da prltegne k omepjenl konlsren¦>t*di ©nega vinogradnika-stroko-'niaLat ki temeljito pozna odnožaje vinogr.aaništva v Jugoslaviji in 1-ta.liii. 2. Glede skiepanja trgovskih po godb z raznimi država* •;. Ker je držara neposredno pred skli-panjem trgavskib. pogodb z vsemi ^oseduimi io drugimi vinorodnimi ia nevinorodiiimi <tržavami, se opozarja merodaino vladn« faktorje, da z vso eaargijo ščitijo naše vinogradništvo na ta na&in, da onOmogočijo uvoz vina iz vinorodnih dnžav ter dosežejo ugodne izvozne pogoje za naše vino v nevtaorodne drzave. Da se ta cilj z vso gotovostjo doseže, zahtevamo pritegiiitev strokovnjakov-vinogradnikov kot eksperte k aašim delega-cijam, določtsniai za medaarodna trgovinska pogajauja. 3. Glede kuhanja žgama iz sadia t&t sadnih in grozdnibj kakor tudi vtnsklh odpadkov. Ker. se kuhanje žganja iz sadia, sadrrih ler vinskih tropin in drož komaj izplača in vsled tega mnogi rajSi kuhanje žganja opuste in grodo na ta na&in mnogi gospodarski proizvodi v 2gnbo, poziva oas8k vlado, da naj to« sadevna določila spremoai fn zahteva:v a) .TroŠarina na žgauio se naj robira v srebru, toda ne poviša istoŠaano število hektoliterskili stopinj za 100%, ker; se kuhanje žganja pod sedanjjmi pogoji ne rentira in bodo o stale n8izraWjene v prihodnje velike množine sadja, sadnih in vinskih odpadkova M gredo drugafie v pogubo. Kar se tiče trošarine proste žgan jekuhe vsebujejo dosedanji predpisi 8no Gelo vrsto določil, ki ne odgovar jajo današnjiin razmeram, oziroma vsled katerih zgubi en gotovi del posdstnikov In na posestvu zapostenih delavcev .(viničarjev), čijih odžkodaiaa za delo obstoji vefckrai ravno v oupad Mb. sadja in viiiskih tropin, ld se ne dado na drugi način izkoriatHi, pra itlco do proste žganiekuhe, zatorei zahteva odsek: b) da se med čJan8 služabnišiva aaj prišteje tudi vse na posestvu zaooslene delavce po skupnem številu delavnih dni na leto, ...,..,.. o) Pravico prosite kuhe nai ima Tsak producent brez ozira na to ali plačuje kak obrtni kavek ali ne^ d) Posestnikom, ki imajo več po aestev, naj se da na prosto, da kuhajo ioa vsakem posestvu en gotovi del ajim za prosito kuho pripoznanih dni. e) Deputati viničarjev v oblild tro pin Sn sadja ali drož se na] upoštevajo kot njih lastni pridelek, ki ga sme iviničar prosto Irahati pod istimi pogo ji, kakor posestnik-producent. f) Naj se dovoli, da se smejo ku iiati trošarine prosto različne vrste sadja, sadnih in vinskih odpadkov v raznih terminih skozi vse teto,, g) Naj se poviša časovna doba za trošarine prosto kuhanje žganja na dvakratno Stevilo do sedaj za to do!oi5enih dni. Kon5no zahteva odsek, da se na]1 So6en]e žganih pijač na drobno spet idovoli in da ubogemu ljudstvu, ki si ne more pnvoSčiti drugih okrepftil» možnost, da si nabavi vsai to okrep Silo v zmerni meri. 4* Glede zaščite provonience Qe tfom vina: ljutomerčan, bizeljfiau itd.) vina* Da se zloraba imen naših slo ¦vitih vinorodnih krajev, kakor lintomerčan, pekrčan, zavrfiao, b>zeli5an ttd. ua veliko škodo našega vinarstva onemogoči. oziroma omejij se' poziva ylada, da naj v interesu vinarstva iu konzumentov izda za Cas, dokler S8 ne izpbpolniio in zjednačijo obstoječi via ski zakoni v Jugoslaviji naredbo