Inserati se sprejemajo in volja iristopna vrsta: 8 kr., če se tiska 1 brat, 12 „ ,, „ ,. 2 „ „ „ „ ,, «1 „ Pri večkratnem tiskanji se ■sena primemo zmanjša. Rokopis ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Polilič&j list za slovenski n a r o fl, Po poŠti prejemati velja [ Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 ,, 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10f„. . V Ljubljani na dom pošiljaj velja (JO kr. več na leto. VredniStvo je Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Herbst jo je skupil! Z Dunaja 21 marca. Tridnevna bitev za volilno premembo je srečno dovršena, deBnica je pridobila veliko zmago, levica pa zgubila enega mrtvega, pet težko ranjenih in 38 v je ti hI Tako je rekel včeraj neki šaljivec in je pravo zadel. Levica je čisto razdejana in se bo težko več tako zedinila, da bi se vspešno ustavljala. Da bi se s tem večjo silo desnici nasproti postavila, sklenila je bila v soboto, da morajo vsi udje zedinjene levice glasovati zoper predlog večine. Pa ravno to, kar je imelo pred svetom kazati njeno združenje in moč, dalo je povod k njenemu razpadu. Nekteri poslanci so bili pripravljeni glasovati za obš.rue od levice nasvetovane premembe voliluega reda; ker so pa sprevideli, da ne bo mogoče tega že zdaj doseči, sklenili eo glasovati vsaj za razš rjenje volilne pravice na volilce, ki plačujejo po pet goldinarjev davka. Ker je toraj levica svojim družabnikom to branila, niso hotli več v njeni zvezi ostati, in naj odločnejši med njimi štajarski poslanec baron Walterskirchen zarad tega ni le izstopil iz kluba zedinjene levice, ampak izstopil je celo iz državnega zbora io odložil poslanstvo. To je mrtvac v omenjenem šaljivem izreku. Baron Schok, grof Wurmbrand, Poš. Steudel in Lobhch bo pa izstopili iz kluba levičarjev glasovaiši z deanico in to je pet težko ranjenih; razun njih pa je glasovalo ž njo še 38 drugih gospodov za nasvete odse- kove, ker je znašala večina 60 glasov, toraj 43 glasov več kakor pri glasovanji o predlogih odsekove manjšine, in teb 38 naš šaljivec prišteva k vjetnikom. Tako se toraj moč in ča^t in slava nekdaj tolikanj ponosne liberalne stranke čedalje bolj ruši iu sama je začela spoznavati, da se jej državno krmilo čedalje bolj odteguje. Zato je pa tolikanj razdražena, da se ne zna več premagovati, zato so tako strastno zvija, kakor g8d, kteremu si stopil na glavo. Ta strast in razdraženost se je razodevala med obravnavo o volilni premembi, zlasti pa včeraj med Hohenvvdrtovim govorom. Preob-š ruo bi bilo na drobno omenjati govore, ki so se o tej zadevi čuli na obeh straneh; zadostuje, ako pravim, da Clam in Rieger in Lienbacher so govorili mojstersko kakor vselej. Lienbacher je hudo prijemal levičarje, da skoz 20 let niBo čutili potrebe premeniti volilnega reda, da pri obravnavi sedanjega reda niso imeli nobenega ugovora zoper njegove krivične določbe, ki jih zdaj tolikanj grajajo, Clam pa je izvrstno risal nalogo konservativnega plemstva, ki naj se ne hčuje od i aroda ampak naj v njegovi sredi živi in ž njim združm za njegov blagor deluje. Rieger je predlog po-jasnoval s političnega stališča in kazal, kako jo vlada pravo zadela, da je privolila v premembo volilnega reda in razš rila volilno pravico. Silno radovedno je pa vse čakalo včerajšnjega dne in govora Hoh<-nwartovoga. On se le silno redkrat oglasi v zbornici, zato pa so njegovi govori tem bolj pomenljivi, zato vse