RAZPRAVE B Menedžment poslovnih procesov in operativnih tveganj Aleš Grozmk. Dejan ViCiC® Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17. 1000 Ljubljana ales groznik^ef uni-lj.si Nadzor, revi z ija, tisk I ajeva nje, preusmeritev — Sklepna faza procesa menedžmenta tveganj je nadzor, revizija, usklajevanje in preusmerjanje vseh elementov v okviru menedžmenta operativnih tveganj. Vsebuje vse od zunanjega nadzora politike in procesov upravljanja do internih pregledov ali deluje proces menedžmenta s tveganji. Sklepni korak te faze je povratna vez v ponovno identifikacijo tveganj in toleranc, to pomeni, da je celotni proces menedžmenta tveganj dinamičen. 4 RAZVOJ MENEDŽMENTA POSLOVNIH PROCESOV IN OPERATIVNIH TVEGANJ V PODJETJU Končni cilj, ki ga podjetja zasledujejo, je pripraviti matriko povezav med posameznimi vsebinskimi sklopi, ki so v danem trenutku pomembni za podjetje. V obravnavanem primeru gre za povezave med poslovni procesi in operativnimi tveganji. Da bi to dosegli, je 2007 - številka 2 - letnik XV iplumi informatika 67 Atei Rru/nik. Dejan Vidu' Menedzment poslovnih procesov in operaiivnih tveganj treba izpeljati Številne projekte ali aktivnosti, ki se od podjetja do podjetja razlikujejo glede na trenutno stopnjo razvoja posameznih vsebinskih sklopov. Ob predpostavki, da podjetje začenja s takšnim razvojem od začetka, so koraki tile: • Identifikacija ključnih poslovnih procesov - Preden začne podjetje popisovati poslovne procese, mora jasno opredeliti, katere bo sploh popisovalo, Smiselno je, da določi obseg in vrstni red popisa poslovnih procesov ter izpelje popis poslovnih procesov vodeno. Na ta način se podjetje deloma izogne kompleksnosti projekta in preveliki obremenjenosti internih virov. ■ Modeliranje obstoječega stanja (angl. AS-IS) - Ob začetku popisovanja obstoječega stanja je pomembno, da se podjetje v prvi vrsti odloči za enotno uporabo metodologije popisovanja, s čimer se zagotovi primerljivost med poslovnimi procesi. Ključno je tudi, da je že pred začetkom modeliranja poslovnih procesov znana raven podrobnosti popisovanja in nabor informacij, ki jih želimo pridobiti med popisom. Analiziranje obstoječega stanja, pripravljanje predlogov za izboljšave in potrjevanje novih modelov (angl. TO-HF) - Podlaga za analiziranje obstoječega stanja so modeli poslovnih procesov AS-IS. Zelo pomembno je, do so že v tem sklopu vključeni ljudje z znanji iz različnih področij. V obravnavanem primeru torej poleg poslovnih strokovnjakov in procesnih analitikov tudi strokovnjaki in odgovorne osebe s področja obvladovanja tveganj. Končni rezultat je nabor predlaganih izboljšav (nabor različnih možnosti za izboljšave) z informacijo o tveganjih, ki jih podjetje sprejme za vsak predlagam primer. Na ustrezni ravni odločanja se na podlagi danih predlogov izbere za podjetje najboljša rešitev. Vpeljava novih modelov v prakso in spremljava -Potrjene poslovne procese se vpelje v redno poslovanje, sočasno pa se začne proces spremljave. V spremljavo morajo biti vključeni vsi, ki so odgovorni za posamezne vsebinske sklope v poslovnem modelu podjetja. Pomembno je, da se ob morebitnih zahtevah po spremembi poslovnega modela obvesti vse odgovorne osebe za spremljavo posa- Proces 1 Aktivnost 1 Zaposleni 1 Sredstvo 1 Sredstvo 2 IS 1 Atribut n *■ Aktivnost 2 Zaposleni 1 Sredstvo 2 IS 1 IS 2 Atribut n Aktivnost n Atribut n A * Katalog tveganj Tveganje 1 Tveganje 2 Tveganje 3 Tveganje n Slika 3: Povezava med poslovnimi procesi in operativnimi tveganji 68 uPOBiBNi INFORMATIKA 2007 - številka 2 - letnik XV Aleš Groznik. Dejan Viiič: Menedžment poslovnih procesov in operativnih tveganj meznih vsebinskih sklopov, da so ob morebitni spremembi prilagodi celotni poslovni model pod -jetja. ■ Identifikacija in vzpostavitev kataloga tveganj -Model poslovnih procesov služi kot osnova za identifikacijo operativnih tveganj. Na podlagi modela poslovnih procesov