Pottnlna plaSana v Leto LXXL, št. I97 Ljubljana, petek 2. septembra 1938 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelja ln praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, već ji Inserati petit vrsta Din *.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek pose De J. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 20*— RoKoplal se ne vračajo. DREDMUTVO IN UPRA VNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Us«, f Telefon; 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 30 — CELJE, cel jako uredništvo: Stroasraaverjeva ulica J, telefon st_ 60; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon St. IOO — JESENICE: Ob kolodvoru 10 L. Postna hranilnica, v Ljubljani SU 10.351 « . - j Na prevesiti s v Znatno pomirjenje v evropski politiki Angleški vpliv sta Nemčijo je v veliki meri omilil napetost, ki je v zadnjih dneh vladala v med narodnih odnošajih, zlasti v Evropi London, 2. sept. e. Napetost in vznemirjenje, ki je zadnje dni vladalo v evropskih prestolnicah, je znatno popustilo. V službenih krogih vseh držav prevladuje mnenje, da ni nevarnosti vojnega konflikta. Na podlagi presoje dejstev, ki jih je ugotovilo United Press v Londonu, Pa- rim, Rimu in v Pragi, se kaže približno tale slika: V službenih francoskih krogih naglasa -jo z občutkom olajšanja, da je čvrsto stališče Anglije vplivalo na Nemčijo, da je popustila. Istočasno so poudarjali, da bo Francija uporabila orožje, če bo nemška vojska prodrla na Češkoslovaško. Francoski službeni krogi mislijo, da je Nemčija vsekakor prišla do prepričanja, da bo tudi Anglija podvzela isto. Tudi v Berlinu se opaža nekak optimizem. Visok na* rodno-socialistični funkcionar je izjavil predstavniku United Pressa., da v Berlinu ne žele nasilne rešitve Češkoslovaškega spora, toda nemški odgovorni činitelji so pripravljeni za vsako možnost. Tuji opazovalci imajo vtis, da bo do odprtega konflikta prišlo samo v primeru, če bi misija lorda Kun ciman a popolnoma propadla. Uvod k temu konfliktu bi bila vstaja v sudetsko-nemških krajih ali razglasitev avtonomije« s strani sudetsko-netnške stranke, kar bi dalo Češkoslovaški vladi povod, da pošlje svoje Čete v te kraje, toda tuji opazovalci smatrajo, da je možno preprečiti nasilno rešitev tega konflikta. V Rimu si službeni krogi prizade ajo, da pr p.?-j ■> 'o kolikor mogoče najma ••i^o važnost alarmantnim vestem iz L01 dor>a, Pariza in Prage, dvomijo pa, da bi prišlo do oboroženega spopada. Po mnenju tujih opazovalcev tudi ne žele, da bi prišlo do odkritega spora. V praških vladnih krogih prevladuje mnenje, da je stališče Anglije zrna- jfalo nevarnost. Kar se tiče notranjega položaja Češkoslovaške, smatrajo v vseh krogih, da so se okoliščine za sporazum kljub sedanji nepopustljivosti sudetske stranke napram vladnim krogom vendar nekoliko z boljšale. V Angliji so službeni krogi še vedno v skrbeh zaradi ČeŠkoslovske, smatrajo pa, da ne bo prišlo do odprtega konflikta. Stališče Anglije je vsekakor odločilno, toda vlada se hoče ogniti vsemu, kar bi v Nemčiji izzvalo neprijetno situacijo zaradi stališča, ki ga je zavzela Anglija. To orllečno stališče Anglije je vsekakor treba pripisati dejstvu. da bo Francija v primeru napada Nemčije na Češkoslovaško takoj priskočila na pomoč Češkoslovaški. Hodžev načrt . Praga, 