v za šiSito provenjence vina, s katero ge: a) pod kaznijo prepove točenje ali prodaja vina pod katerimikoli imeni naših slovitih vinskih goriCj razven , 6e se dot^cni prodajalec izkaže s toftadevno proizvodno priznanioo; b) določi, da se vino, Id ni krito s protevodno priznanico, sme točiti ia prodajati le pod imenom «vino": o) uvedejo koraisi]e za presojo vln t. J. za varstvo provenjence in izda Janje proizvodnih priznanic tor doloSi pristojbina za izdajo proiz^vodaih prlznanic; d) pospeši kletarska kontrola v za S6ilo provenjenoe. Za izdajanje proizvajalnih prizna«io naj bi se ustanovile za vsaki vinarski okolig (za področje vsake kmeHijske podružnice) posebne komisije ^Kanaaija za presojo viu ea vinarski okoliš » » •. v ? j ..), obsioječa iz treb. filanov, M bi jih. imenovala deželna vlada na predlog dotične Kmetijske podružnice. Pri izdajanju priznanic bi se poslopalo sledeče: en član komisiie bi se podal v klot posestnika, kateri želi priznanico za svojega kupca in l>retaka ravno vino za njega. Ta član bi vzel od napoInjenLh sodov, ki so namenjeni za transport, vzorec ter vzorec in sode spnčo posestaika zapefiatil. Komisija bi se potem sešla po potrebi ter bi vzorec preskušala ter ¦/,a vino, katero kvalitativno odg ovarja izdala certiiikate (proizvodne pri žinanlce) proti gctovi pristojbini. 5. Glede skladisča za umetni gnoj ia druge gospodarsko potrebščine v Mariboru. Ker se često dogaja, da do biva Slov. Kmetijska družba razi.a go spodarske potrebščin© v vag-juin j>reko Spilja v Ljubliano in moi*a]o vsle.d lega štajerslce podružnice, ki dobivajc. !>Iago od družbej nositi dvakratne transportne stroSke po železmci {ni\y večja nesmisel se doga]a pri razpoSlljatvi apnenega dugika, ki ga jma družba iz Ruške tovara« pri Mariboru y zalogi v Ljubljani in ga od ttua pošilja spet na Stajersko), se Slov . kmetijska družba nujno poziva, da ustanovi za Štajerske podružnic>3 za blago, ki ga dobiva preko Spilja, v Mariboru primerno skladiš6e. 6. Glede izvoza in uvoza vinsklb trt. Pred nekaj dnevi je bilo Citati po raznih listih, da je izvoz trt iz Jugoslavije prepovedan, kar je čisto nai"ii^/no, ker je pomanjkanje trt v 7ugo slaviji velikansko. Par dni pozneje »e biio čitati notico, da je tudi uvoz *.rt zabranjen. Za slučaj, da odgovarja notica resnici, se je vlado opozorilo , da }8 treba prepoved uvoza takoj. ukimti in uvo« na vse mogo&e načine pospešiti. Sajenje tobaka. Ministrstvo finapc je dovolilo za Seto 1921 gojenje tobačne rastline ua »Stajerskem v okrajih: Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor; in Ljutomer in končno v celem Prekmurju. Leta 1920 so še izvršili po teti okoliSUi poskusni nasadi, leta 1921 se bo gojenje izvrševalo v še ve^jeoi obsegu. Pripravlja se ustanova urada za tobakovo kulturo v Ptuju in po potrebi ekspozitura v Prekmurju; ako se izkaže veliko zantmanje na Dolenjskem, oziroma v BelojVajini, upostavi se tudi v Novem mestu tak urad. .Tovamiško vodstvo upa, da se bo 2e početkom meseca februarja 1921.1. moglo pričeti s prijavljenjem sadivcev v vseh naštetih okrajih. ,Y katerili okrajih, oziroma v kaferih občinah in selih se bo dopustilo sajenje tobaka, je odvisno od števila prijavljenih sadivcev. Za