z veliko pazljivostjo na ušesa vleče, kaj bode povedal. Tudi včeraj je umolknilo žvergolienje, ki se je med Šturmovim govorom razš rjalo po dvorani, ko je predsednik naznanil, ca ima beBedo grof Hohenvvart; vse ee je gnetlo k njemu, da bi ga tem laglje razumelo m slišalo in tudi Herbst se je blizo njega vstavil 8 papirjem in svinčnikom v rokah, ker je imel kot poročevalec manjšine za njim govoriti. Prav pridno si je izprva zapisoval, kar je govornik rekel, pa kuialo mu je začeta roka zastajati, široko je odprl oči in usta tn strme gledal v govornika, postajal je bled in rudeč ter nemirno Stopical sim ter tje. Kaj pa je bilo, da ga je tako privzdignilo? Grof Hoben-wart je porabil to priliko, da je staremu strankarju povedal, kar mu gre. ..Posrečilo se mu je (Herbstu), rekel je Hohenvvart, celej obravnavi že precej od začetka pridejufi nekako razdraženost in nakopičiti toliko porogljivih in deloma neresničnih reči, da ga moram zavrniti. Dozdaj sem zmerom molčal, rekel je nadalje, ko nas je levica dražila in vedno le to obravnavala, kaj mi delamo. Naj ji toraj zdaj enkrat odg'>wrim, ter ji pokažem ogledalo njene delavnosti. Nadejal se je, da bode levica prestavši prvo žalost zarad zgubljene večine prijazno in skupno delala z desnico v prospeh države, in ko je to njegovo upanje pred enem letom začelo vpadati, oživele so ga novo besede, ki jih je dr. Herb6t govoril o neki slavnoBt', ko je rekel: Avstrijski neroci bo so na Bvo;e geslo zapisali besede cerkvenega učenika: V bistvenem edinost v Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. Kakor poroča londonski list ,,Morning-post", poslali so sv. oče dne 27. januarja biskupu djakovarskemu list, v kterem ga spodbujajo naj iztraja ter nadaljuje trud in delovanje svoje o zjedinjenji cerkve pravoslavne s cerkvijo katoliško. Ta list omenja tudi pogovora svojega poročevalca s kardinalom Peccijem, bratom papeževim. Prepričan je bv. oče, rekel je kardinal, da se bodo v najbližnji prihodnosti na balkanskem polotoku vršile politično važne znamenitosti, ki bodo močno vplivale na evropske razmere. Biskup Stros8mayer pa bode izvrstni voditelj cerkveni na balkanskem polotoku, ker krepko dviga prapor cerkvene edinosti ter se trudi združiti pravoslavne svoje rojake s katoliškimi. Sicer mu nasprotujejo v tem delovanji srbski biskupi, sosedi njegovi, vendar bode Strosmsyer iztrajal v svojem težavnem poslu, tembolj, ker ga pri tem podpirajo tudi papež, ki je tudi njegov najnovejši pastirski list pohvalil. Lepšega priporočila pač okrožnica Stros-m»yerjeva ne potrebuje. Želeč toraj, da bi se tudi Slovenci Beznanili ž njo ter se podučili, kako sučejo katoliški biskupi orožje svoje za edinost cerkveno in s tem za blagor Slovanov iu kako strastno se temu upirajo pravoslavni vladike iz slepega sovraštva do Cerkve kato liške, podaja „Slovenec" bralcem svoj m to prezanimivo oicrožaico, iz ktere veje ljubezen vaeobsežna in apostolska do katoliške Cerkve a tudi do svojih nesrečnih, ue še zjediujenih pravoslavnih bratov. Zato vam je vsem še v živem spominu prekrasna lanska okrožnica Bvetega očeta Leona XIII. o svetem Cirilu in Metodu, in občno ono veselje, ktero je vzbudila v src.h Slovanov katolikov po širnem svetu. Spominjate se gotovo tudi še moje lanske okrožnice, ki je govorila o iBti stvari. Oni pa bratje, ki so potovali v Rim, da se zahvalijo svetemu očetu za ljubezen skazano svetima našima apostoloma in celemu