2. sept. e. Kakor se doznava, novi načrt ministrskega predsednika dr. Hodže vseboval več določb, predvsem zakonov, ki so bili že prej izdelani in ki so jih Nemci sprejeli. To so jezikovni zakoni, uporaba proporca in kantoniranje Češkoslovaške. Vsak kanton bo imel krajevne vlade in krajevne parlamente. V tem primeru obstoja možnost majhne krajevne vlade, ki naj bi imele pravico parlamenta. Ni še gotovo, kakšna bo državna policija. Vsekakor bo centralna federativna vlada imela pravico kontrole. Obstojala bosta dva doma v centru in sicer federativni svet in gornji dom, ki bosta preept e. Letalski tekmovalci Mile antante so davi ob 5.30 startali z beograjskega aerodroma k nadaljnjemu poletu. Čaka jih najdaljša proga. V skupini B bodo letalci na 1287 km dolgi progi poleteli od Beograda v Arad, Cluj, Košice, Bratislavo. Brno in Prago, v skupini A pa na 1972 km dolgi progi Beograd. Arad, Cluj. Kosiee. Bratislava. Potem napravi skupina A še krožni polet Bratislava—Brno—Prasa. Izmed naših tekmovalcev se bo tega krožnega poleta udeležil samo Arse-nijevič. Končni rezultati tega tekmovanja bodo znani-šele-4. odnosno 5. t. in. Dr; Tfca-pe je. kakor poročajo iz Beograda, že dobri rlov vijak za svoj aparat in pričakujejo, da bo danes priletel na beograjski aerodrom. Nadaljnjega tekmovanja se dr. Rape ne bo udeležil. Ljubljana, 2. sept. Dr. Stane Rape se je s poleta tekmovalcev 3A«Te: antante davi vrnil v Ljubljano. Kitajci uspešno odbijajo japonske napade pred Hankovom Japonci so že &3 krat navalili na kitajske postojanke pri Kiukianga, toda brez uspeha Hankov, 2. sept. e. Včeraj so Japonci trinajstkrat naskočili kitajske pozicije južno od Kiukianga. Kitajci so vse napade odbili. Japonske izgube so bile ogromne. Kitajski štab priznava, da so tudi Kitajci imeli velike žrtve, in sicer zaradi tega, ker so napade odbijali s protinapadi, toda njih izgube so bile mnogo manjše nego japonske. Trideset velikih in majhnih japonskih vojnih ladij je priplulo do Kiukianga in se udeležujejo vojnih operacij. Japonsko poveljstvo je včeraj poslalo na to področje novo divizijo vojaštva. V Kitajski četniki so presekali železniško progo v Tiencinu in so stopili v borbo z garnizijo v vzhodnem delu mesta. > žrtve tajfuna Tokio, 2. sept. w. Tajfun, ki je včeraj divjal nad Japonsko, je po podatkih policije zahteval okrog 100 človeških žrtev. Voda in vihar sta uničila 7000 hiš. Tokio, 2. sept. w. Mornariško ministrstvo javlja: Včeraj je viceadmiral Kato napravil v družbi treh oficirjev polet nad vojno ozemlje. Na povratku je letalo nenadno strmoglavilo iz višine 400 m na kitajsko operacijsko ozemlje in so se vsi letalci ubili. Japonskim vojakom se je posrečilo, da so trupla ponesrečenih Kitajcem iztrgali iz rok. Srditi boji v Estremaduri mnogo mrtvih, 120 republikanskih vojakov pa je bilo ujetih. Prav tako je bil z uspehom odbtt na castelonskem bojišču močan sovražni protinapad. Nacionalistična letala so bombardirala vojaška Objekte v Kehri. SAJNT JEAN DE IAJZ, 2. sept. AA. Poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi, da včeraj ni bilo na bojiščih važnejših dogodkov. Na bojišču pri Ebm so bila sestreljena tri sovražna letala, prav toliko pa tudi na Estremaduri. Republikanci so zagubili samo eno letalo. Pariš. 