lahko sistematično analiziramo poslovanje in identificiramo operativna tveganja, ki jih na podlagi toleranc opredelimo kot (ne)vredna obvladovanja (slika 2). Zavedati se je treba, da vsa operativna tveganja ne izhajajo le i/ modela poslovnih procesov, lahko izhajajo tudi i/ sredstev banke, njenega informacijskega sistema in zaposlenih, s čemer postane menedžment operativnih tveganj kompleksnejši. Če želimo vzpostaviti popolnejši sistem menedžmenta operativnih tveganj (slika 3), moramo poleg modela poslovnih procesov vzpostaviti tudi kataloge sredstev, informacijskih rešitev in delovnih mest. 5 SKLEP Današnje hitro spreminjajoče se okolje, velika konkurenca in hitre tehnološke spremembe silijo podjetja v hitro prilagajanje spremembam v okolju in neprestano izpopolnjevanje poslovanja. Eden izmed načinov, kako lahko podjetja sledijo zahtevam na trgu ob še sprejemljivem tveganju, je menedžment poslovnih procesov in menedžment operativnih tveganj. Vzpostavitev menedžmenta poslovnih procesov in operativnih tveganj narekuje procesno usmerjenost podjetja ter povezavo med poslovnimi procesi in operativnimi tveganji. Na poti do želenega rezultata se morajo podjetja zavedati, da uvajanje omenjenih področjih velikokrat zahteva organizacijske in tehnološke spremembe, sama izvedba pa je pogosto povezana s številnimi dolgoročnimi projekti z visoko stopnjo tveganja. S tega vidika je nujno, da so cilji že pred začetkom uvajanja jasno definirani in usklajeni s strategijo podjetja, člani projektnih skupin pa morajo biti strokovnjaki na obravnavanih področjih. 6 VIRI IN LITERATURA [1] CLEVELAND, Scott: Manage Your Business Processes to Create a Competitive Advantage, Business Process Trends, 2006 [www.businessprocesstrends.com]. [2] CULR L Christopher: The Risk Management process. Business Strategy and Tactics. John Wiley & Sons, Inc. 2001. [3] Gartner Group: Growing IT'S Contribution: The 2006 ClOAgenda, 2006 [www.gartner.com], [4] GERŠAK, Peter: Management poslovnih procesov, Magistrsko de!ot Ljubljana, 2005. [5] GORNIK, Rado: Upravljanje operativnih tveganj v informatiziranih bankah, Magistrsko delo, Maribor, 2004. [6] GROZNIK, Aleš, KOVAČIČ, Andrej, VIČIČ, Dejan. E-government: Business Renovation and Informatisation of a Ministry = E-uprava: Prenova in informatizacija poslovanja ministrstva, (Delovni zvezek, no. 169). Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005. [7] Intercai Mondiale: Business Process Management Exchange, 2004 [www.bpmg.org], [S] KOVAČIČ, Andrej, GROZNIK, Aleš, RIBIČ. Miroslav: Temelji elektronskega poslovanja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2005. [9] MAJIČ, Mojca: Operativno tveganje: definicija, regulacija in merjenje, Banka Slovenije, Ljubljana, 2002. [10] MÍERS, Derek: Getting Past the First BP M Project: Developing a Repeatable BPM Delivery Capability, Emx Consulting, 2005. [11] RUDDEN, Jim: Making the Case for BPM: A Benefits Checklist, Business Process Trends. 2007 [www.businessprocesstrends.com]. Aleš Groznik ¡e docent s področja poslovne informatike na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Področje njegovega strokovnega irt raziskovalnega dela jr vloga sodobnega informacijskega sistema v poslovnem okolju Ukverie sr s področji strateškega načrtovanja informatike, prenove poslovanja, elektronskega poslovanja ter revizije informacijskih sistemov. Raziskuje možnosti in vlago informatike kot vzvode zagDtavl|an|a konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja podjetij. Je revizor informacijskih sistemov (OSA). ■ Dejan Vičič je leta 2004 diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kper nadaljuje tudi podiplomski ž tudi j na smeri informacijsko upravljalske vede. Zaposlen je v Hypo Alpe-Aetna-Bank d d , kjer skrbi za vodenie projektne pisarne, ukvarja pa se tudi K projektnim vodenjem in upravljanjem poslovnili procesov. 2007-številka 2-Letnik XV «mkih informatika 69