Slovanstvu, bodo se vedno in vedno hvaležnega srca spominjali one očetovske dobrote iu milosti, s ktero nas so sveti oče, da tako rečem, Bprejeli v svoje naročje ter pritisnil na srce svoje. Vsaj meni ostane spomin na one dni, ktere sem preživel pri tej priliki v Rimu, dokler bom živ, najsveteji in najmileji; ker občutil sem s slastjo in milino v duši svoji, kaj če reči, vsaj za nekaj časa pozabiti na svoje domače skrbi in težave, na vse plemenske razlike in prepire, ter pod kri-I | lom vseobčnega očeta in cerkvenega pastirja našega bivati in vživati najlepši plod ene svete vere ui euega upanja v iskreni bratski ijubezni, slogi in vzajemnosti. Taki duovi prestvarijo vsaj za nekaj časa to zemljo v nebo in nam v Bvoji sreči predočujejo po nekem načinu sliko in podobo one sreče, ktera nas — ako se skužemo vredne in dostojne milosti božje čaka v nebesih. — Jaz sem, vračajoč se z Rima, bival nekaj časa zaradi zdravja v kopeiih. Vruivši pa se čez nekaj mesecev domov, najdem v domačih naših listih razglašene okrožnice dveh pravoslavnih biskupov, karlovskega in zadrskega, ki hu'0 in strastno napadata svetega očeta in Cerkev katoliško, posebno pa tudi še mene in mojo lansko okrožnico. Pozneje zvem tudi za tretjo okrožnico biskupa kotorskega, piBano iz istega namena, vendar bolj resno in dostojno, nego Bte prešoji dve. Na te okrožnice odgovoril je tedaj, kolikor se spominjam, pristojnim u temeljitim načinom prečastni nadbiskup za-darski; zato bodi njemu od moje strani lepa hvala. S posebnim priznanjem in dostojno pohvalo omeniti se mora spis profesorja Antona Franki-ja z naslovom: poslanice dveh pravoslavnih biskupov v Dalmaciji, obelodanjene ob priliki slovanskega popotovanja v Rim. V nebistvenem prostost, v vsem pa ljubezen I kdor pa dr. Herbsta že toliko časa pozna, kakor jaz, rekel je Hohenwart, se je prepričal, da je v svojem dolgem delavnem življeoju že marBikaj pokazal, samo ljubezni ali dobrohotnosti do prepričanja drugih ne. Ko je orne njene beBede čut, mislil je, da bodo veljale za prihodnje, pa ako beremo govore nasprotuikov ; pri raznih shodih, v njih težko najdemo kaj druzega kakor surove uapade in sumničenje vlade in večine državnega zbora. (Ohol na levi, dobrot na desni.) Levičarji z vso silo napadajo nasprotnikovo osebo, naj Bedi med poBlanci ali na ministerskih stolih, in nasprotnika pri ljudBtvu sumničijo. Ako je to dobrohotnost, ktera se je obetala, ako tako čislate mnenje nasprotnikovo, potem pač več ne umem svojega nemSkega maternega jezika. (Ugovori na levi, dobro I na desni.) In ko se je v jeseni državni zbor zopet sošel, zapisala je levica na Bvojo zaBtavo nov program, pa ne program dobrohotnosti, ampak program straBti, program ki je nevreden za veliko stranko, ki ima med seboj jako obdarjenih mož, in tudi kot manjšina lahko veljavo pridobiva svojemu mnenju, ter jo morebiti zoper boljše prepričanje Bitoma rine na pot surovih napadov; Bumničanja in zaviranja! (Ugovori na levi, dobro I na desni. Herbst upije: G. predsednik, ali spada to k reči? Drugi levičarji kričč: To ni res! To je nezaslišano ! K redu I Predsednik zvončka, pa malokdo se zmeni za to znamenje. Ilerbst vedno pogleduje na predsednika, potem jo mahne z Bcerom, Suessom, Carnerijem proti vratom, toda namesto iz dvorane gre k predsedniku, b kterim nekoliko časa govori. Potem se vrne v dvorano, Be sili, da bi poslušal Ilohenvvarta, ki mirno dalje govori, pa mu ne ciA