2. sept e. S f rancosko-spanske meje : Po porociHh z obeh strani so se na estre-madurski fronti včeraj po kratkem odmoru 6pet pričele srdite borbe. Po Francovih vesteh so nacionalistične čete odbile vse republikanske napade južno od reflce Zuhar, pri čemer so imeli republikanci velfloe izr ffut-e. Re,pubb*kan-ka poročila nasprotno zatrjujejo, da republi kanca uspešno nadaljujejo protiofenzivo. Pri Castueri so presekali železniSko progo, ki je velikega, pomena za oskrbo Francovih čet. Republikanci so tuda obkolili Benkeresrio. ki je pred padcem. Zavzetje tega mest« je velikega pomena za uspešno ofenzivo republikancev na GastuerL London, 2. septembra AA. (Reuter) Včeraj je bilo tu objavljeno prvo poročOo komisije, ki proučuje primere napadov iz zraka na Španska mesta. Kakor znano, je ta komisija sestavljena iz enega angleškega in enega francoskega oficirja. Proučila je nedavne napade na Barcelono, Ali-cante in na nekatera druga pristanišča v Španiji. Poročilo koroisiie pravi, da je bilo v 41 primerih nacional stičnega zračnega napada na Alicante ugotovljeno, da so nacionalistični bombniki bombardirali izključno strateško važne točke. Glede zračnega napada na Torre Veha dne 25 avgusta pravi poročilo, da ie bil napad upravičen. Glede napada na Barcelono komisija ni mogla ugotoviti ali je bil to nameravani na nad na barcelonsko prebivalstvo. SALAMANCA. 2. sept. AA. Poročilo na-eirnaHfltičnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalisti pri AMeruevadi • uspešno napredovali in cdbiM n^ikaj napa- | pa, da bo uredba o P<«b veljala tu* dov sovražnih oddelkov. Sovražnik je imel ta del italijanskega Protižidovski okrepi v Avstriji in Italiji Dunaj, 2. septembra. AA (Reuter) 750 zidov je včeraj odpotovalo z Dunaja Smatrajo, da so se namenili na pot v Palestino. Po uradnem poročilu so na področju bivše Avstrije zaprte vse židovske Šole in je židovskim otrokom prepovedano obiskovati državne šole Him, 2. septembra. AA (Reuter). Nove uredbe italijanske vlade o Židih bodo zadele 9 do 10.000 zidov, ki so se peztanffl v Italiji po 1. januarju 1919. Med njimi so po veliki večini trgovci, hotelirji in bankirji V novi uredbi italijanske vlade se ne omenja Vzhodna Afrika, smatrajo Beograd proslavi kraljev rojstni dan Beograd, 2. sept. e. K sokolski proslavi kraljevega rojstnega dne v Beogradu bodo prišle v prestolnico delegacije vseh sokolskih edinic iz "vse drŽave in sieer okoli 1200. ' Za delegate je prometni minister odobri! 50% popust na železnici od 2. do 10. septembra. Za proslavo Beogradu je določen naslednji program: 5. septembra bo ves dan zborovanje delegatov vseh žup, ki bodo razpravljali o dosedanjih uspehih Petrove petletke in določili smernice za bodoče delo. Posebna delegacija sokolskih čet bo odšla na Avalo, kjer bo položila venec na grob Neznanega vojaka. Zvečer se Sokoli udeleže baklade, ki jo bo priredila mestna občina. Na kraljev rojstni dan bodo predstavniki saveza, žup in društev prisostvovali zahvabiicam v raznih cerkvah. Delegacije iz države in častna četa Sokolov bodo prisostvovale tudi paradi vojaštva na Banjici, nato pa bodo skupaj z beograjskimi Sokoli v slavnostni povorki krenili skozi mesto. Od 11.45 do 12.45 bo sokolska akademija v prostorih Kolarčeve ljudske univerze. Albanski narodni praznik Beograd j 2. sept. e. Včeraj je albanska kolonija v intimnem krogu proslavila albanski narodni praznik, 10-letnico monarhije in vladanja kralja Zoga. Člani kolonije in albanski dijaki, ki študirajo na beograjski univerzi, so se opoldne zbrali v albanskem poslaništvu, kjer je opravnik poslov Sofo Comar sprejemal čestitke. V spominsko knjigo se je vpisalo tudi mnogo prijateljev Albanije. V Albaniji pričakujejo Praga. 