LETO XIX. ŠTEV. 554.
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 24. SEPTEMBRA 1965
SPE1). IN ABB. POSTALE GR. il
TRST. UL. GEPPA 9 - TEL 3R-93S
Kaj nam mar naftovod!
Že ko se je pri nas razširila prva vest, da bodo velike zahodne petrolejske družbe speljale naftovod iz Trsta na Bavarsko, srno v »Gospodarstvu« brez ovinkov napovedali, da bo to pomenilo nov udarec slovenskemu gospodarstvu na Tržaškem; novo razlaščevanje zemlje naših malih posestnikov po neustreznih cenah, novi opravki, nove neprespane noči naših kmetov, nov velik korak na poti k izproletarizaciji naših ljudi, nov korak k še večji odvisnosti od tistih, ki imajo uradno moč ali kapital.
Zopet se morajo naši ljudje povpraševati: Kam potem, ko nam bodo pobrali zemljo? Kaj naj res gospodarskega počnemo z odškodnino za zemljo?
Zdaj pravijo, da Ustanova za industrijsko pristanišče, ki razrašča zemljo našim kmetom imenu petrolejske družbe SIOT, nekoliko popušča, oziroma, da ponuja nekoliko višje cene za zemljo kakor v začetku; lastnikom namreč ponuja nekako 700 do 800 lir za kvadratni meter. Ce pomislimo, da gre za parcele tako blizu mesta, ki se naglo šini proti Dolini, in da se cene parcel v tržaški okolici sukajo med 3.500 in 5.000 lir za kv. m nam bo jasno, da so cene, ki jih ponuja SIOT še vedno skrajno nizke. Proti razlastitvi zemlje po takšnih cenah se lastniki upravičeno upirajo. Ali bi ne bilo bolj pametno in tudi za samo petrolejsko družbo bolj koristno, ko bi sprejela predloge Konzorcija za razlaščence ter se tako izognila pravdam pred sodiščem? Razlaščencev ni nič manj kakor okoli 200 — razlastitvenih odlokov bo celo več, ker imajo nekateri posestniki več parcel, če se torej ti ljudje spravijo v pravdo, bo SIOT lahko precej čakala, preden se bo lotila dela.
V drugo poglavje sodijo posestniki zemljišč, po katerih bo tekel naftovod. Tem ne bodo razlastili zemlje, kakor v Dolini, kjer bodo postavili velike rezervoarje, temveč zahteva SIOT od njih priznanje služnosti proti dogovorjeni odškodnini, in sicer v širini 10 metrov; pravico služnosti si družba zavaruje z vknjižbo. Od družbe pooblašče-l?r,etn skušajo izvabiti od posestnikov podpis na. preliminarno pogodbo. Za služnost ponuja družba odškodnino nič več kakor 30 lir' za kv. meter, ki bi z odškodnino za uničenje kulture (drevesca, vinograde, vrtove itd.) dosegla okoli 82 lir Ustno so lastniki sporočili, da hi družba potrebovala še okoli 15 metrov (v širino) zemljišča 2a odkop, odvoz odvečnega materiala in za polaganje cevi. A za to tako pomandrano zemljišče družba sploh ne predvideva odškodnine! Služnost je dejansko takšna, da pomeni za lastnika, v resnici razlastitev, saj družba niti ne omenja dobe njenega trajanja, a si pridružuje vse pravice, da lahko izve-
Za 130.000 lir iz Evrope v Ameriko
Potovanje z letalom cenejše - Pred novim znižanjem tarife
de kasneje potrebna popravila naftovoda. SIOT se niti ne obvezuje, da po položitvi naftovoda vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, če računamo da bo naftovod tekel čez tržaško ozemlje na daljavo 35 km potem si lahko ustvarimo vsai približno sliko o velikanski ško di, ki jo bo napravi! naftovod po naših krajih.
Za odškodnino očitno ni mogoče postaviti za vsa zemljišča y el javne ga količnika, ker bo škoda od zemljišča do zemljišča Različna, različna tudi od kra-Ja do kraja. Lahko trdimo sa-
V ponedeljek so se na Bermudskih otokih sestali predstavniki Mednarodne ieta.lopro-metne zveze (IATA), v kateri je včlanjenih 90 vodilnih letal-skoprometnih družb sveta. Glavna točka posvetovanj je, koliko naj plačajo potniki za polet prek Severnega, Atlantika, Ta proga je namreč glavna cesta mednarodnega letalskega prometa.
Pri vseh svojih previdnih na-povedanjih sicer strokovnjaki ne verujejo, da bi ta bermudska konferenca prinesla znižanje tarif za 20 odsto, kot se je to dogodilo na zadnjem takem sestanku. Pred nekaj tedni je a-meriška letalska družba «Pan American)) objavila sledeč predlog: za pavšalna potovanja, ki jih agencije ali potniški uradi prodajajo hkrati s počitniškim bivanjem, naj bi ceno za polet iz New Yorka v London in nazaj, po katerim se ravnajo tudi vse druge cene, znižali za 50 na 250 dolarjev, torej na okoli 150.000 lir. Pozimi naj bi ta cena veljala celo brez vsake omejitve, torej ne samo za pavšalna potovanja. Tudi nemška Lufthansa se zavzema za znatno znižanje pavšalnih cen in razen tega še za poenostavljenje tarifnega sistema. Tudi načrti večine drugih velikih družb težijo za nižjimi tarifami.
Letalski promet je ena od redkih uslug, katerih cene so v zadnjih letih nenehoma in prav občutno padale, žal se te pocenitve, vsaj pri nas, lahko veseli sorazmerno le malo ljudi. Mogoče bo to čez nekaj let drugače. Vsekakor je potovanje z letalom iz Londona v New York leta 1946, ko še ni bilo različnih razredov, stalo 360 dolarjev, leta 1955 290 dolarjev in od 1. aprila zadnjega leta izven sezone 210 dolarjev (130.000 lir).
Gospodarsko podjetje ni nikakršen dobrodelni zavod. Merilo za tarifno politiko v letalskem prometu niso torej čim nižje cene, ampak največ mogoči dobiček. Ko so Američani pred dvema letoma zahtevali močna znižanja cen, je bil najprej odpor zelo močan. Uspeh novih tarif od aprila 1964 je pa dal prav optimistom, ki so dejali da bodo znatna znižanja povzročila ustrezno povečanje povpraševanja in s tem izbolj-sanje donosa. Res se je v letu 1964 pri lATA-družbah povečalo število severnoatlantskih potn’ kov povprečno za 25 odsto in v prvi polovici tega leta znova za 18 odsto.
Po drugi strani pa nikakor ni samoumevno, da so družbe zahtevam take množinske konjunkture kos tudi po svoji storilnosti. Že danes je skoraj u-metnost dobiti v visoki sezoni na Severnem Atlantiku v nekaj dneh letalski «ticket» (listek). Letala, ki naj bi bilo v visoki sezoni večje in izven sezone manjše, žal še niso zgradili. In spričo tega hočejo z novimi tarifami vplivati na povpraševanje: dražje v visoki sezoni, cenejše v mirnem času. Breziz-jemno linearno znižanje tarif za celo leto trenutno, kot se zdi, nima pristašev.
Tudi Američani za novo denarno enoto
Po krožnem potovanju ameriškega ministra za finance Fow-lerja po Evropi se je zanimanje za napovedano preosnovo med narodnega valutnega sistema še povečalo. Finančniki in gospodarstveniki se vprašujejo, kakšne načrte
_ — —	------ - imajo pravzaprav
“*°> da je zemlja ob velikem Združene ameriške države, ki
mOpL. - .	°	.	t	C	I7Q	__ ...
"lestu in ob turistično pomemb-lir-n0-1 ter primerna za najraz-nejse kulture zaradi ugodne^ t; P°dnebja, neprimerno več vredna kakor kje drugje.
leš'a naj se zavedajo naši ljudje. Nikar naj se ne prena-= . J°> saj se jim vendar prav me ne mudi, če so lahko živeli in sto let brez drobiža, ki Jim ga zdaj ponujajo za zemljo. Prav gotovo se bolj mudi velikim petrolejskim družbam, jd nestrpno čakajo na velike do. mcke, katere jim bo prinašal naftovod. Prav tako je važno, na naši ljudje nastopajo enot-Po v obrambi za svoje pravice Za zaščito njihovih pravic sta “ili ustanovljeni kar dve organizaciji. Odgovornost pred ljudstvom in zgodovino jima veleva, da se jasno dogovorita glede skupnega nastopanja pred Petrolejsko družbo, ki s pooblastilom velikih mednarodnih družb gradi naftovod čez naše ^raje. Prav tako naj za zaščito koristi našega kmeta nastopijo Politične organizacije na pristoj dih mestih.
. Od oblasti — deželnih in državnih — upravičeno pričakujemo, da bodo zavarovale koristi pašega malega posestnika in nase dežele. Gre vendar za zaščito domačih koristi in domačega ljudstva. Ta zaščita po našem mnenju vendar ne more biti tako težka, saj gre za zaščito italijanskih državljanov, katerih življenjski obstanek je ogrožen, Pred tujim velekapitalom, ki sre v_ milijarde in milijarde, prepričani smo, da bo ohljub-Jeno posredovanje dežele, ki _JJke sicer na gospodarskem
<Nadaljevanje na 2. strani)
so že tako presenetile svetovno
javnost s svojim predlogom za sklicanje mednarodne valutne konference.
Tedenska revija «Newsweek» skuša rešiti to uganko z navajanjem kratke vsebine nove knjige «Monetary Reform for the World Economy» (Valutna reforma za svetovno gospodarstvo), ki jo je napisal Robert V. Roosa ter je izšla te dni. Pisec je bil namreč poprej v vladi kot pomočnik tajnika za finance za valutne zadeve. Finančniki so prepričam, da se predlogi, ki jih navaja Roosa v svoji knjigi, strinjajo v bistvu s predlogi, ki jih namerava ameriška vlada iznesti na mednarodni valutni konferenci. (Roosa je zdaj član zasebne banke Brown Brothers Harri-man.) Pisec knjige predlaga ustanovitev nove mednarodne denarne enote, in sicer bi ta denar uporabljale samo vlade za poravnavo mednarodnih obvez. Ta denar bi države hranile kot državno rezervo pravtako kakor zdaj zlato, funt šterling in dolar. Ta svojevrsten denar bi imel močno kritje v prispevkih, ki bi se stekali v mednarodni «pool». Ta bi izdajal «fund units», denar ki bi se oslanjal na vse vloge v poolu.
Komentator pripominja v «Newsweeku», da si je Roosa izposodil razne ideje od drugod, največ pri Francozih. Francozi namreč predlagajo izdaje nove denarne enote, ki bi se imenovala CRU (composite Reserve Unit). Roosa je šel še dlje in v svojih prediogih našel nekakšno kompromisno rešitev, da bi tako zadovoljil tudi države, ki se upirajo ameriški valutni politiki. Tako na primer naj bi novi sklad, ki bi predstavljal kritje novega denarja (fund units), posloval v okviru Mednarodnega denarnega sklada. To je bila že stara zamisel Združenih ameriških držav. Da bi ustregel Francozom, predlaga Roosa da bi lahko države uporabljale tudi drugi denar za rezervo, kakor sta sedaj v rabi samo dolar in funt šterling. Da bi zagotovili stalnost funtu Stirlingu, ki preveč niha, bi dovolili Veliki Britaniji veliko posojilo (več milijard dolarjev). V tej zvezd je zanimiva vest, ki so jo objavili na Angleškem, da se je deset držav, med temi tudi Združene ameriške države (toda ne Francija) sporazumelo, da bodo podprle funt šterling v primeru, da bi prišlo spet do «runa» (navala). O podrobnostih tega dogovora vlada popo! na tajnost.
Roosa pripominja v svoji knjigi, da ne gre za uradne predloge Združenih ameriških držav, vendar naj predstavlja njegova knjiga javno spomenico njegovemu nasledniku v tajništvu za finance. «New-sweek» dodaja, da se predlogi tajnika za finance Henrgja Fowlerja gotovo ne bodo mnogo razlikovali od načrta, ki ga je objavil Roosa. Ni dvoma, da bodo na zborovanju Mednarodnega denarnega sklada še ta mesec postavili predlog, naj sklad prične s proučevanjem raznih predlogov za preosnovo mednarodnega valutnega sistema.
Razgovor med azijskima bratoma (Ayubom in Šastrijem): «Tebe gotovo bolj bode kakor mene...».
Ayub in šastri nista fakirja, ki bi ju žeblji ne bodli, temveč odgovorna državnika. Ne more jima biti vseeno, koliko ljudi lahko vsak dan umre na bojišču ali za lakoto. Amerika jima je jasna povedala, da za vojno ne bo dajala ne žita ne orožja. Nič čudnega torej, ako sta se premirja razveselila, čeprav se maršal Ayub še vedno dela bojevitega. Indijci morajo biti še posebno veseli, da so Kitajci umaknili svoj ultimatum za SiJckim. Prave vojne saj zdaj očitno ne bo, ker je nočejo ne Američani ne Rusi. ne Angleži, a Kitajci bi radi druge pošiljali po kostanj v ogenj.
Zunanja opora za izvajanje gospodarske preosnove
Razumevanje v vzhodnih in zahodnih državah - Delni odlog odplačila kreditov
ANGLEŠKI IZVOZ NAJ NAPREDUJE ZA 5 ODSTO NA LETO
William Ross, državni tajnik za škotsko, je v zvezi z odhodom angleškega odposlanstva 30 gospodarstvenikov v Avstralijo naglasil, da bi moral angleški izvoz do leta 1970 napredovati vsaj za 5 odsto vsako leto. Treba je začeti pravo bitko za povečanje angleškega izvoza.
Urednik beograjskega gospodarskega lista «Privredni pregled» je na tiskovni konferenci v državnem tajništvu za zunanje zadeve postavil vprašanje, kakšne rezultate so dosegli obiski jugoslovanskih delegacij v nekaterih zahodnih državah. V zadnjem času je namreč več jugoslovanskih gospodarskih^ odposlanstev obiskalo Združene ameriške države, V. Britanijo, Francijo in Italijo. M~d temi obiski so bili razgovori gospodarsko - finančnega značaia v zvezi z izvajanjem gosnodarske preosnove v Jugoslaviji. Urednik je vprašal, ali namerava Jugoslavija voditi takšne razgovore še z drugimi državami, $ katerimi ima poslovne stike.
Glasnik državnega tajništva za zunanje zadeve je na postavljeno vprašanje odgovoril v bistvu naslednie: Jugoslovanske gospodarske delegacije so obiskale omenjene štiri države, da bi vlade teh držav obvestile o namenih jugoslovanske gospodarske preosnove in da bi načele nekatera finančna vprašanja s predstavniki teh držav. Pri tem so naletele na veliko razumevanje in oporo jugoslovanski vladi pri izvajanju gospodarske preosnove. Mednarodni denarni sklad je pozitivno ocenil gospodarsko reformo Svojim članicam je priporočil, naj preosnovo podprejo, in to tudi zato, ker teži za večjo sprostitvijo uvoza in nadaljnje razširitve gospodarskega sodelovanja sploh, V tem pogledu so bili doseženi že nekateri rezultati, povečala se je plačilna likvidnost Jugoslavije ter za jamčilo uspešnejše izvajanje go spodarske preosnove. Mednarodni sklad je odobril Jugoslaviji posojilo 80 milijonov dolarjev Tudi nekatere države, kakor na pr. Francija in Italija so napravile podoben korak s tem,, da so odgodile del odplačil, ki dospejo v prihodnjih treh letih.
Poleg tega se vodijo razgovori tudi z drugimi zahodnimi državami, in sicer tečejo ti u-godno, tako da lahko v kratkem pričakuje Jugoslavija pozitivne rezultate. Tudi v teh državah kažejo široko razumevanje za jugoslovansko gospodarsko preosnovo.
Na zadevno vprašanje je glasnik državnega tajništva za zunanje zadeve pojasnil, da je jugoslovanska vlada obvestila vlade socialističnih in nekaterih nevezanih držav o namenih gospodarske preosnove; jugoslovanska vlada je pri tem naletela na polno razumevanje in oporo. Že v prvi fazi reforme sta jugoslovanska in sovjetska vlada proučili finančna vpraša p.ja in sovjetska vlada je.odložila rok za plačilo nekaterih terjatev, kar bo gotovo olajšalo izvajanje gospodarske reforme in utrdilo gospodarske odnose z ZSSR.
Zboljšana trgovinska bilanca
Po začasnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je Jugoslavija izvozila (izračunano po novem tečaju: dolar je 1.250 dinarjev) v avgustu za 97 milijard dinarjev blaga; u-voz blaga je meseca avgusta dosegel 139 milijard dinarjev.
Uvoz je v primeri z razdobjem prvih 7 mesecev lanskega leta v prvih 7 mesecih letošnjega leta nazadoval, in sicer za 227 milijard dinarjev; letos je dosegel 227 milijard dinarjev, lani pa v prvih 7 mesecih 236 milijard. Vrednost izvoza se dviga, letos je namreč dosegla 174 milijard dinarjev, lani 144 milijard. Podatki za razdobje prvih 7 mesev so izračunani, kakor poroča «Pri-vredni pregled)), po starem tečaju. Kakor rečeno, so podatki za avgust 1965 izračunani po novem tečaju. Ako podatke za prvih 7 mesecev preračunamo po novem dinarskem tečaju, je znašala vrednost izvoza iz Jugoslavije v prvih 8 mesecih 822 milijard dinarjev, vrednost uvoza Da 1.075 milijard dinarjev.