miru zdaj Stopica, zdaj zopet kakor razdražen lev hodi gor in dol in govori zdaj s tem zdaj z z unim tovarišem, ki srdito in po straui gledajo ua Iloheinvarta.,) Ilohenvvart je med tem nadaljeval avo| govor, je zavračal ugovore levičarjev in še eno prav gorko zasolil llerbstu, ki se je jezd, da je poročilo o volilni premembi češkega pose Btva tako obširno o volilni pravici petakarjev pa tako kratko. Kar dr. Herbst iz tega sklepa, rekel je Iloheuvvart, moram zavrniti kot na- vadno Buraničenje! (Dobro I na desuici. Ohol na levici in kriki: To je pa že preveč!) To je bila huda sodba za dr. Ilerbsta, ki si je domišlieval, da mu živa duša ne sme nič reči. Grof Hohenwart je, danes ojstro obsodil ravnanje tega moža iu javnost mu je prav dala. Levičarski listi sicer napadajo LI o-heuvvarta, pa noben mu ne upa očitati, da bi ne bilo res, kar je govoril. Pa saj še Herbst tega ni mogel, in vse kar mu je odgovoril, bil je le ničevi izgovor, da je Hohenwart že pol leta čakal prilike, ga napasti, da se je svoj govor dobro naučil, in da bi ga bil lahko govoril tudi pri kteri drugi priliki in da mu zato neče n č odgovoriti. Levičarji ao mu ploskali, a ko je Herbst to rekel, vstala je večina poslancev, ki ae je bila zbrala okoli njega, da bi slišala, kako bo IIohen\varta zavrnil, ter je šla iz dvorane , tako da je Herbst govoril skoraj pred praznimi klopmi. Da je tudi Zeithammer kot poročevalec večino izvrstno govoril iu dokazoval pravičnost in potrebo od njega nasvetovanih pre-memb volilnega reda, mi ni treba še le pravit'. Pri glasovuuji prišel je na vrato najprej nasvet manjšine, ki je bil pa pri ustmenem glasovanji zavržen s 167 glasovi proti 150. Potem je prišel na glasovanje nasvet večine, ki je bil sprejet s 178 glasovi proti 118. llazun že omenjenih pet glasovali so z večino še: Kro-oa\vetter, Scbonerer, Bertolmi, Kovalski, Ku-lačkovski, Coronini, Vučetič in Pajer. llerbstu pa vse privošči, da je enkrat skupil, kar je vedno iskal in bil že davuo za služil. •t*m Dani se! Če se prav ne motimo, bližamo se tistim srečnejšim časom, ki so jih naši pesniki pre-rokovili. ko ,,Vremenu bodo Kranjcem ao zjasnilo, Jim lepSi zvezdo, kakor zdaj, Bijalo". Državni zbor Jse bo namreč potegnil zu nas, da se naš mili jezik uvede kot učni jezik v naše srednje šole. Načrt, kakor ga je iz delal češki profesor Kvičala o uaših srednji! šolah, se bo brez dvombe aprejel v šolskem odseku, in potem ga minister Konrad ne bo mogel tuko prezirati, kakor je preziral Vošnja-kove resolucije o isti stvari. Minister sam ee iiiiiiiarraji.:,:i:]r_ijiiiiiMi'Mi'i m ii — — I ——W i"" nekoliko udaja in govori bolj prijazno za nas, kakor je še pred letom. Edina ovira je le še kranjski deželni šolski avet, ki v svoji večini ni prijatelj sloveuščine; pa tudi ta Be bo moral udati sklepu državnega zbora povelji vis. vlade. Akoravno smo bili v svojih uadah že dostikrat goljufani, vendar ae nam zdi, da zdaj ne upamo zastonj, ker se je državni zbor in cela držav« že sprijaznila z ruvnopravuoatjo slovenščine v Brednjih šolah, šo v nemško-liberalnih krogih ue najdejo prav,h temeljitih razlogov proti naši ravnoprsvnoBti; samo to obžalujejo, da ae mora uemški jezik umikati iz miš'h kiajev. To pa ui drugače mogoče, če se hočemo ua podlagi avojega jez ka razvijati in napredovati. Saj se je morala tudi latinščina in francoščina polagoma umikati iz nemških šol in nemških omikanih krogov, zavolj tega pa Nemci