2. sept a. Potovanje kraljevske dvojice na Slovaško je preloženo, ker pričakujejo veselega dogodka. v naših krajih Novi Sad, 2. sept, e. Te dni je prispet v Novi Sad Seaton Watson jun., sin znanega angleškega zgodovinarja in publicista ter velikega prijatelja našega naroda. Seaton Watson jun. je prav tako zgodovinar in je dovršil svoje študije na oksfordski univerzi. Zadnje tedne je bfl v Dalmaciji Meetro-vičev gost. Od tam je krenil v Zagreb, kjer se je nastanil pri glavnem uredniku >No-ve Evrope« dr. Milanu Curčirra. V Osijeku namerava ostati dva dni, Ogledal si bo samostane v Pruski gori- Od tod bo odpotoval v Budimpešto in Prago, kjer bo prav tako ostal del j časa. 2. septembra a Včeraj je bil na Gornjem bul varu na najlepši točki Sušaka položen temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev sv. Jurija. Cerkvene obrede je opravil zagrebški metropolit Dosftej, ki je v svojem govoru podčrtal pomen pravoslavnega svetiiea na Sušaku kot versko-nacioname ustanove, ki naj shrži bogu in narodu. Pozval je vse navzoče, naj goje ljubezen in bratsko slogo v duhu Kristove-ga nauka Cerkev bo zgrajena iz sredstev srbske pravoslavne občine na Reki, katere področje je segalo prej tudi na Sušak, in iz prispevkov vernikov. ■»Vrtani in ostani Slan Vodnikove *rnfta*t Vojvoda Kentski na Brdu SPLIT. 2. sept. e. Snoc: ob 19.25 je zapustila naše Primorje Nj. Vis. kneginja Olga z materjo kneginjo Jeleno t-r kneze, vičema Aleksandrom in Nikolo, ki je dalje časa potovala z jahto *T:hc« po našem Jadranu. Istočasno sta tudi vojvoda in vojvodinja Kentaka, ki sta se mudila 10 dni v Cavtatu in 12 dni z jahto vriho« križarila po morju, zapustila ra.*e kraje. Visoki g: stj so vč-er? j ob 16 prispeli V Split in se potem z m«*."mim ^'tln-m odpeljali do obale, odtod pa z avtomobilom na Marjan, kjer so g\ c-cledali zoološki vrt, a-kvarij in prirodoslovni mvzej. Nato so posetili Meštrovi v znesku 152.760 z željo, da se ta vsota porabi am prosvetne namena. Borzna poročila Beograd 10, Pariz 11.94, London 21.29, New Tork 4S8.6250, Bruselj 74, Milan 23.0780, Amsterdam 233.65 Berlin 175.70, Praga 1AJ*. Varšava 82JO, Buka- Stran 2 »8LOV1NSKI NARODc, petek, 2. septembra 193S. fitev. j g7 (politični o6$e*ni& Naši novi obmejni problemi Vi hoče* mi biti kristijmd? — Ne strinja a kristtjanstvom se prvaštvo: Ljubezen Krist mCU Je, — vi jovraffvo, on toč je FfmbH, — vi temi ste vdani! Krotak, nemil jen on. — n ste tirani, bogastvo ljubite, — on siromaštvo, sovražil tat je, — ram je laž junaštvo, po kteri ste podobni vi mu strani? Preganjan bH Je on, — a vi preganjate, oznanjal mir je, — boj vi med narodi, hinavstvo Je črtU, — vi se mu klanjate. Fanatiki ste vi, — on milo »odi, on križ je nosit, — vi se nanj naslanjate: O pojte iz svetišča, sram vas bodi! Josip Stritar, Dunajski soneti. Mesija? Bivši kaplan na Jesenicah Andrej Krizman je osnoval lani proti narodni, socialistični in krščansko-socialni dela\>ski organizaciji svojo