GIBANJE
INDUSTRIJSKEGA
IZVOZA SLOVENIJE
Meseca julija tega leta so iz republike Slovenije izvozili za 4,77 milijarde deviznih dinarjev (1 dolar je 300 dinarjev) in tako presegli za 37 odsto lanski izvoz. Stopnjo povečanja za več kot eno tretijno zaznamu-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjetska Zveza gradi veliko mornarico
Sovjetska pomorska politika za neodvisnost na morju
Vse kaže, da se gospodarski stiki med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo v zadnjem času čedalje bolj utrjujejo. To dejstvo ni prišlo do izraza samo zdaj ob veliki mednarodni razstavi kemičnih izdelkov v Moskvi, na kateri so velika angleška podjetja nastopila pod okriljem Imperial Chemical Industries, čedalje bolj gosti so tudi obiski angleških in sovjetskih predstavnikov. Tako je razstavo kemičnih izdelkov obiskal angleški minister za trgovino Redhead v istem času pa je prispel v London sovjetski minister za trgovinsko mornarico Viktor Bakaev.
Bakaev je po svojem prihodu v London dokaj jasno in brez ovinkov razložil gledišče sovjetske vlade glede sovjetsko-angle-ških odnosov v pomorstu in glede bodočega razvoja sovjetske mornarice. Dejal je, da se je sovjetska vlada odločila pospešiti graditev sovjetske trgovinske mornarice, da bi Sovjetska zveza ne bila v tolikšni meri odvisna od drugih velikih mornaric. Sovjetska zveza ni mogla prenašati, da bi iz političnih razlogov še nadalje bila žrtev blokade na morju. Ko bi Zahod ne bil izvajal diskriminacije nasproti Sovjetski zvezi v pomorstvu, bi se bila sovjetska vlada prav gotovo bolj premišljala, preden se je odločila za graditev lastnega velikega ladjevja. Gotovo bi bilo ceneje in bolj preprosto ako bi bila najela za svoje prevoze angleške ladje. Zahod je s takšno diskriminacijo gotovo podpri samega ministra Bakaeva, ki je zagovarjal graditev velike sovjetske mornarice. Ta naj bi čez 10 let dosegla tonažo 15 milijonov ton. Sovjetska zveza nima namena, da bi pristopila k raznim tujim organizacijam, ki imajo namen deliti si svetovne prevoze na morju. Sovjetska zveza je dobila vtis, da se angleška mornarica ne bo udeležila raznih akcij, ki bi težile za izvajanjem diskriminacije na morju. Sovjetska zveza bo zagovarjala stališče, da bi prevozov po morju bile udeležene tudi «tretje» države, torej ne samo ladjevje države, kamor so prevozi namenjeni, in države, kjer je bilo blago nabavljeno.
Ko so bili odbiti sovjetski predlogi, da bi bila sovjetska mornarica sprejeta v razne mednarodne organizacije, kakor v Baltic Exchange in Baltic and International Maritime Confe-rence kot enakopravni član, je v Sovjetski zvezi prodrlo mnenje, naj Sovjetska zveza nikakor ne vsiluje svoje udeležbe tem organizacijam. Te so bile namreč pripravljene sprejeti sovjetsko mornarico kot članico, vendar pod pogojem, da bi njeni predstavniki ne prišli v vodstvo mednarodnih pomorskih organizacij. Bakaev je izrazil svoje prepričanje, da bo Baltic Exchange sprejela sovjetske pogoje, pod katerimi bi bila sovjetska mornarica pripravljena včlaniti se v njo; tako se bo Sovjetska zveza pridružila desetim evropskim pomorskim državam in Japonski v boju za ohranitev svobode na morjih. Sovjetska zveza je pristopila k Atlantski potniški konferenci čeprav ne namerava vpeljati potniških prog čez oceane.
ZAKAJ NI SOVJETSKA ZVEZA NAROČILA LADIJ V ANGLEŠKIH LADJEDELNICAH
Bakaev je med sprejemom na sovjetskem veleposlaništvu v Londonu tudi razložil, zakaj ni Sovjetska zveza naročila ladij v angleških ladjedelnicah. Ko so v Moskvi prejeli ponudbe iz Britanije, Italije in Japonske, so ugotovili, da so cene angleških ladjedelnic za 12 do 13 odsto višje in poleg tega so bile angleške ladjedelnice pripravljene dovoliti kredite samo za pet let, medtem ko so italijanske ponudile 8-letne kredite. Po izdelavi niso ladjedelnice, ki so postavile cenejše ponudbe nič zaostajale za drugimi, glede avtomatizacije pa so njihove ponudbe vsebovale še nekatere prednosti.
Sovjetski minister je med svojim desetdnevnim bivanjem v Londonu obiskal razne angleške pomorske ustanove, med temi tudi zbornico za pomorstvo. Dogovorjeno je bilo, da se bodo razgovori med angleškimi in sovjetskimi predstavniki nadaljevali, da bi se tako našla osnova za nadaljnjo utrditev
Gomulkova previdnost v kmetijski politiki
Zadruge in kmetjiski krožki - Mešano samoupravljanje
V zvezi z obiski predsednika poljske vlade Cyrankijewicza v Parizu in angleškega zunanjega ministra Stewarta na Poljskem ter zlasti z raznimi ugibanji o vprašanju dokončne razmejitve med Poljsko in Nemčijo se mednarodna javnost v zadnjem času zanima za vlogo Poljske v zunanji politiki pa tudi v mednarodnem gospodarstvu. «Le Monde diplomatique» je priobčil o notranje politični ureditvi in o gospodarski organizaciji Poljske dalši članek, ki ga je napisal Bernard Feron. Nas zanimajo njegova izvajanja, kolikor se nanašajo na organizacijo poljskega gospodarstva.
Pisec pravi, da se politični razvoj, ki ga označuje revolucija iz leta 1965 (proti stalinizmu), odraža tudi — v gospodarstvu. Industrijsko delavstvo se je močno postavilo na stran Gomulke in proti vmešavanju Sovjetske zveze. Po jugoslovanskem zgledu so poljski delavci po podjetjih ustanovili
Vabilo Tehniške univerze v Zahodnem Berlinu (nekdanje Tehniške visoke šole), naj predavam v okviru njene gospodarske fakultete o planiranju in izvrševanju planov v Jugoslaviji, mi je omogočilo, da po 32 letih zopet obiščem Berlin, kjer sem se leta 1932-33 na univerzi specializiral za finančno vedo in politično ekonomijo. Potovanje je bilo torej zame prav zanimivo, ker sem lahko primerjal tedanje in sedanje stanje.
Ker je spalnik zasedla neka večja skupina iz Zagreba, sem se zadovoljil s prvim razredom, kjer mi je sicer o Jugoslaviji dobro informirani švicarski gospodarstvenik iz pohištvene stroke iz Zuricha, ki mnogo trguje z Jugoslavijo in dobro pozna naše gospodarstvo, zlasti izvozno trgovino, zatrjeval (20. junija), da je Zvezni izvršni svet zjutraj sprejel devizno reformo, kakor je bojda poročal radio! Seveda sem v Munchnu in Berlinu zaman iskal podatke o reformi, s katero bi se bil seveda moral seznaniti še pred predavanjem, da se ne bi pokazal neinformiranega o tako pomembnem vprašanju, ki je trenutno bilo rešeno šele s tem, da je bil l. julija uveden turistični tečaj 1 dolar =-, 1000 din ali 100 lir 160 din.
Jugoslovanski obmejni pregled so opravili že med vožnjo do Jesenic v Jugoslavija-ekspre-su, ki vozi sedaj le od Beograda in je zato manj zaseden kot ekspresi, ki nrihajajo iz Grčije ali Turčije ter prevažajo v
prof- vi. Murko] S poti po Nemčiji
obeh smereh polni grške in tur ške delavce (tudi z družinami in obilno prtljago), zaposlene v Zahodni Nemčiji.
Lani me je začudilo, kako slabo nemščino govorijo Grki tudi po daljšem bivanju v Nemčiji, medtem ko so Grki, zaposleni v Švici, govorili razmeroma dobro italijanščino, katero so pred leti govorili v nekem srednjem zuriškem hotelu vsi uslužbenci razen lastnika — Nemca in — neke Slovenke iz Trsta. Grki in Turki pač žive v teh deželah bolj v lastni družbi, medtem ko sem srečal Bosanca, ki se je že po enoletnem bivanju oženil z Nemko in je bil seveda srečen, da lahko govori z nekom v domačem jeziku.
KORISTI TUJSKEGA
PROMETA
čez Južno Koroško sem se tokrat vozil ponoči. Od prejšnjega poletja, ko sem predaval na Visoki gospodarski šoli v Mann heimu, mi je ostalo v spominu, kako dobro so se znali Korošci prilagoditi tujskemu prometu, kateremu je že M. Potočnik v svoji Vojvodini Koroški (Ljubljana 1909-1910) napovedoval sijajno bodočnost. Saj skoraj ni bilo kmečke hiše med Podrošči-co in Beljaškimi Toplicami, zlasti pa v bližini prekrasnega Baškega jezera, kjer ne bi bil stal
vsaj en avto največ zahodno-nemške ali tudi avstrijske registracije. Prijatelj v Nurnbergu mi je pravil, da zahaja že drugo leto na letovišče na Južno Koroško in je obiskal tudi Kepo. Seveda je pogled na naše Karavanke in Julijske Alpe čudovit tudi s severne strani, od koder jih ne poznamo tako dobro.
Kako dobro znajo Avstrijci ceniti pomen turističnega prometa za plačilno bilanco in gospodarstvo sploh, nam pove podatek, da imajo 14 vzpenjač (s tračnicami), 71 velikih žičnic, 131 sedežnic in 825 vlečnic, skupaj torej 1041 žičnic, ki pospešujejo tako letni kot zimski turizem. Seveda računajo tudi z manj imovitirhi turisti, ki se zadovoljujejo tudi s skromnejšimi storitvami, ki pa so pogosto tudi cenejše kot v naših ustreznih gostiščih. Penzion v svetovnem kopališču Badgastein velja od 400 šilingov navzgor tja do 1200 šilingov in še več, kopališče pa je odprto tudi pozimi, ker imajo številni hoteli in penzioni napeljano termalno vodo v hišo.
PREVOZ AVTOMOBILOV
SKOZI PREDORE
Močno olajšuje tujski promet tudi železniški prevoz avtomobilov skozi 8550 m dolgi turski predor (Autoverladung) od Mall-
nitza (1190 m) do Bocksteina, zlasti pozimi ali če dolgo leži sneg, ki ga sicer na glavnih alpskih prelazih očistijo že razmeroma zgodaj, ker to pomeni devize. Avto zapeljejo na teh postajah čez rampo na poseben vlak, pristojbina 100 šilingov pa prihrani potniku najbrž na samem bencinu več, kot bi ga porabil ob prehodu čez Grossglock-ner (Veliki Klek) ali čez sicer nižji sedli Katschberg (1841 m in z vzponom do 22 odsto) in Radstadter Tauern (1738 m), če hoče priti od Spittal-Milstatter-see v dolino Salzache. Tudi pri nas bo treba misliti na take prevoze skozi Karavanški in Bohinjski predor ter pravočasno Pluženje cest čez Vršič in mnogo nižji Predel, ki bi olajšali dostop Tržačanom v naše Julijske Alpe, prebivalcem severnih dežel pa dostop v naše planinske in obmorske kraje, pa tudi povečali tranzit skozi Soško dolino v Italijo. To bi obenem podaljšalo našo turistično sezono, o kateri tako pogosto ugotavljamo, da je tako kratka, da ne zagotavlja rentabilnosti turističnih objektov. O pravilnosti take politike nas lahko pouči tudi odprtje Ljubeljskega predora. Sicer moramo računati tudi s tem, da se marsikateri avtomobilist želi izogniti napornim in manj zanimivim dolgim vožnjam (npr. od Hamburga do,
Salzburga 954 km, iz Berlina do Salzburga 807 km) s tem, da naloži avto na vlak, za kar mu priporočajo Nemške zvezne železnice primerno urejeno službo.
Vožnja z nočnim vlakom je naporna, čeprav bi potnik uporabil spalni voz, tudi zato, ker jo motijo številni carinski in drugi obmejni pregledi, četudi poteka jo hitro. V Salzburgu je tako že beli dan. Na planinah je ležal sneg deloma še prav nizko, zlasti med vožnjo od Salzburga do Miinchna, ko lahko potnik poleg raznih bavarskih jezer občuduje tudi severna pobočja obmejnih avstrijsko-nemških planin. Zato bodo letos mnogo pozneje odprte planinske koče izkazovale slab promet, planinske reke pa prinašajo velike množine kalne snežnice, ki je poleg močnih padavin povzročila toliko povodnji tudi na Bavarskem.
V Munchnu, kjer posluje več izvoznih trgovin, ki omogočajo tudi Jugoslovanom cenejši nakup raznih strojev, ker se ob izvozu vračajo tri nemške davščine izvozniku, ki jih odbije že ob nakupu (pri izvozu v obliki prtljage zadošča oddati nemškemu cariniku v Salzburgu ustrezno potrdilo), sem bil tokrat le nekaj ur — od vlaka do vlaka. Sicer bi se lahko skoraj ob vsaki uri peljal v Berlin z letalom, ki rabi nekaj več kot eno uro (po cesti je 653 km, po železnici nekaj več), toda vožnje z le-
(Nadaljevanje na 2, strani).
delavske svete.
V kmetijskih zadevah se Go-mulka nikdar ni hotel prenagliti, tako tudi ne glede kolektivizacije kmetijstva. Zato je kmete pooblastil, da zapustijo zadruge; tako se je njihovo število skrčilo v kratkem od 12.000 na 2.000. Zemlja je bila razdeljena med kmete, ki so jo začeli zasebno obdelovati. Danes predstavlja zasebno obdelovana zemlja 86,4 odsto obdelanih površin. Kljub temu se voditelji niso hoteli odnove-dati prednostim zadružništva; zato so skušali vplivati na kmete, da bi se združevali in sodelovali. V ta namen so bile po vaseh ustanovljeni «kmetijski krožku. Kmetje so do njih še vedno nezaunljivi. Stranka je na kmetih zelo previdna. Go-mulka je oslabil vpliv delavskih svetov v tovarnah. Tem novim organizacijam ni hotel priznati pravice samoupravlja nja ter se popolnoma prilagoditi jugoslovanskemu vzoru. O-stali so delavski sveti; ti od leta 1958 prisostvujejo »konferenci delovskega samoupravljanja^ skupno s predstavniki komiteja stranke in sindikata. Tako so delavski sveti vključeni v organizacije, ki so same centralizirane.
Bernard Feron ugotavlja dalje v svojem članku, da Poljska ni doživela takšnih kriz kakor druge socialistične države, ker je bila njena politika nasprotna kolektivizaciji na kmetih; vendar je izkušnja pokazala, da kmetijski načrti niso bili izpolnjeni. V tem ooeledu je vladalo mrtvilo. Narodni dohodek se je večal mnogo boli počasi, kakor so predvidevali načrti (od začetka leta 1961 do konca leta 1963 se je povečal za 15,5 odsto, med tem ko bi se po planu moral povečati za 20 odsto). Pogosto je moral centralni komite obžalovati, da so bile investicije slabo razdeljene. Ker so imele investicije za industrijsko opremo prednost, se je proizvodnja potrošnih dobrin le počasi dvigala.
Pisec se ob zaključku vprašuje, ali bodo poljski gospodar-stevr.iki dovolj upoštevali de mografski razvoj. Poljaki odhajajo množično iz dežele v mesta. Leta 1960 je bilo na Poljskem še 47,1 odsto kmečkega prebivalstva, leta 1963 samo še 38,2 odsto. Ne delovni trg prihaja z dežele predvsem mladina. V letih 1964 do 1967 bo treba ustvariti 1,500.000 delovnih mest. Nujno bi se moralo poljsko gospodarstvo razvijati vzporedno z naraščanjem prebivalstva.
sovjetsko-angleških štrkov v pomorstvu.
ZSSR NAJ BI V ANGLIJI
KUPOVALA VEČ
Med razstavo kemičnih dosežkov v Moskvi se je angleški minister za trgovino Edward Redhead dvakrat sestal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Mihaelom Kuzminom, da bi proučila razvoj sovjet-sko-angleške zunanje trgovine. Po svojem povratku v London je Redhead izjavil, da je ministru Kuzminu priporočil, naj bi Sovjetska zveza več kupo vala na Angleškem, da bi se tako trgovinska bilanca med obema državama uravnovesila. Kuamin je obljubil, da bo Sovjetska zveza ugodila tej angleški želji. V resnici so se sovjetske nabave na Angleškem v prvem polletju 1965 povečale ter dosegle vrednost 24,7 mili jona funtov šterlingov (lani v vsem letu samo 36 milijonov funtov šterlingov). Sovjetski u-voz iz Velike Britanije je lani dosegel komaj polovico sovjetskega izvoza na Angleško.
nase
111
nenje
Zaklad
svojevrstnega
dobrodelnika
Spor med dediči tudi pred sodiščem je vsakdanja reč. Prepogosto velja še danes njiva zemlje, vogal hiše ali stanovanje, morda tudi nekaj zlatnine več kakor bratovska ljubezen in vsi nauki staršev na smrtni postelji.