niso postali sovražniki latiuBkega in francozkega jezika, in ju še zdaj gojijo, samo splošne veljave na škodo materinščine več ne pripuščajo. Zato pa omika med Nemci ni pojemala, ampak napredovala. Tako tudi mi nismo sovražniki nemškega jezika in ne ga bomo še vedno učili, vendar ne moremo dopuščati, da bi tuj jezik domačega zatiral in tako uašemu narodu pot zapiral do omike. Naše polno prepričanje je ' namreč to, da ponemčevanje ne pospešuje omike, ampak jo zavira, ker je nemški jezik le posameznim, izšolanim razumljiv, večina naroda pa ostane potem brez poduka; ako Be pa izvede ravuopruvnost slovenskega jezika v šolah in uradnijuh iu v vseh aocijalmh kro-g h, potem Be bo čedalje lepše razcvitala naša književnost in prosti narod bo imel zmirom več knjig in pomočkov v Bvojem jeziku, da Be bo po njih lahko izobraževal. Resničnost te trditve nam poBebno jaano dokazuje izgled Češke. Po nazorih nemškutarjev bi morala biti češka dežela jako revna, neomikana in surova, ker so se tam napravile narodne srednje šole. Pa ravno narobe je res. Dokler se je na Čeakem poucmčevalo, bil je uarod reven, neveden, brez ponosa in Bamosvosti. Odkar so je pa začela gojiti domača beseda ter podu-čevala po čeških šolah, odkar so se ustanovile narodne srednje šole, začela bo je omika hitro širiti v vse kroge, tako da bo zmožni ustanoviti že lastno vseučilišče, v vseh strokah vede in umetnosti videti je živ napredek, pa tudi blagostanje se je povzdignilo, tako da se češka tem spisu odgovarja pisatelj učeno, mirno i pristojno o vseh posameznostih biskupom dal matiuBkim. Dasi bo toraj vže odgovorili katoliki na te pravoslavne okrožnice, vender moram odgovarjuti tudi jaz, posebno zato, ker še ni nikdo odgovoril poslanici biskupa kar-lovskega, m zato ker ta in biskup zadarski pišeta o meni in mojih uamerah tako, da aama, kukor tudi drugi pričakujejo, kaj čem jaz reči na to. Biskupa, ki tudi mene ue omenja v spisu, ue bodem imenoval; karlovakemu in za-durskemu želim tako odgovoriti, da sama stvar odgovarja stvari. Zaradi jasnosti ]ia hočem vso razpravo razdeliti ua nekaj glavnih točk, ju to: 1. Kako naj biskupi in duhovniki v obče pišemo, kader svcčauo izvršujemo svoj poklic ter ljudstvo podučujemo; posebej pa, kako naj se obnašamo v javnem življenji biskupi iu duhovniki drug proti drugemu. 2. S čim opravičijo pravoslavni vladike pred Dogom in narodom one navale na Cerkev katoliško iu na mojo osebo, kterih so polu« njih okrožnice? Kteri je to smrtni greh, ki eem ga storil z lansko okrožnico svojo, da n|sem zaslužil vse one anateme, obsipajo biskupi? kterimi me 8. Kako opisujejo pravoslavui vladike svojo cerkev in branijo proti nevarnosti, ki jej Bedaj preti? Kako ruzločujejo cerkev od cerkve? in v čem je v resnici prava razlika med zapaduo katoliško Cerkvijo in med vzhodno, ki ae zove pravoslavna? Poslednje je naj-važnije in najbolj odločilno. Želim po načelu: VBakemu svoje, da svojo okrožnico vravnam tako, da ne bode nikomur, kolikor je samo mogoče, v očitanje in da bode čaBtitim bratom mojim duhovnikom in milemu mi ljudstvu na korist in uteho. I. Kar se tiče duha, ki naj nas vladike navdihujejo v vseh naših odnošajih, jaz miBlim da je Jezu* Bog naš in rešitelj naš b svojim uavdihujenjem pri Ivanu v poglavju 21. nas biskupe učinil ue le izvrševalce one nadnaravne moči, po kteri svetu skrivnost trpljenja in smrti ujegove ua veke med nami živi in deluje; nego da naš je tudi