delavsko organizacijo, ki ji je dal ime Zveza združenih delavcev. Ta je nato pristopila k J ugor asu. seveda samo formalno, ker se njen program bistveno razločuje od programa in načel J ugor asa. ZZD je kajpak potrebm'aKn tudi svoje glasilo. Tudi za to je poskrbel Krizman, Jei je izdajati tednik »Slovenski delavec«, ki ga sam urejuje in večinoma tudi piše. Tiska ga Misijonska tiskarna v Grobi jah. Tako si je mož ustvaril svojo organizacijo in svoje glasilo, potom katerih lahko oznanja in propagira s\>oje ideje. Ena glavnih njegovih zamisli je preosnova sedanje družbe in zeve z njo tudi države ns stanovski in katoliški podlagi. Kako si to zamišlja, smo pokazali včeraj, ko smo objavili glavne misli iz njegovega — očividno programatlenega članka »Nosilci stanovske družbe«. Zavedajoč se. da so pri izvajanju teh njegovih načrtov glavna zapreka nacionalni, napredni in svobodoumni elementi med Slovenci, je jel udarjati po teh, da bi jih v širokih narodnih slojih spravil ob veljavo, vpliv in ugled, ki ga kljub dolgoletni sistematični gonji proti njim še vedno uživajo med narodom. Posebno je vzel na piko naprednjake, nacionaliste in socialiste. Takole piše o njih: »Slo\*enci imamo mnogo temnih zgledov v svoji preteklosti, pa nam jih prav nič ne manjka tudi v živi sedanjosti, da lahko presodimo njih zločesti vpliv na razvoj naroda in njegovih stanov. Kakor coklja so, ki zavirajo njegovo zdravo rast. Kje bi že bi! danes kulturno naš narod, če bi se za njegovo kulturo ne bilo treba boriti s tujci in z janičarji! Proti njej se je zavzel nekdaj malomeščanski liberalizem slovenskih prodancev, da bi s tujcem vzajemno držal narod k tlom ... Ni še bi! obračun s to skupino dokončno izvršen, ie so začeli gotovi osrečevale i uvažati drugo blago — mednarodni marksizem___Ob koroškem plebiscitu je narod gnal v naročje tujih sil z vso vehemenco svoje brezbožne propagande, doma v osvobojeni domovini se je izrekel za znano uni-taristično jugoslovensko protislovensko miselnost, še predno ga je kdo za to vprašal,,. Ta duh internacionalizma in uvoženih teorij je zato tudi kriv, da še danes po dvajsetih letih svobodne države manjka našemu Človeku hrbtenica, samozavest. Kamor je ta prodrl, je domačo odporno silo stri. Na vse strani Škilijo, v Francijo, Rusijo, Nemčijo m tam iščejo vzorov, domače so zavrgli.. .* K tem tonu piše Andrej Križman in grdo in drzno potvarja zgodovinsko resnico! Ne bomo ž njim polemizirali, uprti na nepobitna zgodovinska dognanja, ugotavljamo samo to: Kdo je zakrivil nesrečni izid koroškega plebiscita* ve vsa jmnost, ve pa tudi, da pri tej katastrofi niso imeli nobenega deleža napredni in nacionalni ljudje! Kar se tiče dela za slovensko kulturo in zaslug na njej, je zgodovinsko dokazano, da bi brez narodnih in naprednih kulturnih in političnih delavcev Prešerna, Jenka, Levstika, Stritarja, Jurčiča, Kersnika, Krilana, Aškerca, Ketteja, Murna, Tavčarja. Cankarja, Župančiča in številnih drugih še pred desetletji lahko povezali vso našo literaturo zares umetniške vrednosti v ne baš veliki sveženj in da bi še danes hlapčevali in tlačanili, kakor preje tisoč let, tujemu gospodarju ter se nevzdržno pogrezali v tuje morje! To so zgodovinska dejstva, ki jih ne more izpodbiti t svo-jimi potvorbami mesija iz Tunjicf In končno, kdo Je kriv, da »našemu človeku manjka hrbtenica pa samozavest?