Toda spor za 183 milijonov dolarjev — za 787 milijonov švicarskih frankov ali 113 milijard lir gotovo ni vsakdania zadeva, čeprav ni prišlo še iz navade, da se diktatorji v času, ko na zunaj napravljajo vtis, da sedijo trdno v sedlu, zavarujejo «za vsak primer» in svoje «prlhranke» spravljajo v nevtralne države, kakor na primer v šmco. To je delal tudi nekdanji dominikanski diktator Trujillo, ki si je po svoje razlagal vladarsko dobrodelnost; prilizovalci so ga namreč imenovali «dobro-delnika» (benefaetorja). Tako se je v dveh švicarskih bankah nabralo zanj in za njegove dediče 183 milijonov dolarjev. Res mnogo denarja, a še vedno premalo za aristokratske dediče, ki znajo bolj zapravljati kakor delati. In še koliko jih je! Rhadames in Ramzes — sinova, Angelita, poročena Flore de Oro (Zlata Rožica) — hčerka, madame Martinez — žena. To so zakonski otroci, ki živijo deloma v Franciji, deloma v Španiji. Toda sodišče v Ženevi, ki naj spor dediščine razsodi, ima opravka še z drv.aimi dediči — s čredo Trunllovih nezakonskih otrok, ki so se nastanili v mestu Miami v ZDA. Boj se ni morda vnel med zakonskimi in nezakonskimi o-troki — očitno ne gre za moralo, temveč vsakdo hoče imeti čimveč. Nekaj časa je bila Zlata Rožica celo v taboru nezakonskih, a se je nato od njih ločila ter se sama bori proti bratoma, da bi ženevsko sodišče čimveč prisodilo njei.
Pravijo «De mortuis nil nisi bene», a Trujillov sin Rhadames še živi in mora biti vsekakor podjeten človek, švicarski sodnik ga je obtožil ponarejevanja listin, tatvine in sleparij in od francoskih oblasten zahteval njegovo izročitev,- Francozi so švicarskemu sodišču ugodili, vendar ga je to dalo zaradi pomanikania dokazov izpustiti. Podobnih čednosti so bili obtoženi tudi drugi člani Trujillove družine, a španske oblasti jih niso hotele izročiti švicarskim sodnikom.
Ženevsko sodišče je zdaj povabilo vse Trujillove naslednike, zakonske in nezakonske, v Ženevo, da bi jih zaslišalo ter med nje pravično razdelilo Trujillovo zapuščino. Čeprav je 183 milijonov dolarjev res lep denar, menijo švicarski sodniki, da se vsi dediči ne bodo zglasili osebno; saj marsikdo med njimi nima povsem čistih prstov.
Trujillov zaklad bo gotovo še dolgo ostal v sej jih ženevskih bank, dobršen del seveda pojde odvetnikom, ki bodo računali vsaj po odobreni odvetniški tarifi. Ce bi sodniki sodili po naši pameti in ne po pisanih paragrafih, bi jim ne bilo težko pravilno deliti zaklad■ razdelili naj bi ga med žrtve Trujillovega samo-paštva. Odkrili bi morda tudi mlado nesrečno zdravnico, ki jo je Trujillova policija nago zaprla med moške ujetnike, da bi bolj trpela. Po zdravem človeškem razumu ni denar Trujillov ne njegovih dedičev, temveč je to denar dominikanskega ljudstva, ki mu je diktator izžemal dušo in telo.
—Ib—
Stran 2
fSffii PO
llllll
Ulili
Vliv#/
'vrrr
SM
ET0
MEDNARODNA TRGOVINA
JUGOSLOVANSKI DAN V BARIJU
Kakor poročajo iz Rima, je bil tudi letos na levantskem
• PREDSEDNIK SARAGATI SE ŽE VRAČA. Predsednik re-1 publike Saragat je zaključil i svoje potovanje v Južni Ame-1 sejmu v Bariju jugoslovanski riki Obiskal je kar šest držav, I dan». Ob tej priložnosti je pri-in sicer: Brazilijo, Urugvaj, či I spela iz Jugoslavije posebna le, Peru in Venezuelo Povsod I delegacija, ki sta ji bila na se je sestal z Italijani, ki so I čelu predsednik Jugoslovansko-odšli v svet za kruhom, ter se I italijanske trgovinske zbornice zanimal za njihovo usodo: kaj I inž. Kneževič in predsednik Dodelajo, kako živijo in kakšne I spodarske zbornice črne gore načrte imajo. Obiskal je seveda I Jovanovič. Prireditev svečanosti tudi predstavnike vlad posa-1 ob jugoslovanskem dnevu se je meznih držav in se z njimi raz-1 udeležilo mnogo uglednih oseb-govarjal o odnosih z Italijo pa I nosti iz Barija, med njimi tudi tudi o splošnem mednarodnem I župan Trisorio Liuzzi in pred-položaju. Po nastopu v vene-1 sednik levantskega sejma Trig-zuelskem parlamentu (Kongre-1 giani. Navzoč je bil tudi jugo-su) se bo danes odpravil na pot I slovanski veleposlanik v Rimu v domovino.	>	{Ivo Vejvoda.
_	____________ i V govorih o jugoslovanskem
® „ Av.F 1 ,PREDSEI^IK I dnevu je bilo izraženo oboje-OZjn. Na 20. skupscim Orga-1 stransko zadovoljstvo spričo če-mzacije združenih narodov je I dalje večjega gospodarskega in bil za precsednika zasedanja I turističnega sodelovanja med izvoljen minister za zunanje I južnimi predeli Jugoslavije in zadeve Ammtore Fanfani. Zanj I Italije in želja po njegovi naje bilo oddanih 110 glasov, 2 pa I daljnji razširitvi, za Jugoslovana Popoviča, med 1
PODJETJE «VOZILA GORICA« RAZSTVLJA V MOSKVI
tem ko_ sta se predstavnika dveh držav vzdržala glasovanja.
Popovič je umaknil svojo kandidaturo že pred glasovanjem.
V svojem nagovoru je novi
iSFE I »Kssr?=■$
Sv„xt- sr
bogatimi in revnimi državami. I j ' L1°k*'atv Šempetru. Podjetje Veliko veselje je zavladalo v P®	^ clstern° "a
Italiji, ko je bila po tolikšnih I	izdeluj® patudl
preizkušnjah sprejeta v OZN. I FaZ1?®, CISterne za nrevoz plinov Ob koncu svojega govora se I ^eKOcm- izdelke novogo-je dotaknil tudi napovedanega nsk,ega pod,et.la se zanimajo obiska Pavla VI. ter omenil, da predv??m ,kemlcne .tovarne in vidi v njem znamenje zaupanja I podjetja, ki prevažajo tekoča
šal. Od januarja do konca avgusta tega leta je izvoz dosegel 254.739,1 tone ali 2,88 odsto več kot v istem času lanskega leta, ko so zabeležili 247.606,5 tone. Povečal se je zlasti izvoz carrarskega marmorja, povzpel se je namreč za 7,82 odsto od lanskih 165.031,5 na letošnjih 177.939,8 tone, dočim se je izvoz barvastega in drugih vrst slabšega marmorja znižal medtem za 7,02 odsto, in sicer od 82.575 ton lani na 76.799,3 tone letos.
UKINJEN VIZUM MED ZSSR IN ČSSR. V Moskvi so predstavniki Sovjetske zveze in češkoslovaške podpisali protokol, ki predvideva ukinitev vizumov za zasebna potovanja sovjetskih državljanov na češkoslovaško in češkoslovaških v Sovjetsko zvezo.
v Organizacijo združenih narodov. (Nekateri tuji listi so poročali, da je Fanfanijevo kandidaturo za predsednika podprl tudi Vatikan.)
• PREDSEDNIK TITO v]
in plinska goriva.
V. RAZSTAVA POHIŠTVA V MILANU
V nedeljo so v Milanu odprli V. razstavo italijanskega pohiš-.	-	, tva, ki se bo zaključila 26. sep-
BOLGARIJI. V sredo je prispel I tembra. Gre za največjo to-z_Xakom v Sofijo predsednik I vrstno prireditev, v Italiji. Raz-Jugoslavije in glavni ta j-1 tavna površina zajema 70.000 nik Zveze komunistov Jugosla-1 kv. metrov. Razstavljalcev je vije Josip Broz Tito. Na čelu j l.ioo (lani 816). Okrog 150 pro-posebne delegacije, v kateri je I šenj za udeležbo na razstavi je tudi predsednik izvršnega od-1 bilo zaradi pomanjkanja prodaj3,	HrvaJske in član | štora odbitih. Razstavo bi si
™- j? _ , , lka Spil jak. Goste I moralo po predvidevanjih pri-sta dočakala ministrski pred-1 rediteljev ogledati 3.000 inozem-sednik in tajnik CK KP Bol- j skih in 30.000 italijanskih opera-garije Todor Živkov in predsed-1 terjev. Zanimivost letošnje raz-nik prezidija narodnega sobra-1 stave je »Retrospektivna razsta-nja Georgi Trajkov. Na postaji I va pohištva od 1945 do 1965». I® bl1 razobesen tudi velik na-1 Med raznimi vrstami prikaza-pis. «Dobrodosli, dragi jugoslo-1 nega pohištva prevladujejo ko-vanski bratje«. V svojem po-1 madi, izdelani v stilu »Rinasci-zdravnem nagovoru je Živkov I mento«. Proizvajalci pohištva si naglasil: «Nasi narodi so so-1 nadejajo, da ta stil ne bo ostal ??dj®	,do'?1l1 sosedje, ki se I ie začasen, ampak da se bo u-
med seboj obiskujejo, priprav-! veljavil. Obiskovalcu pa je na Ijem da si drug drugemu raz-1 voljo seveda tudi mnogo oohi-odenejo svoje izkušnje in okre- htva povsem modernega stila--p jo sodelovanje. Nase narode I praktičnega in funkcionalnega, veze enaka zgodovinska usoda veliko zanimanje vlada pri mo-in bratstvo». Tito je v svojem I dernem pohištvu za zložljive odgovoru povedal, aa je obisk I komade, s katerimi lahko po
v Bolgariji plod čedalje boljših I Svoje oblikuješ npr. knjižnico,
odnosov. Ta obisk je pomem-1 kuhinjo idr Prireditelu priča-ben, ker bodo razgovori zadeva-1 kujejo velik dotok obiskovalcev h neposredne odnose med obe-1 ;n bogate kupčije.
Socialni
s- UTRINKI
PREMALO DELA V AVTOMOBILSKIH TOVARNAH. Milanska družba Innocenti je skrčila delovni teden od 48 na 40 ur za 6.000 delavcev, ki so zaposleni pri izdelavi avtomobilov in motornih koles. Do tega je prišlo, ker je popustila prodaja njenih proizvodov, kakor običajno v tem času. V tovarni Innocenti izdelujejo motorna kolesa tipa Lambret-ta in osebne avtomobile v kooperaciji z angleško tovarno B.M.C.
Tudi avtomobilska tovarna Fiat (Turin-) je v svojih obratih skrčila delovni teden od 48 na 40 ur.
Jugoslavija pridobiva čedalje več nafte
Z domačo proizvodnjo krije 80 odsto potreb - Nove petrolejske čistilnice
V Jugoslaviji so v prvi polovici leta pridobili za skoraj 30 odsto več nafte kot v istem času lanskega leta, to je skoraj en milijon ton. Verjetno bodo letos prekoračili mejo dveh milijonov ton. Pridobivanje zemeljskega plina je napredovalo celo za 35 odsto in doseglo okoli 170 mil. kubičnih metrov.
Predelovanje nafte se je po večalo za 31 odsto na 1,2 mil. ton. Potrebo nafte so lahko s tem krili do 79 odsto z lastnim proizvodom. Proizvodnja bencina se je povečala za 35 odsto na 230.000 ton, proizvodnja plinskega olja za 26 odsto na 405.500 ton in gorivnega olja celo za 60 odsto na 450.000 ton. Proizvodnjo inazivnih olj so povečali za 26 odsto na 73.500 ton, medtem ko je proizvodnja čistega petroleja padla za 18 odsto.
falskega bencina, pretežno is Sovjetske zveze Izvozili so dalje 1760 ton Die-slovega olja v Zahodno Nemči jo in Madžarsko, uvozili so ga nasprotno 156.300 ton, od tega
79.00	ton iz Romunije, 70.000 ton iz Sovjetske zveze in 5.700 ton iz češkoslovaške. Spričo mehanizacije poljedelstva obstaja zato pri Dieslovem olju prav znaten primanjkljaj, ki ga bodo pa verjetno premostili z modernizacijo čistilnice v Bos. Brodu.
Izvoz gorivnega olja je dosegel 75.000 ton, od tega je šlo
48.000	ton v Avstrijo, 19.000 v
Zah. Nemčijo, 2.500 v Italijo in 1.600 ton v Vel. Britanijo. Uvozili so 106.000 ton gorivnega olja, od tega 68.000 ton iz Sovjetske zvez in 35.300 ton iz Ro-munije.	(ni
-toStfto&StSri Velika rafinerija pri Reki
zalo, obrat novih naprav čistil-
nice v Sisku že kaže svoje uspehe. Izvoz je na tem področju v omenjenem času množinsko nazadoval od 25.500 železniških vozov na 16.200 vozov, po vrednosti pa od 2 milijona dolarjev na 1,8 mil. dolarja. Uvoz se je pa zmanjšal od 60.700 vozov ‘v vrednosti 6 mil. dolarjev na 57.750 vozov v vrednosti nad 5 mil. dolarjev.
Izvoz superbencina je dosegel 20.300 ton, od tega je šlo 10.700 ton v Avstrijo, ostalo pa na češkoslovaško. Izvoz navadnega bencina je dosegel 20.400 ton, od tega je odpadlo 13.600 ton na Holandsko, ostanek po polovici na Avstrijo in Združene države. Uvozili so 23.500 ton le-
T U R I Z E
ma državama pa tudi splošni mednarodni položaj. Ta obisk ima velik pomen tudi v na-daljni perspektivi, »ker se bomo med svojim bivanjem pri
ANGLEŠKA RAZSTAVA V MILANU
Okoli 800 do 1000 angleških
vas pogovorili iskreno in brat-1 podjetij bo poslalo svoje vzorce sko o vseh problemih, ki so še I na »angleški milanski teden« pred nami, o vsem tistem, kar j (Milan British Week). Razstavo bi bilo treba storiti, da bi naši I bodo odprli 9. oktobra; organi-državi še hitreje gradili socia-1 zirata jo ministrstvo za trgovi ližem in komunizem«.	I no (Board o Trade) in izvozni
] svet za Evropo (Export Council • LUBKE PROTI ERHARDU. |of Europe). Kakor poročajo iz Nedeljske parlamentarne volit- J Londona, bodo za angleški te-ve v Zahodni Nemčiji niso pri-1 den izvedli ustrezno propagan-nesle socialnim demokratom do- Hkrati s komercialnim sej-pričakovane zmage Njihova mom ozir°ma razstavo, bodo tu stranka je sicer napredovala di prireditve kulturne narave; toda ne toliko, da bi lahko za- tako bo nastopil tudi Royal Bal-htevala koalicijo s krščanskimi I Ha razstavo so povabili tu-demokrati. Napredovali sta obe I dl vojvodo Edimburskega. glavni stranki, poleg socialistovi „„„„ tudi krščanski demokrati. Za | IZVOZ MARMORJA krščansko demokracijo in ba-1 SPET VEČJI varsko CSU je bilo oddanih,	.
47,5 odsto glasov, 2,2 odstotka | Kor-ec lanskega leta se je iz-več kot leta 1961) in tej pripa-1voz italijanskega marmorja iz de 246 mandatov (1961: 242). | Carrare zelo slabo odvijal,.letos Socialnodemokratska stranka Ise ie položaj nekoliko izbolj-je prejela 39,2 odsto (3 odstotke več kot leta 1961), v državnem zboru (Bundestagu) bo imela 202 poslancev (prej 190).
Svobodna demokratska stranka, ki je doslej sodelovala s krščanskimi demokrati v vladi, je zgubila 3,3 odsto glasov in 19 mandatov, vendar bo imela v parlamentu še 48 mandatov (u-
Ugodnejši razvoj turizma v Italiji
Letos se je dotok inozemskih turistov v Italijo znatno povečal in s tem seveda tudi dohodek od turizma. Od januarja do konca julija so pustili tuji turisti v Italiji vsega 411,5 milijarde lir, kar pomeni, da se je dotok valut povzpel za okrog 100 milijard lir ali 32,4 odsto v primeri s prvimi 7 meseci lanskega leta, ko je znašal 311 milijard. Nasprotno pa je letos šlo v tujino manj Italijanov; ti so potrošili v inozemstvu 73,5 milijarde ali 3,2 odsto manj kot v istem času lanskega leta 75,2 milijardje),-.Prebitek v italijanski turistični bilanci se je tako '"povzpel na 538 milijard lir, kar predstavlja 102,5 m rde ali 43,5 odsto več kot konec julija 1964 (namreč 235,5 mrde lir).
Gornji podatki kažejo, da je prizadevanje italijanskih turističnih organov, da bi dvignili turizem v lastni deželi, rodil prav dobre sadove. Ne smemo pozabiti namreč, da se mora italijanski turizem bojevati s konkurenco nekaterih drugih dežel, kakor npr. Jugoslavije, Španije, Grčije in v zadnjem času celo Romunije, Bolgarije in Egipta, kamor zahajajo radi predvsem Nemci.