zaCetek dovoljeno je nasaditi najmanj 5 arov, to ie 500 kvadratnih jnetrov, oziromla 2 tisoč sadik jednemu kmeiu. Zeleti je in potrebno je, da se v jednem selu 6e le mogoče večina kme(ovalcev oprime te kulture. S tem je uiajšano monopolni oblasti nadzorstvo m ponk, kmetje sami so pa bolj varni pred tatvino, ako ima vsak vaščan svoj tobačni razsad. Za Slovenijo namenjena je saditev velikolistnih ogrskih vrst. Te vrste dajo obilo žetev in so za našo labrikacijo posebno potrebne, da slednjič zamorerao zadostiti zahtevi konsumento^ po tobaku za pipo in za zvečenje. Finejše vrste se bodo za sedaj gojile le za poskušnjo, da vidimo, ako bi pri nas uspeval . Pridelek tobaka velikolislnih vrst na 1 ha je 1800-2000 kg. V dobrik letinah pa je pridelek preko 2000 kg na 1 hektar ali na 1% joh. Odkupne eene za 1 kg oddanega tobaka znaSajo povprečno 24 K. Seve1a se odkupna cena ravna po kako vo&ti blaga. Monopolrii uprava )O flu'orila za Slovenijo v letu 1921 sledH«5e odkupno cene za 1 kg sirovega tobaka iii sioor za izredno lepi del pridelka 56 K, -<a I. klaso 40 K, za II. klaso r?l X. za III. klaso 16 K, za IV. klB— 1O v za odpadke (furdo) vezane 8 zane 4 K. Vodstvo tovarne je mišl bo tobaftna kulhira dajala n: maGemn kmehi izredno dob ke, 6e se bo oprijel te kulti beznijo, marljivostjo in vesti Mislimo, da ni treba 5e da sme saditi tobak le tisti, ki dobi za to dovoljenje in se s tem zavež^. da \es pridelek odrajta državnemu inoaopolu. ki mu ga po določenih oenab odkupi. 1 g KMETUSKA PODRUZNICA Maribor in okoliš naznanja, da udjo , ki so bakreno galico naročili in pla(•ali, laliko pridejo ponjo. Izdaja se v (jgovini Klanjšek in Penič (Vetriniska ulica). Ker je Kmetijska družba ceno tnim, ki so galico plačali pred 15. deoembrom, pri kg za 1 K znižala, bodo iodružnica vsem, za katere to velja, uri odvzemu to krono vrnila. Opozarja se, da vinogradniki obenem z gali(O tudi lahko iz iste zaloge dobodo viiiogradno žveplo, kg po 13 K. g KMETSKA ZBORNICA. Poljodelsko ministrstva namerava ustanoviti posebno kmetsko zbornico za celo cržavo. Vse tozadevne predpriprava t redpriprave so že dovršene. Kakor f-e poroča, bodo iz\Toljeni v to kmelsJ>o zbornico najrazumnejši kmetje in I metski strokovnjaki iz cele države. Delokrog zbornice bo zelo važen. g MESARJI HOCEJO oene živini liščati h ttom! Od vseh strani dobivajao porofiila, posebno iz marenberškega okraja, da mesarji širijo po vseh krajih vesti, da cene živini neprestaao padajo. Nikjer pa še ni bilo slišaii, da bi mesarji hoteli na lastno roko ^nižati cene mesu. Tako se spravlja'0 na kmeta in druge manj premožne slo,:e vsi: mesarji, prekupci in davčne oijlasti. Ce kmet ne bo mogelp rodati ži\ine za pošteno ceno, odkod pa naj li \zame denar? Iščimo rešitev iz takili lazmer s tem, da organizirajo naše ^adruge izvoz živine v Svico, na CešLo, v Nemčijo in druge severne kraje. g VREDNOST DENARJA. Za ^00 avstrijskih kron daš 25—26 naših I ron, vrednost ene lire znaša 5 kron, va. 100 naših kron kupiš 203 do 205 nemških mark. g HMELJ. V drugi polovioi meseca decembra je bilo na hmeljskem trjiu v Zatcu precej živahno popraševar.je pp hmeliu. Cene so se gibale med 8500 do 3800 Cehoslovaških kron za 50 kigramov.