postavil izvrše- kazal celemu svetu s Bvojim življenjem, jio-sebno pa s trpljenjem in smrtjo svojo na lesu križu. Edini vir in v^i moč duhovniška, ktero posebno biskupi izvršujemo ua tem Bvetu, je oui sveti žrtvi ljubuzni in miloBrčnottl, ktero je opravil večni duhovnik po redu Molhize-dekovem na oltarji križa. Zato ne more biti uikukega dvoma, da smo mi biskupi dolžni po svojem poklicu vsak Bvoj govor, vsako besedo svojo in vsak korak k ljudstvu in bratom svojim navdihniti z ljubeznjo Jezusovo. Sv. Ignacij, biskup iu mučenik, prispodoblja že v početku drugega stoletja v prekrasnih listih biskupa Jezusu sumemu, ki po srcu in po ustih biskupov govori iu deluje pri čedi svoji. To velju v vseh razmerah, posebno še v medsu-bojuih. Kader se spominjam ua zadnjo večerjo Jezusovo, zdi se mi, da amo tudi sedanji biskupi nekako takrat živeli iu bili pričujoči tej sveti večerji, pri kteri je Gsspod prvikrat daroval samega sebe v podobah kruha in vina večuemu Očetu svojemu v odrešenje Bveta. Vai bili Bmo mi takrat okrepljeni s Bvetim telesom njegovim in b sveto krvjo vsi mi dobili smo takrat moč, da ponavljamo to sveto v omiki in blagostanji zamore VBim deželam Avstrije vštric postaviti, ne preBega je menda nobena. Kavno tako napreduiejo tudi Hrvati in Poljaki, odkar imajo narodne šolo, in po-Btavljajo neprijuzne Nemce na laž, ki vedno tr-d6jo, da ae zamore človek le v nemškem jeziku izobraziti. Dosti dolgo smo se borili za narodne srednje šole, iu kadar jih enkrat dobimo, bomo imeli pravi narodni praznik, ker to je prvi temelj našega napredka. Odslej se bo uaše slovstvo ložej razvijalo in uaše časuikarBtvo več podporo nahajalo pri domačem občinstvu, ker iz šol ne bodo več pr.hajali izobraženci, ki bi jim bil uarodui jezik zopern, ampak taki, ki bodo v domačem jeziku izobraženi, v tem jeziku navajeni misliti, toraj bodo mdi v tem jeziku želeli nudaljo izobraževati se ali pa zabavati. Glede ravnopravnosti pri vradnijnh imamo tudi dobro upanje. Gospod Waser se jej še sicer ua vso moč upro, pa ravno to nam je dokaz, da čuti že majati Be dosedanje stališče, zato hodi v svojem nasprotovanji do najskrajnejšo meje. Prehuda ojstrina pa Be rada skrha; tako upamo, da se bo skrhala tudi protislovenska strast gosp. Waserja iu sicer ne v škodo vradnij, ne v škodo naroda. Kadar se enkrat kaka stvar postara, jo ni mogoče dalje pri življenji ohraniti, kukor do postavljenega čaBa. Postaralo in osivelo jo pri naš tudi nemško uradovanje. Tako tedaj upamo, du bomo tudi Slovenci se svojega jezika smeli povsod posluževati ter proBtejo dihati. Tema starih predsodkov bolj iu bolj pred lučjo resnice zgmuje — začelo se mu je daniti I Politični pregled. V t>|ubl)um 22. marca Avstrijske dežele. Prememba volilnemu i*c rotenih otrok dobi deset tisoč gold. — Res lepa in hvalevredna radodarnostl Naj bi te tudi v drugih potrebah, ki dostikrat niso nič maojše, tako lepo razodevala I — Kje je olika? Ne davno, kar je nekdo iz Turčije pisal, ter povdarjal, ,,da se o turškem postu lahko zapazi neka posebna resnobnost na turčinib. Da oni ne zamudijo svojih molitev, bodisi doma, bodisi na potovanji ali ptujem, je vsakem znano." Kako natančno in zvesto, skoraj bi rekli prenatančno in malenkostno, se postijo ruski ortodoksi, razkolniki sploh, je enako vsem znano. Naj še dostavimo, da nedavno smo čitali v nekem časniku , kako v Sudanu , Hartumu itd. celo divjaki katoličane in njih sv. obrede