V prvih 7 mesecih letošnjega leta je dopotovalo v Italijo vsega skupaj 12 milijonov 33.400 tujih turistov ali 354.900, oziroma 3 odsto več kot v ustreznem razdobju preteklega leta, ko so zabeležili 11 milijonov 678.500 turistov iz tujine. Napredek je tembolj značilen, ako upoštevamo, da se je v vsem lanskem letu dotok turistov iz inozemstva povečal za 3 odsto, torej za toliko, kot v prvih 7 mesecih letos.
Tudi gibanje v italijanskih hotelih je bilo živahnejše. Od januarja do konca julija se je ustavilo v njih 13 milijonov 861.729 italijanskih in tujih tu-
ristov, to pomeni 1 odstotek več kot v istem času lani; število nočnin je naraslo za 1,9 odsto, in sicer na 51 milijonov 54.327. Samo tujcev se je ustavilo v hotelih 4 milijone 810.172 ali 5,4 odsto več, dočim se je število njihovih nočitev povzpelo za 6,7 odsto na 20 milijonov 81.211. Italijanskih turistov se pa ustavilo v hotelih 8 mili Jonov 871.557, dočim je bilo njihovih nočitev 30 milijonov 973.116.
V -stem obdobju so Italijani vložili v zboljšanje in v gradnjo hotelov okrog 67 milijard lir. Tako je začelo poslovati v prvi polovici tega leta 311 novih hotelov (0,8 odsto več v primeri s številom hotelov decembra 1964),. s čimer se je število hotelskih sob povečalo za 47.429 (za 3 odsto), postelj ža 29.735 (2,9 odsto) in kopalnic za 16.089 (6,3 odsto).
ITALIJANSKI LETALSKI
PROMET MOČNO NAPREDOVAL
V prvih 7 mesecih tega leta so na 12 glavnih italijanskih letališčih našteli 4,345.042 potnikov. Gre za rekordno število. Pri tem moramo upoštevati, da ne zajema potniškega prometa v ostalih 18 letališčih v Italiji. Značilno je, da je leta 1962 celoletni potniški promet v orne njenih letališčih dosegel le nekaj nad 4 milijone oseb. V veliki meri je k dvigu potniškega prometa prispeval povečan dotok tujih turistov in domači turizem.
V Urinju pri Reki dokončujejo novo petrolejsko čistilnico, pravzaprav že delajo poskuse, še to jesen bo rafinerija pričela obratovati. Predelala bo lahko 1,300.000 ton surove nafte. Denar za graditev j e prispevala reška petrolejska čistilnica »Boris Kidrič«; oprema je bila nabavljena tudi s kreditom milanske tvrdke SNAM. Stroški so bili vsekakor veliki, saj gre za izdatek 17 milijard dinarjev. Prihodnje leto bodo dogradili še dodatne naprave, da bodo lahko še bolj izkoriščali surovine. Nova rafinerija v Urinju bo proizvajala popoln izbor naftnih derivatov, kakor visokooktanskih vrst bencina, kurilnega olja in mazila. Njena letna proizvodnja bo dosegla vrednost 45 milijard dinarjev; zaposlovala bo 230 delavcev.
Novo rafinerijo v Urinju so zgradili zato, ker je zmogljivost reške rafinerije premajhna, saj znaša le 400.000 ton. Reška rafinerija ni mogla več zadovoljevati potreb svojega področja: črne gore, jadranskega pasu in dela Slovenije, katerega" potrebe cenijo približno na milijon ton letno, čistilnica v Urinju bo svoje proizvode dobavljala tudi jugoslovanski trgovinski mornarici; njeni proizvodi bodo v ju-gosslovanskih lukah na voljo tudi tujim ladjam. Izkupiček, od njih bodo uporabili za odplačevanje inozemskega kredita. (Zaradi primerjave navajamo, da znaša zmogljivost nove petrolejske čistilnice pri Reki približno toliko kakor tržaške rafinerije «Total» (Aquila). Ta namreč lahko predela na leto 1.170.000 ton nafte. Zmogljivost druge tržaške velike rafinerije Esso Standard Italiana je precej manjša.
Organizacija izvoza italijanskih povrtnin
Letni izvoz 7 milijonov ton . Najvažnejši trg Zahodna Nemčija
Pridelovanje povrtnin v Italiji nenehno napreduje. Vendar je treba pri tem razlikovati med večanjem in boljšanjem pridelka. Lahko je ugotoviti, da se kakovost pridelka, kakor na primer pri sadju boljša, a temu primerno ne raste pridelek količinsko. Potrošnja povrtnin se usmerja namreč k vedno boljšim vrstam zelenjave in sadja, to pa narekuje pridelovalcem postopno uvajanje novih sistemov pridelovanja; pridelovalci morajo često celo »pohiteti« s pridelovanjem, da lahko postavijo na trg povrtnino ob pravem času, ko je povpraševanje veliko, a ponudba nezadostna. To jim povzroča precejšnje težave, ki jim jih pomaga reševati sama vlada s takoimenova nim zelenim načrtom.
Poglavje zase predstavlja nakup pridelka ob izvoru. Namesto, da bi imeli en sam »nacionalni trg« z usklajenimi cenami, imamo po vsej Italiji vrsto krajevnih »zaprtih« trgov, kjer lepo uspevajo najrazličnejše špekulacije in je zato nemogoče ustaliti cene zelenjave in sadja na dostojni in primerni višini. Vse to ovira naraven razvoj prodaje na notranjem in prav tako na zunanjem trgu.
Italijansko vrtnarstvo se torej nekje zapleta. Proizvodni sistemi niso sicer najboljši — na tem področju bi bilo treba še marsikaj storiti — vendar se strokovnjaki ne ubijajo toliko s tem vprašanjem, koliko s problemi tržnega značaja in organizacije v razdelitvenem omrežju, katera je povsem neučinkovita in kaže številna neravnovesja. Tako se npr. na eni strani pretirano širi prodaja neka terih vrst povrtnin, po katerih ni dejanskega povpraševanja, na drugi strani ima poslovanje posredovalcev pri razdeljevanju blaga prevelik delež; pa tudi sama usmeritev prodaje je neučinkovita, saj bi bilo treba po-vrtninam, katerih razpoložljivost je velika, znižati cene in s tem iti na roko potrošnikom, a v resnici se prodaja takih povrtnin prebija naprej težko in počasi in med cenami na drobno ter na debeio vlada sil na neskladnost. To povzroča posebno v sezonah z bogatim pridelkom, da se čisti dobiček pri delovalcu močno zmanjša, kajti nižanje cen ob izvoru vselej prekosi povečanje v prodaji.
Kako pa se odvija izvoz povrtnin v inozemstvo? Povrtni ne prihajajo iz vseh delov Ita lije v velike ranžirne postaje Severne Italije, med katerimi je ena najvažnejših gotovo v Veroni. Za	značilno, da
ne skrbi samo ža izvoz v tujino, ampak pravzaprav »uvaža,
to se pravi: povrtnine naroča v prvi vrsti na Jugu in jih prejema v zelo velikih količinah, tako da je med njimi precej zelenjave in sadja, neprimernega za izvoz. Veronska ran. žirna postaja poskrbi najprej za izbor najlepšega in najbolj kakovostnega blaga, nato ga pozorno spravi v najprimernejša embalažna sredstva in slednjič poskrbi za to, da se odvoz pošiljk izvrši redno in kar se da naglo. Posamezna embalažna podjetja, ki delajo za ranžirno postajo, se sicer vselej ne ravnajo po embalažnih pravilih, vendar je takih vedno manj.
Italija izvozi v tujino letno le okrog 7 milijonov stotov povrt-nin (letni pridelek pa znaša 115 mil. stotov). Izvoz je torej mogoče znatno povečati z racionalnejšo kmetijsko in tržno politiko.
Italijanske povrtnine se na največjih potrošnih trgih (v Z. Nemčiji, V. Britaniji, Švici idr.) danes s težavo prodajajo zaradi močne konkurence povrtnin iz dežel južno od Italije, ki imajo na voljo bol; zgodnje povrtnine po nižjih cenah.
Izvoz italijanskega krompirja je zadovoljiv. Težave so le pri pridelovanju, kajti pridelovalci so zelo previdni pri sajenju boljših vrst krompirja; nikdar namreč ne vedo, kako ga bodo prodali zaradi stalnega uvoza krompirja iz tujine. Največ domačega krompirja gre v Z. Nemčijo, in sicer nad 1,190.000 stotov za okrog 5 milijard lir ietnc. Sledita Avstrija m Vel. Britanija. Izvoz italijanskega krompirja se bo zboljšal le, če bodo pristojne oblasti Evropskega skupnega tržišča ukinile nekatere odredbe, kakor npr. minimalne uvozne cene, kontin-gentiranje uvoza itd.
Paradižnikov izvozi Italija največ v Z. Nemčijo — nekaj manj kot 450.000 stotov za nad 3 milijarde lir letno, v Švico — 133.000 stotov za nad 1 milijardo lir, v Avstrijo in Francijo
Solata, ki prihaja večidel iz Apulije se v inozemstvu težko prodaja, ker se zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjem času pošiljke vršijo ob nepravem času. Vsekakor gre največ solate spet v Z. Nemčijo, Precej pa tudi v Švico, Avstrijo in drugam.
Na področju Evropskega skupnega tržišča so za italijanske povrtnine najugodnejši trgi le v Z. Nemčiji in Belgiji Povsod drugod pa jim je skoro nemogoče prodreti, bodisi spričo odlične kakovosti povrtnin iz drugih dežel (npr. na Nizozemcem')1, 'bodisi "Zaradi »tarffličgk zidu«. Za ; povečanje Moža - bp treba poskrbeti predvsem z
zboljšanjem kakovosti, to pa bo mogoče doseči šele z uvedbo hladnih pokritih gred.
V. L.
UVOZ JEČMENA
IZ ZSSR
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo domačim operaterjem, da od 1. oktobra dalje uvozijo po sistemu carinskega pregleda 25.000 ton ječmena v okviru večletnega trgovinskega sporazuma, doseženega februarja 1964 med Italijo in Sovjetsko zvezo. Ta predvideva uvoz 350.000 ton sovjetskih žitaric v 1. 1966 (pšenice, ovsa, ječmena in koruze). Uvoz ječmena se bo vršil čez Ravenno (5.000 ton), Benetke (5 tisoč), Ancona (5.000), Neapelj (5.000) in Cagliari (5.000).
Kaj nam mar naftovod!
(Nadaljevanje s 1. strani)
področju veliko iniciativnost — da ne omenjamo posebej državne uprave — mnogo zaleglo.
Kazalo bi tudi dokončno razčistiti vprašanje, ali je uprava Ustanove za industrijsko prista nišče zakonito upravičena, da nastopa v imenu družbe SIOT in s svojim ravnanjem hote ali nehote podpira načrte mednarodnih petrolejskih družb.
S poti po Nemčiji
(Nadaljevanje s 1. strani)
talom ne bi mogel pri nas plačati v dinarjih tako kot železniško vozovnico, četudi je letalska povratna vozovnica precej cenejša kot enosmerna, marveč bi moral žrtvovati devize. Zato sem se odločil za vožnjo s «ko-ridorskim« vlakom, ki traja nič manj kot 13 ur, od 10. do 23. ure, in omogoča spoznati po svoje zanimivo pokrajino. Zahod-nonemška kompozicija, ki pa ima jedilnik Mitrope, je štela kakih 10 vagonov, med njimi le enega s I. razredom, šele med vožnjo so ugotovili nekateri sopotniki po seznamu na hodniku, da so nekatera mesta rezervirana od nekaterih vmesnih postaj naprej, npr. od NUrnberga ali Bamberga. Zato smo morali poiskati pred temi postajami prazna mesta. Za potnika, ki vstopa na vmesni postaji, je taka rezervacija, ki velja npr. v Berlinu le pol marke, prav udobna.
(Se nadaljuje)
Ostrejša kreditna politika v Z. Nemčiji
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
strežno z 9,5 odsto zbranih gla-1 M°tprna Iadia. «Bled». PluJe sov). Stranka bo torej lahko I ?M~L£m0tT ]adr^n?klm pn: še vedno igrala važno vlogo Istams6^- Ladja »Bočna« pri-ker ne bodo mogli krščanski’ I stane 26. septembra v Konakn-demokrati vladati brez nje Vr lu,’ k°de^ bo nadaljevala sta drugih manjših strank m f * P^.Abtdjanu m Taker spravila skupaj toliko glasov ra^“-«Bohinp> Pnpluje danes da bi lahko kaj pomenile v par-1 Z -Benetke nato pa bo odpoto-lamentu. Neki italijanski list I '[f a pr°tl Re^1. Trstu in Anco-poroča iz Bonna, da državni ™„«^ovmk« pluje proti sopredsednik Liibke nasprotuje I hodnoa1rlsklm lukam. »Pohor ponovnemu kandidiranju prof. J®17-, septembra odplula iz Erharda za kanclerja, ker ta | Kazablanke proti Dakarju, Ta-nasprotuje veliki koaliciji med \ fcora^UM, Temi m Lagosu/Apa-krščanskimi demokrati in so-1 pl' »^lengora« Je 18- septembra cialisti. Liibke je še na dan vo- ^pustila Split, namenjena pro-litev opozoril vodstvo krščan-1 i}..ReJcl’. ?arH.ln zahodnoafrr ske demokratske stranke in | s'*Im PrisJamščem. »Bovec« od-drugih strank, naj se po volit- P UJ=-te dm,iz Rla Gmnda pro-vah ne prenaglijo. Dr. Adena I F1 de Jameiru, Salvadorju uer pa je kljub temu porinil v | ™{adranu- «Ljubljana»' pa za ospredje prof. Erharda in tako | pas_^ cez nekaj dm Rl° Ja' onemogočil novo politično kom-1	namenjena proti Salva-
binacijo, to je koalicijo med d°rJu’ SL Vmcentu, Genovi m krščanskimi demokrati in so-1 Jaaranu-
cialnimi demokrati. V vlado | pride tudi radikalni dr. Strauss.
• ORGANIZATORJI ATENTA-1 TOV PRED GRAŠKIM SODI-
2IVAHNA DEJAVNOST TRŽAŠKEGA ARZENALA
V Tržaškem Arzenalu, kjer je pri razpremi ladij zaposle-
ŠČEM. Meseca marca je sodišče I njh 0krog 1.400 delavcev, priča-v Gradcu sodilo 23 organizator-1 kujejo prihod 3.000-tonske mojem atentatov na Južnem Ti-1 torne ladje «Bremen Hafen» rolskem, med njimi tudi bivše-1 mu lektorju na innsbruški univerzi Burgerju. Na zahtevo braniteljev se je sodišče tedaj izreklo na nepristojno. Minister pravosodja je nato odredil naj pride vsa zadeva pred poroto.
Zdaj se mora Burger v družbi
z 25 obtoženci zagovarjati pred porotnim sodiščem. Spomladi je bilo samo 22 obtožencev, a sedaj jih je 26. Italijanski tisk pozorno sledi temu procesu. Obramba zahteva oprostitev
vseh obtožencev, češ da so ravnali iz političnih nagibov, da bi privabili pozornost mednarodne javnosti na južnotirolske razmere.
(pod grško zastavo). Ladjo, ki je last družbe «Star Line» in ki je doslej plula na dnevnih progah med severnoevropskimi pristanišči, bodo popolnoma preuredili, tako da bo prihodnjo pomlad že plula na rednih križarjenjih med Severno Evropo in Grčijo. Njena notranja oprema bo najsodobnejša, prostora pa bo imela za okoli 200 potnikov. Dela za preureditev bodo stala 1,7 milijona dolarjev. Medtem pa že preurejajo motorno ladjo «Italia», ki bo prav tako namenjena križarjenju. Plula bo na redni turistični progi med Grčijo in Bližnjem vzhodom, a v času od oktobra do marca bo plula do New Yorka in otokov Srednje Amerike.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Frano Supilo« 22. septembra, »Pobjeda« 2. oktobra;
Proga Jadransko morje - Severna Amerika:	»Novi Vinodol-
ski» 21. oktobra;
Proga Jadransko morje - Južna Amerika: »Krk« 28. septembra;
Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael:	»Risnjak« 25./30.
septembra;
Z mrliči v vesolje!
Astronavti bodo že v nekaj letih našli vesoljski prostor precej napolnjen, če bo postal stvarnost načrt ameriškega podjetnega moža Mr. Reisa, lastnika in voditelja zasebne šole v Združenih državah. Mr. Reis je pri patentnem uradu Združenih držav prijavil prav nevsakdanjo zamisel pod geslom «Nebeški mir».
Mr. Reis namerava ustanoviti pogrebni zavod, ki pa smrtne ostanke ameriških državljanov ne bo pokopaval v grobove ali sežigal. Hoče namreč pokupiti zastarele vesoljske rakete in poslati mrtve družinske člane svojih naročnikov na krožno pot okoli Zemlje. Mr. Reis pravi, da bodo tam bližji nebesom in večnemu miru kot v notranjosti našega planeta.
Kot reklamno geslo je Mr. Reis izbral stavek: «Tudi sate je prostora v vesoljstvu!». Mr. Reis že nekaj led nov sprejema v svoji skromni pisarni prva naročila za mebeško pokopališče». In čujte ter strmite: že se je našlo več bogatih Američanov, ki so se prijavili z željo, da bodo po smrti krožili v krsti okoli naše Zemlje.