* Alt tisti, ki so ga učili: »Pokonci glavo nosi! Nič ne prosile, ali oni, ki so mu vtepali v glavo jagnječo pohlevnost in ponižnost, da ie danes naš kmetic po Dolenjskem in drugod, ko stope pred oblastnika, plaho drii ktobu ček pod pazduho in ponižno mrmra »hvala na vprašanju«, kadar ga oblastnik končno blagovoli vprašati po njegovih željah?! Nase gledališče OPERA Sobota, 3. septembra: Giocooda. Gostovanje ge. Zinke Kune-Milanove. Izven. Nedelja, 4. septembra: GejSa. Premiera, Izven. Ponedeljek, 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra TL Izven. Torek 6. septembra: zaprto. Sreda, 7. septembra: Boris Oodunov. Izven. Znižane cene. Četrtek, 8. septembra: Gejša, izven. Dnevna blagajna v operi posluje vsak dan od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Gledališki abonma za sezono 1938-39 je že raspisan in se bodo sprejemale prijave od ponedeljka 5. t. m. dalje v vezi dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Dosedanje abonente opozarjamo, da so jim lanski sedeži na razpolago do sobote 10. t. m. opoldne. Opozarjamo pa tudi, da bo v operi nov raspored sedežev, sllcen onemu v drami. Abonma je razpisan srn 20 dramskih in 18 opernih-operetnih predstav in se plačuje v desetih zaporednih obrokih. tudi Slovenci smo imsajSJat ki že taksni, da pri radi avalin dolžnosti 6 svojih zamen In jI navaliti kam drugam. Tako nas je po rasssuhi brvte cesarske Avet hOa nekakšna naivna junuei, da smo re. ktl: Hvala Bogu, sedaj nem Drama sv. Cirila in Metoda ni već pf*ITrtnia, njene no loge na prosvetnOwkulturnem m šolskem področju bo prevzela naša narodna država, ker mora za to skrbeti. In res je večina podružnic, ki Jm je pred vojno bilo 211, ob prevratu pa se 151, prenehala delati Kako slepi smo bati, so pokazala kaj kmalu naslednja Ista našega življenja v novi državi in nam kažejo tudi sedanji časi Nada bol, naša severna meja od za-padnega konca pa tja doti do Lonci ave nam je kaj kmalu pokazala in nam se danes kaže vedno nove rane, nam odpira vedno nove vidike o potrebah ne samo na-rodno-političnega in narodnostno prosvetnega, ampak predvsem tudi narodno-go, spodarskega in socialnega dela na nafii obmejni fronti. Primer šole v Gradišču na Kozjaku, ki je bila šele pred dobrim letom zgrajena ne od države, ampak s pomočjo CMD, je marsikomu odprl oči. Ta primer ne bo ostal in tudi ne sme ostati osamljen, saj :mamo v omenjenem obmejnem odseku še c^lo vrsto podobnih nerešenih vprašanj. Nase šolstvo ob mejah mora ostati trajno predmet stalne ljubezni vsega naroda in njegove stalne pomoči in podpore. Zavedli smo se tudi vedno bolj — na žalost še veliko premalo —, da niso pre- dottnaeti do bratov jasni. Da pojimo z njkm kulturi da jih podpiramo a slovensko knjigo, slovenskim časopisom, tegp sna ne more zabraniti Ta ta naša podpora, ti nam stiki pa ne morejo in ne smejo biti samo platonski, ker bi od tega naši zame jm* bratje nscesar ne imeti- Potrebne So giuH'** Žrtve, ki eo pa mogoče samo v dobro l ntoetj ^gojoo sa 2 len Obsojenec je kaaen e^sja^po- tem ko se je pozanimal, kako je s pogoj, no ar*&** in aH na bo obsodba kaj v napoto pri iskanju Ljubavna pisna je odnesel bratu n jih pomttlil motu žene, kf }lb je pisala, v nstimp za 16.9*0 din Ljubljana, 2. septembra Neki K. Miroslav