Bpoštujejo. O zasmehu in zaničevanji nobeden n č ne vč. Kako pa pri nas? Tako, da res sramotno Imemtuost se stavi v to, kdo bolj z< a sv. obrede katoi. Cerkve in zveste katol čane za-Bramovati. Kako uesramno se vdeluje po ka-zališčih! Zasramovanje sv. običajev , duhovščine in detuosti je na dnevnem redu. Kdo to plačuje, kdo takim besnim igralcem ploska in pritrduje? Naj iskrenejše katoliško kršeni — brezverci. O začetku posta morajo katol čani (!) imeti Bvoj „I]ilriugstchmaus", o kterem se miza šibi zarad izbranih pečenk in drugih mesn h jedil; slanikov in rib je le toliko vmes, da sejsv. post in cerkvena zapoved nesramniše zaničuje. V teku postnega časa mora mojster-satan vendar tudi nekaj dobiti; tedaj se napravi Bem ter tje kak „bal", tombola s plesom," itd '*) Še celo Veliki teden se mora kaj napraviti, kar si že bodi, da bi Kristus preveč češenja ne dobil in antekriBt znabiti nič. Ne bomo dalje, če ne bi mogli še marsi-ktero bodečo povedati, prašamo le: Primerjaj zadržanje kršenih in nekršemh brezvercev; javno obnašanje v katoliških in nekatoliških deželah, kje je prava olika? — Iz Petro g rad a se naznanja, da je v tamošnjem Livadia-t-atru za zimo v soboto požar nastal ter ga v malo urah popolno vpe-pelil. Ker je imel mnogo vrat, ni nikdo zgorel, ampak so se zamogli vsi rešiti. Pogorel je 17. t. m. tt ater v Marzelju in 20. marca v Aigieru. So tako pogostni požari teatrov zadnje leto goli primerljej! — Ogenjbljuvajoči Etna meče že več dni dim in pepel iz sebe; grozoviti strah vlada med ondotnimi prebivalci. Dozdaj se še ni čutil noben potres, pa vsa znamnia kažejo, da bodo kmalo nastopili potresi, vre v osrčji zemlje in da bode nastopil kak novi kratfer, morda v takih krajih, kjer se ga nar mauj pričakuje. — Tatova diamantov. V Bruselji obravnavajo pravdo zoper dva znamenita tatova, ktera sta bila v Parizu za 4 miljone frankov vrednosti biserov vkradla. *) Tudi naši kazinarji no morejo brez kake male zabavo biti. Preteklo nedeljo ob 4 zjutraj, ko so šli pošteni kristjani k službi božji , se je tam razlegala godba in ples. Prav spodbudljivo za belo Ljubljano ! Menda k veči časti deželnega in cerkvenega zavetnika, bv. Jožefa ! cc železnih ognjišč (šparherdov) že izgotovljenih, nar boljši kup, na izbiranje imam na prodaj. Tudi preskrbim zidarsko delo pri ognjiščih, ako treba. Nadalje prodaja (1) pohištvo v Višnjigori, posebno pripravno za krčmo ali pa za štacuno, prav tik ceste. Več povem ustmeno. Janez Dolliar Ljubljani, Hrenovo ulice štev. 4. Važno za vsako hišo! O S o o Oh Cela in i z n a oprava iz britanstep srebra za le 8 gld. Elegantno delo, no zartijavi, in so vedno (ako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizua oprava iz nnjholjšrpi britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 6 vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mločni zajemnlk iz britanskega srebra, 1 zajomalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago, 2 lopa svečnika, (J jajčnih posodiolo, 6 tac, lepo izdelano, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, O0) 6 tačic za nože in vilice Ihs © o ; cr1 54 kosov. Naroči se proti postnemu povzetji, ali pa da so denar naprej pošlje. Zaloga britanskega srebra C. Langer, Wien, H. grosse Schiffgasse 28. Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošljo naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj donar nazaj razun poštnih stroškov. Važno za vsako hišo!