Kakor se tudi na prvi pogled zdi načrt Američana absurden, izvedba njegovega načrta ni izključena in nekateri časopisi že pišejo, da bi s tem bilo tudi že rešeno vprašanje, kje bi pri nenehnem naraščanju prebivalstva našli prostor za pokopavanje pokojnikov, če bo Mr. Reis uresničil svojo zamisel, se bodo pa tudi bodoči astronavti znašli pri svojih vesoljskih vožnjah pred novim problemom, če se bodo visoko v vesoljstvu srečali s krožečo krsto, kako naj izkažejo pokojniku svoje spoštovanje? Svojega šlema ne bodo mogli sneti z glave, pa tudi vstati ne 'ijBoui opoq	(n)
že zvišanje obrestne mere, ki ga je odredila zahodno-nemška zvezna banka 13. avgusta, in sicer od 3,5 na 4 odsto, je napovedovalo, da ne bo zvezna banka popustila od svoje kreditne politike, to je od krčenja kredi ta. Njeno poročilo o razvoju gospodarstva v zadnjem trimesečju si strokovnjaki razlagajo tako, da pomeni povečanje pritiska na kredite. Poročilo pravi, da glede na denarno ustaljenost in konkurenčnost zahodno-nemških gospodarskih podjetij ni misliti na olajšanje kreditne politike in popuščanje pritiska na kredite. Treba je iroošte vati poslabšanje v plačilni bilanci, ki je dovedlo do skrčenja osrednjih rezerv za 1,598 milijona mark (okoli 241 mili-jard lir), ki je nastopilo v raz dobju januar-julij 1965. Za zvez-no banko je ta primanjkljaj pravzaprav dobrodošel ker bo pripomogel k ustalitvi cen na domačem trgu, hkrati pa bo tudi dovedel do zboljšanja mednarodne likvidnosti. Poročilo dodaja, da je zdaj važno, da se ta deflacijski učinek ne pokvari z olajševanjem kredita bodisi industrijskim podjetjem, bodisi Javnim oblastvom. Spolšna zadolžitev vlade, javnih oblastev, železnic in pošte se je dvignila v prvem polletju za 3.200 milijonov mark in dosegla 63.100 milijonov (9.906 milijard 700 milijonov lir). Poročilo z zado ščenjem ugotavlja, da denarni zavodi krčijo kredite, za katere zahtevajo povprečno 8 odsto obresti.
Sovjetski krediti Argentini
Med bivanjem predsednika državnega argentinskega petrolejskega podjetja YPF dr Fa-cunda Suareza v Moskvi je bil med argentinsko delegacijo in sovjetskimi podjetji podpisan sporazum za dobavo sovjetskih tovornjakov, dvigal in petrolejske opreme v vrednosti dveh milijonov dolarjev. Argentina bo tako izkoristila prvi del ponujenega sovjetskega kredita 15 milijonov dolarjev za razne sovjetske dobave. Argentinci hočejo poprej preizkusiti nabavljene proizvode ter šele nato nameravajo izkoristiti še kredit preostalih 13 milijonov dolarjev. Sovjetska vlada je odobrila ta kredit ne glede na argentinske dobave žita, ki bodo v vsem letu 1965 dosegle 3,1 milijona ton.
Neka argentinska revija je prvotno pisala o sovjetski ponudbi kredita v znesku 100 milijonov dolarjev, kasneje se je pokazalo, da je ta vsota pretirana. V Sovjetski zvezi naročeno blago bosta Argentincem dobavili sovjetski podjetji «Ma-
šin-Eksport« in »Avto-Eksport«. Argentinci morajo nabavljeno blago plačati v petih letih in za kredit plačevati 4 odsto obresti.
Med svojim potovanjem po Evropi je dr. Suarez naročil v Franciji opremo za petrolejsko čistilnico v vrednosti 20 mili-jonov dolarjev; v Zah.. Nemčiji, Italiji m Romuniji je kupil v vsaki državi po eno vrtalno napravo. Iz Sovjetske zveze je odpotoval v Iran. Zanikal je vest, da se bo tam potegoval za koncesijo petrolejskega vrtanja.
ARGENTINSKEGA denarja gre za uvoz
PETROLEJA
Odkar je argentinska vlada odpovedala dogovore z zasebnimi petrolejskimi družbami za dobavo petroleja — to se je zgodilo novembra 1963 — je morala uvažati čedalje več pe troleja iz tujine. Po računih argentinskega gospodarskega časopisa »Cronista Comercial« mora zdaj Argentina potrošiti na leto po 120 milijonov dolarjev za uvoz petroleja. Ko je vlada 1953 sklenila sporazum z zasebnimi podjetji za dobavo petroleja (izkoriščanje do mačih petrolejskih vrelcev) je dovoz iz tujine priče! upadati. Tako je leta 1958 znašal še 10,34 milijona kubičnih metrov, leta 1959 8,76, leta 1960 5,67, leta 1961 4,06, leta 1962 3,08 in leta 1963 1,66 milijona kub. metrov. Po odpovedi pogodb s petrolejskimi družbami, se je pričel u-
Sestanek
pododbora. SIMI
V Benetkah se sestane 15. oktobra pododbor SUDEL za proučevanje hidravlioitete (vednosti) rek v porečjih Drave, Til-menta, Pia,ve, Soče, gornjega toka Save, Like, Gacke, Neretve in drugih jugoslovanskih primorskih rek z namenom, da se ugotovijo možnosti za sodelovanje na področju proizvodnje električne energije. Poročilo pododbora bo predloženo plenarnemu zasedanju SUDEL, ki bo na Dunaju 2. novembra letos.
SUDEL je kratica za regionalno skupino za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. SUDEL ima svoje tajništvo v Ljubljani. Sedanji predsednik SUDEL je generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva inž. Radi voj e Markovič, podpredsednika pa sta generalni direktor Avstrijske elektrogospodarske delniške družbe inženir Franz Hintermeyer ter centralni direktor ENEL di. inž. Facconi.
Na dnevnem redu dunajskega zasedanja SUDEL bo med drugim tudi poročilo o posledicah visokih voda v avgustu letos glede na elektrogospodarstvo.
R. K.
BRAZILSKA KORUZA ZA I-TALIJO. Tovorna ladja »Elle-
.	„	_____ _ nis« je pripeljala v naše mesto
voz dvigati in je leta 1964 zna- 10.553 ton brazilske koruze za šal 3,15 milijona kub. metrov, italijanski trg.
Zunanja opora
(Nadaljevanje s 1. strani)
jejo v Sloveniji zdaj že tretji mesec zaporedoma. V prvih 7 mesecih tekočega leta se je izvoz iz Slovenije povzpel na 29,5 milijarde deviznih dinarjev ter se nasproti istemu obdobju lanskega leta oovečal za 25,5 odsto. Po gospodarskem načrtu bi moralo povečanje znašati sa-12. ,°dsto. V juliju je bil industrijski izvoz iz Slovenije za 44 odsto večji kakor lan-skega julija ter je znašal 4,05 milijona deviznih dinarjev. POVEČAN PRIMANJKLJAJ ČRNE GORE
Črna gora je v prvih 7 mesecih 1965 uvozila in izvozila za okoli 12 milijard dinarjev blaga, kar predstavlja povišanje za 26 odsto nasproti lanskemu letu. Izvoz je znašal 3.893 milijonov ter se je povečal za 27 odsto v primeri z istim obdobjem lanskega leta, uvoz pa 8.394 milijonov dinarjev oziroma 24 odsto več kakor v istem obdobju lanskega leta. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je v prvih 7 mesecih lanskega leta znašal 3.704 milijonov dinarjev, letos pa 4.501 milijonov.
URA SNA IN ZLATARNA
um MIKOIJ
i k s r
Čampo S. (iiacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A, - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G t A V-N-l G A t I B 600.000.000 • VPLAČANIH L I R 180.000,000
TRS*r - ULICA FABIO FILZ-I ŠT, 10 tel-BF-o n žt 38-101-, 38-045	brzojavni naslov* BANKRED
KOBILI MADALOSNO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal oL Torrebianca, telef. 35.74,0
ftHaJbUie	Pohištva dnevne sobe
permafles
oprema
za urade • vozički • posteljice Razstave: Ul. Valdirivo, 29
Ul. F. Filzi 7
Na političnem
obzorju
Levi center tudi na Goriškem
Na prvi seji občinskega odbora v Gorici je bil izvoljen za župana krščanski demokrat Mi-chele Martino; zanj so glasovali krščanski demokrati, socialisti, pristaši Slovenske demokratske zveze in socialni demokrati. Že samo glasovanje je pokazalo, da je bil župan izvoljen v duhu najnovejšega sporazuma med strankami levega centra in Slovenske demokratske zveze. Socialni demokrat Zucalli je na tej seji podal značilno izjavo:
«Obrnili smo novo stran zgodovine ter s tem postavili v preteklost krivice, ki so jih Italijani delali Slovencem in krivice, ki so jih Slovenci delali Italijanom. Ni mogoče v nedogled ogrevati starih stvari, ampak moramo iskati tisto, kar nas združuje. Obvezujem se, da bomo spoštovali pravice slovenske manjšine in izjavljam, da je njihova prisotnost v teh krojih naša obogatitev.«
Goriški občinski odbor so doslej sestavljali samo krščanski demokrati, medtem ko je njegova sedanja sestava že v smislu naj novejšega sporazuma med strankami. Novi odbor sestavljajo: župan in trije odborniki — krščanski demokrati; podžupan, en odbornik in en namestnik — socialni demokrati; en odbornik-socialist; Slovenska demokratska zveza je zastopana z enim namestnikom (dr. Avgustom Sfiligojem).
Sporazum o sodelovanju strank levega centra in predstavnikov pristašev Slovenske demokratske zveze se ne nanaša samo na goriško in druge občine v goriški pokrajini, temveč tudi na pokrajinsko upravo. V osrednji vladi zajema levi center krščanske demokrate, socialiste, socialne demokrate in republikance, v goriškem pokrajinskem svetu pa tudi v občinski svetih republikanci niso zastopani, ker niso na volitvah zbrali dovolj glasov. V goriškem pokrajinskem odboru bo Slovence zastopal odbornik Marko Valtrič, ki je bil izvoljen kot socialist.
Splošni sporazum med strankami, ki bodo sodelovale, vsebuje tudi načelne določbe glede politike koaliranih strank nasproti Slovencem. Pravi namreč, da si bodo stranke prizadevale pozitivno reševati manjšinska vprašanja in da bodo delovale v duhu pomiritve in sodelovanja med narodi. Stranke levega centra so odločene ustanavljati takšne krajevne uprave, ki bodo s svojim delovanjem pripomogle k premagovanju ostankov nerazumevanja in razloče-. vanja (diskriminacije), med pripadniki obeh jezikovnih skupin v pokrajini. Pokrajinska uprava in občinski odbori bodo morali v skladu s svojimi pristojnostmi zagotoviti državljanom slovenskega jezika možnost razvoja v duhu njihovih tradicij in navad. Koalicijske stranke bodo opravljale zgodovinsko vlogo, ki jim je podeljena z zemljepisno političnim položajem pokrajine ter prispevale k razvoju mednarodnih stikov.
SLOVENCI ZAHTEVAJO TEHNIČNE ŠOLE. Med razpravo o zakonskem osnutku, ki zadeva prispevke dežele v prid graditve šol in vrtcev, je komunistični svetovalec Jarc dejal, da Slovenci nimajo tehničnih (strokovnih) šol ter da zahtevajo njihovo ustanovitev. Ko dokončajo nižjo srednjo šolo ne mo rejo nadaljevati študija v materinem jeziku na strokovnih šolah. Besedo je povzel tudi komunist dr. K. šiškovič, ki je naglasil, da je treba že pri graditvi šolskih poslopij upoštevati, da so Slovencem potrebne tehnične šole. Dodal je, da beneški Slovenci sploh nimajo slovenskih šol. V tem smislu je zahteval dopolnilo k zakonskemu osnutku. Poročevalec Bian-chini je zavrnil takšno dopolni-\°> vendar je naglasil, da odbija vsako razločevanje (diskrimi-nacijo), saj zakon ne izključuje slovenskih šol. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je Pojasnil, da gre za financiranje graditve šolskih stavb in da ne bo v primeru ustanovitve slovenskih strokovnih šol nikakš-nih omejitev. Pozval je dr. Ši-škoviča, naj glede na to pojasnilo umakne popravek; dr. šiškovič je to tudi storil.
NEKAJ DENARJA TUDI ZA NAŠE KMETE! Deželna uprava bo prispevala 4 milijarde za pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadele zadnje poplave in neurje. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je izjavil, da škoda, ki so jo povzročile povodnji in toča gre v milijarde. Omenil je tudi, da pripravlja odbor zakon, s katerim bi ustanovili «sklad solidarnosti«, iz katerega bi črpali denar za poravnavo škode, ki bi jo povzročile vremenske nesreče. Po drugem zakonu bi dežela prispevala pol milijarde za obnovo javnih del, izboljšavo v goratem svetu in ureditev voda in za poravnavo škode v gozdovih in kmetijstvu. Upamo, da pri razdeljevanju pomoči in odškodnine deželni odbor ne bo spregledal škode, ki je bila povzročena tudi našim kmetom.
((PREKOMORSKE BRIGADE« V IZOLI IN PIRANU. V Izoli je bila do nedelje krožna razstava fotografskih posnetkov, ki prikazujejo delovanje Prekomorskih brigad med narodnoosvobodilno borbo. V ponedeljek so razstavo premestili v Piran. V Prejšnjih tednih je bila v Ilirski Bistrici, Postojni in Kopru.
Za poglobitev sodelovanja med mejnimi deželami
Prvi sestanek mešanega odbora v Zagrebu
Navada je, da se med zagrebškim velesejmom pa tudi med milanskim sestaneta italijansko-jugoslovanska zbornica v Milanu in Jugoslovansko - italijanska zbornica v Beogradu. Ob teh pomembnih gospodarskih mednarodnih prireditvah pregledajo predstavniki obeh zbornic kritično potek trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja med sosednima državama ter na podlagi te strokovne analize poskušajo dati nove pobude za utrditev in razširitev trgovinske izmenjave.
Prvič pa so se letos med zagrebškim velesejmom sestali predstavniki vseh treh deželnih zbornic — tržaške, goriške in videmske — ter gospodarskih zbornic za Slovenijo in Hrvat-sko, in to ne samo, da bi se posvetovali splošno o gospodarskem sodelovanju obmejnih dežel, temveč tudi da bi izvedli zamisel ustanovitve stalnega mešanega odbora, o katerem smo kratko poročali že v zadnjih številki. O namenu zagrebškega sestanka sta poročala po svojem povratku v Trst predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi in njen tajnik dr. Stein-bach.
šlo je za to, da Trst in vsa dežela okrepijo svojo trgovino z evropskimi deželami po starih tradicionalnih poteh. Med obiskom koroške delegacije pod vodstvom dr. Sime so razpravljali o zboljšanju cestne povezave med Furlanij o-Julij sko krajino in Avstrijo, v Zagrebu pa so se dotaknili predvsem italijansko - jugoslovanskih trgovinskih odnosov. Kakor rečeno, so se zagrebškega sestanka udeležili tudi predstavniki videmske in goriške trgovinske zbornice; tako so bile zastopane vse tri zbornice v deželi. Posvetovanju sta prisostvovala tudi italijanski generalni konzul dr. A. Re-stivo in trgovinski ataše dr. Gorga.
Po proučitvi poteka obmejne trgovine so na zborovanju prešli k ustanovitvi mešanega strokovnega odbora za gospodarsko sodelovanje med deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter republikama Slovenijo in Hrvat-sko. Da bi podrobno odločil naloge novega odbora, se bodo predstavniki omenjenih zbornic sestali ponovno. Načelno so se dogovorili, da bo novi odbor posloval vzporedno z mešanim italijansko - jugoslovanskim odborom, ki sta ga imenovali obe vladi v smislu novembrskega sporazuma o gospodarskem in strokovno - industrijskem sodelovanju. Novi odbor bo pospeševal tehpično-industrijsko sodelovanje med industrijskimi podjetji na obmejnem področju; prispeval bo k odstranitvi ovir za trgovinsko izmenjavo pa tudi za izvoz v tretje države; predlagal bo razne sklepe, da se uskladita proizvodnja in promet z blagom pa tudi, da se pospeši sodelovanje na področju infrastruktur, kakor cest, železnic in pristanišč.
Na sestanku beograjske in milanske zbornice za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med obema državama so ugotovili, da v zadnjem času trgovinska izmenjava sicer napreduje, in to zaradi novejšega posebnega gospodarskega razvojo v obeh državah, vendar ni uvoz iz Jugoslavije v Italijo nazadoval v takšni meri, kakor je povprečno upadel uvoz iz drugih držav. Italijanski uvoz je nasplošno nazadoval za 30 odsto, izmenjava ir od Italijo in Jugoslavijo pa samo za 7,5 odsto. Jugoslovanski predstavniki so omenili še posebno ugodni razvoj turizma, odkar so bile vpeljane stalne proge s trajekti med obema o-balama Jadrana.
E. Kardelj na zagrebškem velesejmu
Med jugoslovanskimi državniki, ki so si ogledali zagrebški
velesejem, je bil poleg predsednika Tita tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Kardelj si je še posebno pozorno ogledal stojnice jugoslovanskih industrijskih podjetij za široko potrošnjo, kakor za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, televizorjev, pohištva, pa tudi izdelke strojegradnje. Po pregledu paviljonov, ki so ga najbolj zanimali, je predsednik Kardelj izjavil, da je nanj na letošnjem velesejmu napravilo najgloblji vtis to, da se med jugoslovanskim proizvajalci čedalje bolj širi delitev dela. Takšna usmeritev podjetij ima mnogo prednosti, predvsem to, da omogoča nadaljnjo specializacijo proizvodnje in povečanje proizvodnosti dela.
Predsednik Kardelj si je nato ogledal tovarno zdravil Pliva.
Iz Zagreba je Kardelj odpotoval v Split. Obiskal je tudi Ma-karsko ter nadaljeval pot v Dubrovnik.
Jugoslovanske igralnice so jim na poti
V zadnjih letih so Jugoslovani odprli na lastno roko ali pa z italijansko soudeležbo več hazardnih igralnic. Igralnice so na Bledu, v Portorožu, Umagu in Opatiji. Vanje zahajajo tudi Italijani in to povzroča odtok valute v Jugoslavijo. V tem smislu se je izrazil predsednik tržaške pokrajinske turistične ustanove odv. A. Terpin na tiskovni konferenci. Rekel je, da tržaška turistična ustanova zahteva od vlade, naj prepreči «beg valute v inozemstvo« z odprtjem igralnice v Sesljanu. Največ odhaja na igranje v sosedno deželo ljudi iz naše dežele, ako pa bi ti imeli igralnico pred nosom, bi gotovo več ne zahajali v U-mag, Portorož, Opatijo ali na Bled; med klienti igralnice v Opatiji naj bi bilo 95 odsto Italijanov, v Portorožu pa 90 odsto. Po odprtju teh igralnic se je tudi število mejnih prehodov močno povečalo.
Dr. Fortunat Mikuletič
Ob Mikuletičevem pogrebu je bilo nad kapelo na koprskem pokopališču res lilo kot iz škafa, kakor bi vreme hotelo čim delj odložiti dokončno slovo od prijatelja. V današnjih nemirnih časih, ko niti en dan poprej ne moreš presoditi, kakšno presenečenje lahko svet doživi naslednjega dne, se človek najtežje poslovi od življenjskih umetnikov. Optimisti z dušo in telesom, ki jim je duhovna vedrina prirojena, in vrh tega še šaljivci, kakor je bil dr. Mikuletič, so nam prav danes potrebni zlasti še v razmerah, v ka-
terih živimo Slovenci v zamejstvu. To so pravi življenjski u-metniki, ki v malih rečeh najdejo zadovoljstvo in pogumno, s skoro načrtno vihravostjo, polno življenjskega zagona, prenašajo vsakdanje težave, bolezni in starost. Čeprav sva si bila dobra znanca in prijatelja že iz ((balkanskih« časov (kot člana akademskega društva ((Balkan«) ter sem dobro poznal njegovo dušo me je pred dobrim letom presenetila njegova pripomba v avtobusu: «Veš, že sedaj se veselim ((kapucina«, ki me čaka v Postojni!« Res, da ima človek čim bolj leze v leta čedalje manj zahtev od življenja, toda veseliti se skodelice kave, mora biti res znamenje izredne notranje zadovoljnosti, umirjenosti in resnične vedrine. Zanimivo je, da je bil Mikuletič v svojem nastopanju skoraj rezek, a ta rezkost je bila bolj znamenje neposrednosti in notranje gotovosti močnega intelektualca kakor morda domišljavosti.
Bil je odvetnik in publicist v burnih predvojnih in povojnih časih, a škoda da se ni mogel odločiti samo za publicistiko. V njegovih časih ni bilo časnikarstvo pri Slovencih še tako razvito in finančno podprto, da so
le redki razumniki, še posebno v Trstu, lahko živeli samo od žurnalizma. Prav gotovo je v sebi čutil močnejše nagnenje za časnikarstvo kakor odvetništvo. Naj mi odvetniki ne zamerijo: preširoko in prečlovešlto je gledal svet, da bi se bil dal njegov pogled vkleniti med paragrafe.
Rajni se je rodil v Trstu 26. julija 1888. Tu je tudi dovršil gimnazijo, nato je študiral pravo na Dunaju in v Pragi ter kmalu po prvi vojni postal odvetnik v Trstu. Pred fašizmom se je zatekel v Ilirsko Bistrico in nato v Celje od koder se je vrnil po drugi svetovni vojni v Trst. Delj časa se je tu še bavil z odvetništvom, a je nato odšel v Koper, kjer se je posvetil prevajalstvu in prevajal Uradni list koprskega okraja v italijanščino.
kultura in živfaiie
Kakšne knjige kupujejo Tržačani
V zadnji številki »Gospodarst-1 va» smo priobčili kratko anketo j o poslovanju tržaških knjigar- j narjev. Omenili smo tudi «Tr- j žaško knjigarno« (Ul. sv. Frančiška 20), pri kateri so na izbiro odjemalcem seveda prvenstveno slovenske knjige. Ko smo v prejšnji reportaži potegnili zaključke o poslovnem obsegu tržaških knjigarn, smo si bili v svesti, da ima slovenska knjigarna v primerjavi z ostalimi v našem mestu povsem svojstven značaj. Reportaža je pokazala v bistvu, da se tržaške knjigarne v splošnem «ne pritožujejo«. Ker nas je zanimalo, če lahko to ugotovitev raztegnemo tudi na »Tržaško knjigarno«, smo vodstvu slovenske knjigarne zastavili nekaj zadevnih vprašanj. To nam je rado dalo zaželena pojasnila, ki jih danes objavljamo.
ZDAJ PRIHAJA TUDI MNOGO
ITALIJANSKIH KUPCEV
Tržaška knjigarna je začela poslovati decembra 1955. leta. Letos poteka torej že deseta obletnica njenega poslovanja. Spočetka je kazala speljava prodaje precej težav, ki so izvirale iz tedanjega političnega položaja v mestu, sicer pa se vsaka nova trgovina v začetku le počasi u-veljavi med prebivalstvom. Prvi odjemalci so bili kajpada Slovenci, a kasneje so začeli v knji-gasno zahajati v čedalje večjem številu tudi Italijani; tedaj je bilo poslovanje knjigarne že na dokaj trdni osnovi.
Razumljivo je, da je še danes večina odjemalcev (vsaj kar se nakupa samih knjig tiče) Slovencev, vendar je med kupci tudi mnogo Tržačanov italijanske narodnosti; v poletni sezoni in med prazniki, posebno okoli božiča obiskuje Tržaško knjigarno tudi dosti Italijanov iz notranjosti države, zlasti iz Florence, Milana, Rima, Neaplja in celo iz Sardinije, a ti se zanimajo skoro izključno za lepe izdelke jugoslovanske domače o-brti, katerih ima knjigarna na voljo nič koliko. Med prišleci
DR. ADLEŠIČ SE VRNIL V DOMOVINO. Bivši ljubljanski župan dr. Jure Adlešič se je iz Clevelanda vrnil v Ljubljano.
V	emigraciji je živel nad 20 let. Dr. Adlešič je bil zadnji predvojni ljubljanski župan. Ko so mesto zasedli Italijani, je prosil za svojo razrešitev. Nasledil ga je general Lavo Rupnik.
V GORICI POTREBUJEJO DVE ŠOLSKI SLUGI. Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za dve službeni mesti šolskega sluge. Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 31. oktobra. Udeleženci natečaja bodo morali o-praviti izpit iz italijanščine in predložiti dokumente, glede katerih se lahko pozanimajo na šolskem skrbništvu v Ul. Car-ducci 4/II.
PRAZNIK GROZDJA V BUJAH. V Bujah v Istri bo v nedeljo tradicionalni praznik grozdja. Na sporedu bodo kulturne, športne, zabavne in druge prireditve.
SMRT MLADEGA DEKLETA
V	GLINŠČICI. V bližini slapa Glinščice se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečila 14-letna Neva Grimm iz našega mesta. Z dvema prijateljicama je odšla na izlet v Glinščico. V višini slapu je trojica brezskrbno hodila po ozki in nevarni stezi visoko nad prepadom, nenadoma pa je nesrečni Nevi spodrsnilo in strmoglavila je 30 metrov globoko. Njeno truplo je obležalo na skalni polici prav blizu slapu
in gasilci so ga lahko odpeljali v mesto šele včeraj zjutraj.
SPET IMAMO BALETNO ŠOLO. V prostorih prosvetnega društva »Barkovlje« v ulici Cer-reto 12 se prične nekako sredi oktobra baletna šola, ki jo bo vodil znani baletni mojster A-drijan Cej-Viles. Vpisovanje je vsak dan od 16. do 18. ure, razen ob nedeljah. V šolo se lahko vpišejo mladeniči in mladinke v starosti od 16. leta dalje.
ŽELEZNIŠKO POSTAJO NA PROSEKU bodo spet odprli za promet prihodnji teden. Kot znano, so jo zaprli 2. avgusta zaradi hude epidemije slinavke, s katero je bilo okuženih okrog 2.000 glav goveda, uvoženega iz Bolgarije. Dela za razkuženje prostorov proseške postaje, kjer je bila živina, se še nadaljujejo, nakar si bodo prostore ogledali še tehniki ministrstva za zdravstvo.
TELESELEKCIJA MED TRSTOM in SEVERNO TER SREDNJO ITALIJO. Minister za pošto in telekomunikacije Russo je izjavil, da bo naše mestu kmalu povezano s telese-lekcijo z Bologno,. Florenco, Milanom, Genovo, Rimom, Verono in Turinom.
SPOROČILO SOVODENJSKE OBČINE. Sovodenjska občina o-pozarja vse lastnike hiš, naj čimprej prijavijo pri trošarin-skem uradu svoje zgradbe. Prijave sprejemajo ob torkih in petkih med 8. in 12. uro. Rok za prijavo zapade 31. oktobra.
iz notranjosti Italije kupujejo knjige predvsem tamkaj bivajoči Slovenci, torej izseljenci, ki jih prihaja nekaj sicer tudi iz tujine.
PO KATERIH KNJIGAH NAJBOLJ POVPRAŠUJEJO ?
Predvsem po leposlovnih knjigah, priročnikih, slovarjih, pomožnih šolskih knjigah, mladinski literaturi in šolskih knjigah, ki pa tvorijo poglavje zase in o katerih bomo spregovorili posebej. Nekaj proda knjigarna tudi znanstvenih knjig, tu gre pretežno za izdaje Slovenske akademije znanosti in u-metnosti, ki so v glavnem etnografskega in zgodovinskega značaja. Zgodovinsko - političnih knjig gre v prodajo malo, zanje se zanimajo v prvi vrsti mladi odjemalci, mislimo seveda na univerzitetne študente, pa tudi na šolsko mladino iz višjih razredov. To nas prijetno preseneča, saj zanimanje mladine za zgodovinsko - politične probleme deloma pobija očitke nekaterih, da kraljuje v tem pogledu med zamejsko slovensko mladino mlačnost. Drugače se mladinci in mladinke zanimajo prvenstveno za romane poljudne vsebine in vojne romane. Med avtorji, ki jih najraje berejo sta npr. Steinbeck in Remargue. KAKO SE PRODAJAJO ŠOLSKE KNJIGE ?
Tc je poglavje zase, ki mu uprava knjigarne posveča posebno pozornost. Večino knjig, ki jih uporabljajo na tukajšnjih slovenskih šolah je izdala še zavezniška uprava. Prodajajo jih v posebnem, za to postavljenem oddelku na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Tudi Tržaška knjigarna jih nabavlja tam, in sicer po istih cenah, ki veljajo za neposredne odjemalce, spričo česar je seveda znatno prikrajšana. Italijanske šolske knjige kupuje le z 21 odsto popusta, ostale stroške, kot na primer prevozne idr. pa mora sama poravnati; knjige plačuje v gotovini ob prejemu. Kupni pogoji očitno niso ugodni, vendar velja to za vse tržaške knjigarne.
POSLEDICA DOGOVORA MEŠANE KOMISIJE
V zadnjem času se opaža vse večje povpraševanje po šolskih knjigah, izdanih v Jugoslaviji, ki jih vedno češče uporabljajo na naših šolah. Perspektive za bodočnost niso ugodne spričo dogovora mešane italijanske in jugoslovanske komisije za reševanje problemov manjšinjskega šolstva; po dogovoru bodo italijanske oziroma jugoslovanske oblasti dobavljale potrebne šol ske knjige svojim manjšinskim šolam v Jugoslaviji odnosno Italiji brezplačno. Dogovor velja na eni strani samo za slovenske šole na Tržaškem (torej ne na Goriškem in Videmskem), na drugi pa menda za italijanske šole na Koprskem. Ko bo dogovor začel veljati, ne bo Tržaška knjigama več mogla prodajati jugoslovanskih šolskih knjig in knjig za dijaške in profesorske knjižnice, ker jih bodo pač prizadeti prejeli kar zastonj.
Odjemalci Tržaške knjigarne najraje segajo po knjigah slovenskih avtorjev, manj po knji gah ostalih jugoslovanskih avtorjev. Nabavijo kvečjemu knjigo jugoslovanskega avtorja, ki se je prebil do visokega mednarodnega ali celo svetovnega pri znanja, kot je to primer Iva Andriča.
Knjigama razpolaga tudi s številnimi prevodi tujih avtorjev. Precejšnje je povpraševanje po delih Dostojevskega, Tolstoja, Moravje, Sartra, Brechta, Balzaca, Zolaja,' Rostanda, Karla Maya («Winnetou»), Sienkievvic-za, A. Millerja in še po poezijah sodobnega ruskega pesnika Evtušenka, o katerem se po vsem svetu mnogo govori.
VISOKO PRIZNANJE
Ob priložnosti letošnjih Dantejevih proslav je prejela Tržaška knjigarna visoko priznanje.
Pod okriljem Pokrajinske u-stanove za turizem je znana, tržaška umetnica Silva Fonda sprožila in organizirala tečaj za najlepše opremljeno izložbo na temo »Dantejeva spominska proslava«, ki so se ga udeležile vse tržaške knjigarne. Tečaj je pooblastila tržaška trgovinska zbornica, ki je tudi postavila na voljo nagrade. Izložbo Tržaške knjigarne je uredil mladi slovenski slikar Klavdij Palčič. Prvo nagrado je prejela knjigarna »Universitas« (Drevored XX. septembra). Drugo nagrado pa je komisija, v kateri so bili Silva Fonda, slikar E. Devetta, prof. P. Florit in umetnostni kritik C. Milič, prisodila Trža ški knjigarni — srebrno plaketo na temnem marmorju.
Kot smo že omenili, prodaja naša knjigarna tudi slovite izdelke jugoslovanske domače o-brti. Značilno je, da imajo ti največ odjemalcev med Italijani, in sicer tako tržaškimi, kakor med ostalimi v državi. Največ gre v promet preprog, zimskih copat, opank in lesenih izdelkov. Sami smo ugotovili, da vzbujajo ti predmeti v notranjosti Italije veliko občudovanje.
NI VSE ZLATO
Na vprašanje, ali se jim zdi, da se knjigotržstvo na Tržaškem ugodno razvija, so nam pri upravi knjigarne zamišljeno odvrnili, da ne, ali točneje: ne tako ugodno, kot želijo to prikazati nekateri. Prodajni obseg sicer raste, toda zaslužek ne narašča temu primerno, ker se je zanimanje odjemalcev u-smerilo na cenejše knjige.
F. G.
Natečaj
za slovenske novele
Za oceno del, ki bodo sodelovala na natečaju za izvirne novele v slovenskem jeziku, katerega je razpisala RAI-Radiotele-visione Italiana, je bila v smislu čl. 3 natečajnega pravilnika imenovana tričlanska komisija, ki jo sestavljajo: dr. Martin Jev-nikar, poverjeni profesor za slovenščino na univerzi v Padovi in književni kritik podpredsednik, dr. Alojz Rebula, poverjeni profesor na državnem klasičnem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, pisatelj in kritik, ter dr. Boris Sancin, šef programskega odseka Radia Trst A, kot član. Rok za predložitev novel, za katere je predvidenih 10 nagrad po 50.000 lir, zapade 30. septembra. Dela je treba poslati v 4 (štirih) izvodih tajništvu natečaja za izvirne novele v slovenskem jeziku, Trst, ulica Fabio Se vero 7 (RAI).
V zadnjih dneh polne lune je navadno v ribiškem pristanišču šaketa zelo živahno, posebno še, če je lepo vreme, kot je bilo te dni.
— Na barkah je zmeraj polno opravil, tako kot za gospodinje v hiši —- pravijo starejši, izkušeni ribiči. Treba je pregledati motorje, osnažiti palubo in shrambe, pospraviti zaboje in drugo embalažo, pokrpati mreže ter kopico drugih del je treba opraviti, da je barka nared z vsem potrebnim za lov v nočeh luninega mrka.
Bepi Pagaron, član Ribiške zadruge, sicer pa trda korenina pomorske »fameje«, še slišal me ni na prvi klic, ko sem ga s pomola prosil za vstop na rahlo pozibavajočo se »Fio-rello«. Tako je bil zatopljen v delo na barki. Pravkar je krpal mrežo; pri tem delu je treba biti zbran, kajti vsak napačen šiv, pomeni luknjo, a z luknjo v mreži ni ulova.
__ Veste, takšno je naše delo,
— je dejal Bepi, kakor da bi se bil hotel opravičiti za »neslišnost«, kar pa za možakarja njegovih let ne bi bilo niti čudno, posebno ne v takem hrupu, ki ga povzroča mestni promet tudi na obali ob Šaketi.
— Kakšni so kaj obeti za vaše delo v prihodnjem luninem mrku, »šjor« Bepi?
— Obeti? — se je vprašujoče začudil in za trenutek obmolknil. Pri tem pa ni odmaknil pogleda z mreže in lesene »igle«, ki jo je v svojih spretnih ro-
POMENEK S TRŽAŠKIMI RIBICI
Ribolov na stranpoti
kah neprestano obračal, da je šivala.
— O obetih ni govora, dragi prijatelj. Tu je treba trdo delati za tiste borne ficke, ki jih dobimo, če nam je seveda tudi sreča naklonjena.
— Pa ste vendar vzdržali toliko let?
— Vzdržal, vzdržal... To že, ampak včasih je bilo drugače. Imeli smo več lovnega prostora in pogodbe z odkupovale! rib, s tovarnami za predelavo in tako naprej. Danes pa nimamo zajamčene cene, četudi smo člani zadruge...
— Zaslužek je torej odvisen od dvojne sreče in večjega ri-zika. Kako pa to, da zadruga ne poskrbi vsaj za zagotovitev trga?
— Hm, zadruga, — reče skoraj posmehljivo in se obotavlja, da bi še kaj rekel...
— Kar korajžno povej gospodu, Bepi! — veli oni, ki je na sosedni barki prisluhnil najinemu razgovoru.
— Saj mu lahko pomagate in tudi vi kaj poveste zraven?
— Veste, jaz nisem član zadruge in moja barka je tamle... — je z roko pokazal na privezano »Rito«, takšno je pač ime ! barke.
i — ste torej privatnik in last-| nik ter vam gre verjetno bolje, ■ kot njim v zadrugi?
— Bolje, — je rekel in skomignil z rameni, takoj nato pa: — ali pa tudi ne, kot se vzame. Mi, veste »igramo« na naklonjenost dvojne sreče, kot oni. Naše trdo delo je, kot vidite, kakor igra na loterijo, če nam je sreča naklonjena, je dober tudi ulov. če pa rib ne uspemo prodati, nas doleti dvojna nesreča in je v tem primeru ves naš trud zaman.
— Toda s tako računico se najbrž ne spuščate na morje. Ali ni tako?
— Jasno, da bi bilo tako ribarjenje zares v kalnem pri vseh naših barkah in opremi za moderen ribolov. Pretirano bi bilo tudi reči, da nič ne dobimo. Saj gre, toda nas ribiče srce boli, ko vidimo, po kakšni ceni kupujejo ribe potrošniki. Ni in ne more biti prav, če služijo pri ribah več trgovci kot mi. Svobodna trgovina je lepa reč, toda določene omejitve bi le morale biti, posebno še, ko ugotavljamo, da se z ribištvom na Tržaškem ukvarja zadnja leta čedalje manj ljudi.
— Tukajšnje ribištvo torej propada?...
— In še kako! Poglejte naokoli: povsod, na vseh barkah samo starejši ljudje, taki, ki nas nočejo na nobeno delo. Zamislite si, da nas je bilo pred leti v tem pristanišču kot mra-
velj, saj se je večina ribičev ob preseljevanju iz Istre prva povojna leta ustavilo tu. Bilo nas je nekaj tisoč, a če nas je danes vseh skupaj kakih petsto, je dosti.
— Vendarle mora biti bolje, če vas je manj, saj imate več dela in lažje prodate ulovljene količine rib?
— Kje neki! Saj nismo v stanju konkurirati Kložanom, ki razen tega, da imajo več in boljših lovišč, lovijo tudi na našem področju, in to celo z roparskimi mrežami, kar je sicer prepovedano, A dela se vseeno in tako poberejo vse.
Tako je povedal zasebni ribič Giovanni, lastnik barke »Rita«
in še priporočil:
— To, to, napišite, da bi bilo potrebno v našem ribištvu nekoliko več kontrole, tako glede razlik med odkupnimi in maloprodajnimi cenami, kakor tudi glede spoštovanja običajnih metod, uzanc in sporazumov ter predpisov o ribolovu.
Giovannijevim besedam je pritrdilno pokimal tudi naš znanec, zadružnik Bepi.
— Vi ste pa mi, »šjor« Bepi, pravzaprav »dolžan« še odgovor, kako gledajo na te probleme in kako skrbijo za njih rešitev, pri vas v zadrugi.
— Hm, zadruga, — je spet za-jamral Bepi, — mi, njeni člani smo glede cen in trga v istem položaju kot privatniki, le da kot člani zadruge plačujemo od iztržene cene še za pravice socialno-zdravstvenega varstva. To je vse! — je rekel Bepi.
E. B.
(Konec prihodnjič)
Nenavadna umetnica
Jugoslovanski pa tudi tuji u-metniki radi razstavljajo v Portorožu med sezono, da bi pač opozorili na svojo umetnost tudi čim več turistov. Tudi piranska galerija umetnosti je med sezono pogosto zasedena. O zad nji razstavi tapiserij, na kateri so razstavljali .v tej galeriji u-metniki iz vse države, gre še zdaj glas, da je bila na visoki mednarodni ravni.
(Fe dni je razstavljala v Por torožu nenavadna umetnica — Ana Piksiades. Po svojem imenu spominja na grški rod, a se je rodila kot jugoslovanska Slovakinja v Kisaču ter živi zdaj v Beogradu. Srednjo šolo je dovršila v Hercegnovem, slikarsko umetnost pa je študirala v Bra. tislavi, Pragi in Muenchnu. Slika, pravzaprav upodablja s tehniko, ki je znana pod označbo »unformel«, v nekakšnem reliefu, ki ga doseže s kopičenjem barv, pomešanim z lepilom. To so torej svojevrstna »olja«, ki jih je razstavljala v Portorožu. Njene podobe učinkujejo s svojo enotno barvitostjo. Gledalec jih lažje razpozna iz razdalje ter dobiva vtis, kakor da bi bile delane na steklu. Slikarka pravi sama o sebi, da je »slikar-borac« (partizan). Pravi tudi, da je še vedno navdihujejo in vznemirjajo doživetja iz partizanskega boja in zadnje vojne sploh. To prihaja do izraza tudi v slikah »Taborišče« in v zbirki »Hirošima«. Sicer jo mikajo tudi drugi motivi, tako n. pr. pokrajinski (»Dubrovnik«).
Razstavljala je še v Hamburgu, Parizu, Bratislavi, v Dubrovniku in Beogradu.
Tftwm&*iwue
Deželni proračuni prevedeni v slovenščino
Deželna uprava Furlanije — Julijske krajine je poskrbela za slovenski prevod proračunov za finančni leti 1964 in 1965. Prevod je bil objavljen v posebni izdaji obvestil deželnega tiskovnega urada, ki prinaša prevode zakonov in odlokov, objavljenih v »Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina«.
Kdor si želi nabaviti izvod obeh deželnih proračunov v slovenščini ali prejemati obvestila s prevodi vseh zakonov in pravilnikov, objavljenih v »Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina«, se lahko obrne tudi po telefonu na tiskovni urad v Trstu, Oberdankov trg 5, telefon 69-081, int. 58.
lin liioVfG in i> pl cini n c l
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne •
ra ml Hotel Toplice« Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača m mednarodna kuhinja, odlična vina.
ODPIRAJO SE SOLSKA VRATA
Tržaška Knjigarna
V UL. SV. FRANČIŠKA, 20 — TEL. 61-792
IMA NA RAZPOLAGO SLOVENSKE IN ITALIJANSKE ŠOLSKE KNJIGE TER VSAKOVRSTNE ŠOLSKE POTREBŠČINE
Hotel «ADRIA» Ankaran

vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« Je odprt skozi celo leto.
OBIŠČITE
r Y-
iPftfk-Hotel« - Gorica
V Novi Gorici Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — so domača kvalitetna vina — solidna postrežba. Priporočamo gostilni »Pri hrastu« in »Zvezda
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna Kurjava
TRŽNI PREGLED Razvoj živinoreje in potrošnja mesa
Italijanski trg
Italijanski žitni trg je zelo živahen. Cene pšenici, pšenični moki in koruzi so poskočile zaradi velikega povpraševanja. Na zelenjavnem trgu je sicer precej zelenjave in sadja, toda kupčije so slabe, ker ni blago prvovrstno zaradi prevelikega deževja. Kupčije s klavno živino so zmerne, medtem ko so z živino za rejo slabe. Debeli prašiči se dobro prodajajo, slabše pa suhi in neodstavljeni prašiči. Povpraševanje po maslu se je nekoliko okrepilo, vendar pa to ni vplivalo na cene, ki so še vedno nizke. Zvišale so se cene siru Na vinskem trgu je vse živo, kajti stare zaloge vina se manjšajo zaradi velikega povpraševanja, z druge Strani pa vlada velika radovednost kakšna bo letošnja trgatev.
ZELENJAVA IIS SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 140 do 200, rdeča pesa 50—100, korenje 43—84. cvetača 144—216, relje 36—72, čebula 36—72, olupljene čebulice 120—160, dišeča zelišča 200—300, fižol v stročju 108—144, fižol boby 120—240, gobe 800—1500, cikorija 125—188,
solata endivija 113—225, melan-cane 72—120, krompir 60—62, paprika 54—72, paradižniki 48 do 144, peteršilj 125—250, zelena 48—120, špinača 125—250, bu-čice 72—132, buče 40—70; banane 165—275, fige 72—144, jabolka 156—216, hruške 132—192 bele breskve 108—216, rumene breskve 132—204, belo grozdje 120—180, črno grozdje 120—168, pomaranče 360-^480, limone 120 do 180 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, embalaža, trošarina in prometni davek niso všeti. Fina mehka domača pšenica 7000—7500, dobra merkantile 6750—6850, trda domača pšenica 9500—9900, u-vožena pšenica Manitoba 9550 do 9650, Plata 8600—8700, pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.800, tipa «0» 9600—9800, tipa «1» 9100—9200, uvožena koruza 5000—5025, koruzna moka 6200 do 6400, domača rž 6000—6100, uvožen ječmen 4750—5050, domač oves 4700—5800, uvožen o-ves 4800—4825; oluščen riž Ar-borio 18.500—18.900, Vialone 17 tisoč 700 do 18.200, Carnaroli 18.200—18.400, Vercelli 15.500 do 15.700, R. B. 14.100—14.300, Riz-zotto 14.100—14.400, Maratelli 14 tisoč 500 do 14.800 lir za stot
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . » Koruza (stot. dol. za 56 funtov » »
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . » > , Cin (stot. dol. za funt) ......
Svinec (stot. dol. za funt) . ... . Cink (stot. dol za funt) . . . » » » Aluminij (stot. dol. za funt) . \ . . Nikelj (stot. dol. za funt) . ... , Antimon (stot. dol. za funt) . . . , Lito železo (stot. dol. za funt) . * » Živo srebro (dol. za steklenico) . * Bombaž (stot. dol. za funt) ... *
Volna (stot. dol. za funt)........
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .
Kakao (stot. dol. za funt).........
Sladkor (stot. dol. za funt) ...»
LONDON
Baker čiščen (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. tono) . . » . Svinec (funt šter. za d. tono) ,	»
Kavčuk (penijev za funt) . . » , ,
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
7.9.65	14.9.65	21.9.65
156 Vt	155 V«	156 Vb
125,—	121 74	126,-
56,50	57,50	58,—
193,75	193.—	193,—
16,-	16,—	16,—
15,75	15,75	15,75
24,50	24,50	24,50
79,—	79,—	79 —
44,—	44,—	44,-
63,50	63,50	63,50
640,—	630,—	635,—
29,70	29,68	29,25
174,5	173,—	171,-
45,—	44 3A	43 3A
13,32	15,79	15,87
1,73	1,88	2,28
430,—	425,—	420,—
1538,—	1532,10	1542,—
109,—	109,—	109,15
101,10	102,15	111,—
20,-	19 7/s	20 V«
6100,—	6000,-5.900,—	
Prejšnji teden so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili v splošnem le rahle
premike cen. Tako so se baker, cin, svinec, cink, živo srebro, bombaž, juta, kakao, sladkor, pšenica in koruza nekaj podražili dočim je cena volne in kave nekoliko popustila. Tečaj aluminija, litega železa in kavčuka se v bistvu ni spremenil.
KOVINE
Zaostritev krize med Indijo in Pakistanom je zlasti konec preteklega tedna potisnila znatno navzgor cene barvastih kovin. Cena bakra je na londonski kovinski borzi po krajšem presledku spet nekoliko napredovala. Londonske zaloge te kovine so se proti vsakršnemu predvidevanju skrčile za 425 ton in znašajo zdaj 10.508 ton. Tečaj dna se 'e rahlo dvignil na vseh mednarodnih trgih. V bolivijskih rudnikih cina bo v kratkem menda prišlo do rudarske stavke. Tečaj cinka se je v Londonu povzpel. Prvič po več tednih so se londonske zaloge te kovine zmanjšale, m sicer za 1.165 ton, tako da znašajo sedaj 5.193 ton. Zaenkrat ne pričakujejo sovjetskih pošiljk cinka. Ameriška proizvodnja cinka se je v prvih 8 mesecih tega leta povzpela do 710 tisoč 970 ton, dočim je znašala v odgovarjajočem razdobju minulega leta 688.164 ton. Dne 31. avgusta je bilo v ameriških zalogah 29.168 ton cinka, kar zna-či 1.268 ton več kot prejšnji mesec in 8.667 ton več kot v istem času preteklega leta. Na londonskem trgu se je občutno podražil svinec, in to kljub rahlemu povečanju angleških zalog; te znašajo 4.892 ton ali 170 več kakor pred tednom dni.
KAVČUK
Cena kavčuka je na skoro vseh mednarodnih trgih še kar
VALUTE V	MILANU	
	14.9.65	21.9.65
Amer. dolar	622,75	622,75
Kanad. dolar	572,—	572,—
Nem. marka	155,35	155,35
Francoski fr.	127.30	127,25
švicarski fr.	144,30	144,30
Avstrijski šil.	24,15	24,15
Avstra) funt	1378,—	1380,—
Egipt, funt	732,—	732,—
Funt št. pap.	1743,—	1743,50
Funt št. zlat	6375,—	6375 —
Napoleon	6300,—	6300,—
Zlato (gram)	716,—	716,—
Dinar (100)	.	Trst	
drobni 43-46	debeli 4143	
BANKOVCI	V CURIHU	
21. septembra 1965		
ZDA (1 dolar)		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100 n fr.)1		87,-
Italija (100 lir)		0,69
Avstrija (100 šil.)		16,60
ČSSR (100 kr.)		10,—
Nemčija (100 DM)		106,50
Belgija GOO b. fr.)		8,50
švedska (100 kr.)		82,50
Nizozemska (100 sold.)		119,-
Španija (100 pezet)		7,05
Argentina (100 pezov)		1,20
Egipt (1 eg funt)		5,-
Jugoslavija (100 din)		0,30
Avstralija (1 av funt)		9,45 |
trdna. Julija so na Malajskem pridobili, 79.339 ton naravnega gumija proti 73.700 tonam v prejšnjem mesecu.
VLAKNA
Tečaj bombaža se je na new-yorškem trgu premaknil. Orkan Betsy je prizadejal velikansko škodo bombažnim pridelkom Louisiane, Mississippija in Ar-kansasa. Dežele Latinske Amerike so se uprle ameriškemu predlogu, naj bi znašala nova cena bombaža na ameriškem trgu odslej 21 stotink dolarja za funt; ta cena je za 3 stotinke dolarja nižja od prejšnje, ki so jo pridelovalci Latinske Amerike smatrali za najprimer-nnejšo glede na donosnost svojega pridelka.
ŽIVILA
Tečaj kakava je v New Yorku ponovno napredoval. Gana je v razdobju september 1964 — julij 1965 izvozila vsega 448.170 ton kakava, od tega 104.000 ton v Združenen ameriške države. Pod vplivom nizkih cen se je drobljenje surovega kakava povečalo za 7 odsto na Nizozemskem in 13 odsto v Nemčiji. Strokovnjaki menijo, da se bo letos svetovna potrošnja kakava povečala za 7 do 8 odsto. Tečaj sladkorja je tako na londonski kakor na newyorški borzi trden. Operaterji radovedno pričakujejo bližnjo mednarodno konferenco v Ženevi (v ponedeljek), na kateri bodo izdelali nov mednarodni sporazum za stabilizacijo cen. Kava se je v New Yorku pocenila. Združene ameriške države so v prvih 7 mesecih letošnjega leta uvozile 10,4 milijona vreč kave proti 13,4 milijona vreč v času preteklega leta.
ŽITARICE
Na vseh žitnih trgih je bilo pretekli teden razmeroma živahno zaradi ugodnega odvijanja izvoza iz dežel pridelovalk. Španija bo nabavila v Združenih ameriških državah 930.000 ton krmne pšenice. V Kanadi se operaterji nekoliko obotavljajo spričo vesti, da je v sezoni 1964-65 domači izvoz nekoliko nazadoval; padel je namreč od rekordnega števila 536,7 milijona bušlov v sezoni 1963-64 na lanskih 366,7 mil. bušlov. Letos so izvozili Kanadčani v Vel. Britanijo 70,4 milijona bušlov pšenice (lani 79 mil. bušlov), v Kitajsko 62,4 (41,3), na Japonsko 50,1	(49,7), na
Češkoslovaško 26,2 (28,7), v Z. Nemčijo 20,5 (37,3), na Poljsko 18,9 (16,8) in y Belgijo-Luksem-burg 15,5 (15,5). Med ostalimi vrstami žitaric so izvozili 29,5 milij nov bušlov pšenične moke (v prejšnji sezoni 54,4 mil. bu šlov), 14,7 ovsa (17,5), 32,7 ječmena (41,5), 4,9 rži (5,5) in 14,3 lanenih semen (13,6). Po podatkih francoskega kmetijskega ministrstva je bilo 1. septembra letos v domačih uradnih zalogah 61,109.000 stotov žita proti 68.446.000 v istem času lani. Iz istega vira tudi poročajo, da znaša francoski pomladni in zimski pridelek okrosz , 143 milijona stotov proti 136 I milijonov stotov lanskega leta.
I ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FIRENCE, živina za rejo in vprego: teleta do enega leta stara 190—240.000 lir za glavo, teleta 2 leti stara 250—280.000 lir za glavo, junci 3 do 4 leta stari 600—630.000 lir za par, voli 3 do 4 leta stari 620—680.000 lir za par, voli 4 do 5 let stari 650—700.000, 5 do 9 let stari 550—600.000, krave mlekarice 3 do 4 leta stare 650—700.000, 4 do 5 let stare 670—720.000 lir za par. Klavna živina: neod-stavljena teleta 620—680 lir za kg, junci I. 515—540, II. 485 do 505. voli X. 400—420, II. 350 do 380. krave I. 380—410, II. 330 do 350, debeli prašiči 400—430, -suhi prašiči 460—510, neodstavljeni prašiči 580—610 lir za kg.
KRMA
MILAN. Celi ali zarezani rožiči 4300—4500, seno majskega reza 3300—3400, H .reza 3300 do 3400, slama v balah 1300—1400, krmne pogače iz koruze 5400 do 5450, lanene pogače 7350 do 7400, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6900—6950, iz tropin 3750—3800, iz sončnic 4000 do 4100, iz koruze 5000—5050, iz paradižnikov 5000—5100, iz sezama 6600—6700, moka iz prepečene soje 6450—7050 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 300 do 380, zaklane kokoši 550—700, zaklane pegatke 950—1150, zaklani golobi 1200—1500, zaklane domače pure 630—700, uvožene zaklane pure 500—530, domače zaklane gosi 650—8000, uvoženi purani 450—700, žive domače gosi 500—530, uvožene gosi 400 do 420, zaklani domači zajci s kožo 600—680, brez kože 670 do 790, uvoženi zajci 600—700 lir za kg. Divjačina: uvoženi fazani 900—950, uvoženi divji zajci 400—500 lir za kg. Sveža domača jajca 32—35, uvožena jajca 25—28 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Domače maslo 950 lir za kg, lombardsko maslo 895, maslo iz centrifuge 945; sir grana proizv. 1962 1440—1490, proizv. 1963 1390—1440, proizv. 1964 1240—1300, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 950—990, uležan (od 30 do 60 dni) 1010 do 1060. sbrinz svež 790—850, u-ležan 890—930, Emmenthal svež 790—820, uležan 850—870, pro-volone svež 810—860, uležan 880 do 930, gorgonzola svež 610—620, uležan 800—830, italioo svež 600 do 630, uležan 720—740, taieg-gio svež 600—610 lir za kg.
OLJE
MILAN. Surovo olje iz zemeljskih lešnikov 35.300—35.500 lir za stot, iz tropin 30.600—30.800, iz koruze 29.000—29.500, iz soje 30—30.200, iz kokosa 29—30.000, laneno olie za industrijsko porabo 21.600—21.800, ricinusovo olje za industrijsko porabo 30 tisoč 800 do 31.600, semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 38.800—39.000, semensko jedilno olje I. 33.500—34.100, re-tificirano oljčno olje 73.500 do 74.500 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—780, rdeče 11-12 stop. 780—910, Barbera sup. 13 stop. 1030—1080, Oltrepo pa-vese 10-11 stop. 680—780, man-tovansko rdeče vino 9-10 stop. 660—680, Valpolicella Bardolino 9-10 stop. 790—820, Soave belo
9-	11 stop. 670—820, Raboso 10 stop. 645—665, Merlot 10-12 stop. 685—805, Reggiano 9-10 stop. 670 do 690, modensko vino 11 stop. 670—720, belo vino iz Romagne 10 stop. 650—670, rdeče 10 stop. 650 do 670, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 520 lir za dvolitrsko steklenico, navadna toskanska vina
10-	11 stop. 660—710, Aretino belo 10 stop. 640—660, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660—680, rdeče 9-10 stop. 660—690, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 lir za stop ./stot.
Italijani uživajo več mesa - Zopet več domače živine
Po naj novejših podatkih Italijanskega združenja živinorejcev je bilo lansko leto v Italiji okrog 9 milijonov glav goveda, 7,5 milijonov ovac, 1,2 milijona koz, 5,2 milijona prašičev, 1 milijon konj in 90 milijonov glav perutnine.
V povojnih letih se je reja goveda prav lepo razvijala in je dosegla višek leta 1953 z 9 milijoni glav. V naslednjih letih se je to število nekoliko zmanjšalo, kasneje pa je jelo naraščati in se je 1. 1960 povzpelo do rekordne višine 9,8 milijona glav. Tedaj se je število rejnega goveda začelo ponovno krčiti, in sicer na eni strani zaradi omejene razpoložljivosti s krmo, na drugi strani zaradi težav, ki so nastopile na živinskih trgih spričo povečanega uvoza živali iz tujine. V treh letih se je tako število govejih glav znižalo kar za skoraj milijon, šele v lanskem letu so se pokazali znaki zboljšanja in razpoložljivost goveda se je spet ustalila pri 9 milijonih glav. Kaže torej, da so se lani živinorejci dobro preskrbeli s plemensko živino, zlasti z namenom, da se poveča število krav, ki so neizogibno potrebne za ostvaritev zalog telet in s tem mesa.
Za okoli 5 milijonov prašičev
Prašičjereja se sicer razmeroma dobro razvija in se tudi širi, vendar je njen razvoj tesno povezan s tržnimi krizami in z dejavnostjo v industrijskih obratih za predelovanje prašičjega mesa. Potem ko se je razpoložljivost prašičev sukala kakih 20 let pri 3,5 do 4,5 milijona glav, se je v poslednjih letih naglo dvignila, tako da znaša sedaj okrog 5 milijonov. Jasno nazadovanje prašičjega u-voza v lanskem letu (znašal je 17.325 glav proti 121.170 v letu 1963 in 144.739 v letu 1962) kaže, da lahko italijanski praši-čjerejci že brez težav krijejo potrebe notranjega trga.
Manj ovac In koz
Kako pa je z rejo ovac in koz? V povojnih letih se je razpoložljivost ovac in koz nenehno manjša in se še vedno, četudi nekoliko počasneje niža. Menda je v Italiji bilo lani blizu 4 milijone teh živali. Strokovnjaki zatrjujejo, da se bo nazadovanje kmalu prenehalo. Rejci zlasti s tistih področij srednje Italije, kjer so dosedanji sistem spolovinarstva zamenjale druge vrste upravljanja, posvečajo svojo pozornost raje onim pasmam, ki dona-šajo meso. V zadnjem času pa se čedalje bolj uveljavljajo povsem nove proizvodne strukture, spričo česar se bo reja ovac in koz nemara res spet poživila.
Vsaka še tako površna razčlenitev razpoložljivosti rejnih živali je tesno povezana z u-smeritvijo potrošnje mesa na notranjem trgu. Potrošnja mesa je namreč osnovni činitelj, kateremu so pogojeni zakol, izmenjava s tujino in slednjič gibanje tržnih cen. Potrošnja mesa torej usmerja orjentacijo v živinoreji, to se p$g,vi zanimaj e rejcev za to ali ono vrsto živali in za to ali ono pasmo.
Povečanje uvoza
Razpoložljivost domačega posebno govejega mesa se je v zadnjih letih tako zmanjšala, da je potreben čedalje večji u-voz svežega in'zmrznjenega mesa iz inozemstva. Dočim so v petletju 1858-62 uvozili povprečno 1,350.600 stotov mesa letno, se je 1. 1963 uvoz povzpel že na 3,084.000 stotov in lansko leto na 3,205.000 stotov. Med posameznimi postavkami pri u-
Za volno napovedujejo čvrste cene
Začetek letošnje avstralske sezone volne je pod zelo protislovnimi vplivi. Na eni strani ugotavljajo okvare v striži ovc v važnih plemenskih okoliščih Novi Južni Wales in Queensland, kjer je bila dolgotrajna suša. Tako se bo avstralska ponudba predvidoma zmanjšala za 6 odsto na 1694 milijonov funtov. Tako zmanjšanje ponudbe pričakujejo na dražbah do božiča. Razen tega pa ocenjujejo tudi svetovno strižo nižje, kot je bila v preteklem letu. V Južni Afriki pričakujejo za 7,5 odsto manjši pridelek volne, v Združenih državah pa celo za 8 odsto. Tudi v Južni Ameriki so vladale suše, število sovjetskih ovc se je pa v zadnjih pašnih letih zmanjšalo za 11 odsto. A-meriško poljedelsko ministrstvo ceni sicer letošnjo svetovno strižo na 3275 (proti 3316 mil. funtov) torej le za 1,25 odsto manjšo, toda ni dvoma o tem, da je prišlo v vseh važnih deželah do izpada. Združene države bodo vsekakor letos morale precej volne uvoziti, in verjetno se bodo dvignili tudi nakupi vzhodnoevropskih dežel.
V	drugih deželah pa tržni obeti še niso jasni, zlasti velja to za Evropo in posebno za Anglijo. Britanska industrija je v prvi polovici letošnjega leta predelala skoraj 10 odsto manj volne kot lani v tem času.
V	splošnem se je pa volna še lahko kar dobro držala. Po najnove.ših ptdatkih ame
niškega poljedelskega ministrstva za leto 1964 je v zadnjih letih odpadlo pri svetovni proizvodnji tekstilnih vlaken, med katerimi so upoštevana tudi umetna vlakna* na volno 9 odsto in je ta delež od leta 1952 nazadoval le za 1 odsto. Delež bombaža je pa v tem času nazadoval od 75 na 63 odsto. Ni pa seveda dvoma, da umetna vlakna silno pritiskajo tudi na ceno volne. Kljub vsem pomislekom pa napoveduje omenjeno ministrstvo za prihodnje mesece, tudi še preko božiča, trdne cene za volno, ker se je v prvi polovici leta potrošnja v mnnogih deželah spričo ugodnih ponudb dvignila. (n)
Nova jugoslovanska tovarna gnojil
Jugoslovanske oblasti so odobrile sporazum, katerega je sklenilo jugoslovansko podjetje Ma-šino-Impex z družbami Ansaldo (Italija), ENSA (Francija) in SYBERTA (Belgija), po katerem bodo s skupnimi močmi in izkušnjami zgradili v Kutini tovarno gnojil. Tovarna bo proizvajala med drugim 450.000 ton gnojil in 250.000 ton amonijevega nitrata letno. Proizvodnja bo slonela na porabi naravnih plinov. Gradnjo tovarne bo vodila francoska družba ENSA, dočim bodo amoniak pridobivali z metodo italijanske Ammoni" Casale.
vozu mesa tvori edino izjemo, kot smo že povedali, svinina, katere uvoz se je znižal v zadnjih letih za 30 odsto, saj se je zakol prašičev dvignil za 25 odsto.
Zanima nas še gibanje potrošnje mesa. V zadnjem desetletju se je količina mesa, katerega zaužije vsak Italijan v enem letu, brez prestanka dvigala: od 21,2 kg v 1. 1955 se je povzpela do približno 34 kg v 1. 1964, torej za nad 60 odsto. Kljub temu obstaja v tem pogledu med Italijo in ostalimi deželami Evropske gospodarske skupnosti še precejšnja razlika. Pri statističnem zavodu EGS vedo povedati, da ,ie znašala povprečna potrošnja mesa v deželah skupnosti v razdobju 1962 do 1963 okrog 58,1 kg na prebivalca v enem letu. Največ mesa zaužijejo Francozi — 78 kg, Belgijci so skupaj z Luksemburžani na drugem mestu s 64,5 kg, in Nizozemci z 49,9 kg, sledijo zahodni Nemci s 64,2 kg. Glede potrošnje govejega, ovčjega in kozjega mesa ter perutnine pr-vačijo Francozi s 38,8, 2,7, in 8,8 kg na prebivalca v enem letu, največ svinine uživajo Nemci, namreč 31,9 kg, a konjskega mesa Nizozemci — 2,9 kg na prebivalca letno.
Domači zakol se je skrčil
Italijanska potrošnja mesa se opazno manjša. To brez težav ugotovimo, še prebiramo podatke o zakolu v občinah z nad 50.000 prebivalci: od januarja do konca aprila letos je nazadovala za 7,7 odsto v primeri s prvo tretjino lanskega letft. Značilno je, da se je med posameznimi vrstami mesa zakol zmanjšal kar pri treh postavkah — kakor je razvidno v spodnji razpredelnici. Italijani uživajo največ govejega mesa, a zakol goveda je v prvih 4 mesecih tega leta nazadoval za nad 16 odsto. Povečal se je zakol prašičev (za 14,1 odsto), kar pomeni, da se potrošnja svinine počasi, toda trdno veča, četudi ne doseže še 30 odsto skupne potrošnje mesa.
ZAKOL V OBČINAH
Z NAD 50.000 PREBIVALCI
(januar-april 1965)
Količina zokola je izražena v tisočih stotov mrtve teže; na desni strani je razlika v odstotkih z razdobjem januar-april leta 1964.
Govedo Prašiči Konji 'Ovce in koze	514 261 94 24	16,1 % 14,1 °/o 6,7 % 4,3 %
SKUPAJ	893	7,7 »/o
Nemški	izvoz	
avtomobilov raste		
V prvi polovici	tega	leta je
Z. Nemčija izvozila za 5,16 milijarde nemških mark avtomobilov ; vrednost izvoza v prvem polletju 1964 je znašala 4,64 milijarde, a v drugem polletju 4,54 mrde mark. Nemška avtomobilska industrija se je tako povzpela na drugo mesto med nemškimi industrijami, ki največ izvažajo. Na prvem mestu je še vedno strojna industrija, ki je v prvih 6 mesecih letos izvozila blago v vrednosti 7,2 milijarde lir.
Kmet in vrtnar konec septembra
Na njivi; Nadaljujemo s setvijo prezimskih krmnih rastlin. Porujemo korene krmne pese. Korene pustimo na prostem, da se osuše, preden jih spravimo v shrambe. Pričenjamo s pripravo zemlje za jesensko setev ozimnih žit. Od priprave zemlje sta odvisna rast in razvoj ozi-min ter pridelek.
V	vinogradu: Počakajmo čim delj s trgatvijo, še posebno letos, ko grozdje pozno dozoreva. Najbolje bi bilo, ko bi imeli možnost meriti količino sladkorja v soku. Dokler narašča sladkor, ne smemo pričeti s trganjem. Če trgamo nedozorelo grozdje, bomo imeli presej šn j e preglavice in slabo vino. Vino iz nedozorelega grozdja se zelo rado kvari, ker vsebuje premalo alkohola in preveč oksida-tivnih fermentov (kvasil).
Sadno drevje: še lahko cepimo na speče oko. Ta čas še lahko izkoristimo za to, da obnovimo cepljenje, če prvo cepljenje ni uspelo. Mlada drevesa obrezujemo, da jim pravilno oz-oblikujemo krono. Na debla postavimo lovilne pasove. V teh se ujamejo razne gosenize in drugi mrčes. Prekopljemo zemljo pod krono drevesa, da uničimo škodljivce, ki se skrivajo v zemlji in si pripravljajo prezimovališče.
V	vrtu: Nadaljujemo s pripravami za setev prizimnih ze-lenjadnic. Zalivamo zelenjavo z gnojnico ali s hranljivo raztopino, da se hitreje razvija in da se pred zimo ojači.
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon: 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE
S SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTON A 2 NO INDUSTRIJO,
#	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
adriaimpex
S. p. A.
TRST - Via della (»eppa, 9 Telet. 38-770, 29.135
IMPORI - E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
RIJ E K A . Jugoslavija
Jadrolinija Je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju -m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
..GOSPODARIT VO“
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. NaroCa se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rac. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchl 6
AVT9PREV0ZNISK0 PODJETJE
A. POŽAR
TRST ~ VIA BOCCACCIO. 3 TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA	GORIZI AN A
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SPLOŠNA
P10VBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
JnkSMLhOfia Kope*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER • TELEE. 21-830 • TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823
St®
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga -Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku - Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna do-’ lina, Jesenice, Rijeka. Beograd, Novi Sad Subotica, Celje. Podgorje, . Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRANS-TRtESn
TRST TRIESTE, Via Donota 3 I el. 38-827,31 906,95-880
UVAŽA vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne UK Al in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
m
« r j t t *
□ U C O LI N ia^
Gestisce , servtzi merci e passeggeri sulic linee:
N OKU EULUPA (servizin celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giornt
NOKI* AMERICA (Nortli ul Hatleras)
partenze ogni 10 atomi SUH AMERICA
partenze ogni 20 gtorni LEVANTE
partenze ogni '( gtorni IRAN - IRAQ partenze ogni 30 gtorni INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni '30 gtorni EKIREMU ORIENTU partenze ogni 30 gtorni GOLEO MESSICO partenze ogni 20 gtorni
con 57 moderne e raplde navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T,
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche In porti fuori delle linee regolar
ADRIATICU
AORIATICO
AUK1ATICO
ADK1ATICO
adkiatico
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— «JUGOLINIJA p * RIJEKA —