ea je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča. Obtožba, ki jo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Pompe, ga je dolžila kaznivega dejanja zoper imovino po 5 322 k. z., ki grozi z zaporom tistemu, ki » protipravno prisvoji izven primerov tatvine aK utaje sebi aH drugemu tujo pretmcno stvar. Storija o tem mmdenlftu, Id je prišel pred sodnika, je prav nainimlva in kaze, da včasm prepovedana razmerja po čudnih ovinkih pridejo končno le na dan. Obtožencev brat je b0 nehote krtv, da je mladi Miroslav imel naposled opravfca s sodni jo. Obtožencev brat je sprejemat od žene nekega uradnika ljubavna pisma. V teku časa 6« je nabralo v predalu zaljubljenega brata 10 pasem, ki jm je napisala nežna roka. Mottia ne bi nikoli prišlo na dan, v kaksmn prepovedanih odnosih sta obtožencev brat fca poročena žena, ako bi ne vtaknil ototatsenec 9vOjfli prstov vmes. Ko je obtoženec tevedel, da ima njegov brat taka pisma in ko je kaasSB tudi izvohal, kje kna ljubavna pisma skrita, mu je sinila v gfervo nenavadna misel Sel je in je bratova ljubavna piana ukradel. 2e to je bilo grdo dejanje, a še grle je bik), kar je atedOo. Obtoženec ljubavnih pisem m morda porabil, da bi s? s&eval aH da bi naredil samo ZgT&C kakršnegakoli razloga, temveč je izbiti svoj kapital Nesrečnež je ponudil možu žene, ki je bratu pisala ljubavna pisma, v nakup 19 ljubavnih pis m, ki jm je ukradel bratu. Zahteval je m pisma, ki bi bila lahko aa moža važen corpue doneti, kar 17.500 dm. Morda je fant videt kdaj v kakšnem slabem dijaka na Jadranu Spat, 2. sept. e. Sooči se je na odprtem morju bfizn otoka Mljet pripetila huda nesreča, katare žrtev sta poštam dva nemška dijaka. V gumijastem eotan sta odpta-la Is IXđbrrovnika proti IDjetn LadSvig Kari CHhaBser m s\mm Gardam. 19a mor ju ju je zalotila nevihta, pred katero sta se skušam resiti na otok, toda vec sto metrov pred obalo se, jhna je com prevrnil. Gttn-ther se je reftil a plavanjem, dofim je njegov tovariš, kl je bil najbrže pri vezan, izginil s eomom vred pod vodo. O nesreči so bde obveščene pristaniške oblasti v Splitu. Beoarad. 2. septembra. AA. Upokojen je Dragutin K*tušić, naoskrik strojno-elek-triSnega oddcBoa v grsdoenem nrinatntru. Za ii «Ji a dolžnosti ■SOmeJan v tem oddelku je imonorao Ivan IvacTć, načelnik erm- pred nekaj vaC ko 30 leti, ko je takratna akademska mfrv*4*** narodno radikalne generacije pod vodstvom nepozabnega Gregorja žerjava iztrgala CMD iz letargije, v katero je zašla demo vsled nesposobno, sti takratnega vodstva, jo pa obenem rešila ta objema zagrizenih političnih stran-karjev SLS, ki so as je hoteH polastiti, da bi nmpoiagssl z njf'frm premoženjem po mil volji. Upamo, da polet naše iimirtim ne bo samo ogenj, ki na stene v kapa srnine. se drugo lamiuoaijlvo dejstvo js pokret med našim mlajšim uciterjstvozn, ki gleda na obmejni problem s dteto konkretnih socialnih in gospodarskih vidikov. Popolnoma pravilno poudarja, da je treba pojavom, ki jm vidimo v mnogih krajih Ob meji, v pojumanju narodne zavesti, prehajanju slovenske zemlje v roke do-rnocega ali celo irjozemskega nemškega kapitala, in drugim podobnim pojavom iskati korena v skoro docela spremenjenih gospodarskih in socialnih razmerah, nastalih ob novi državni mej. Naš obme> ni živetj, po veliki večini vinicarji, poljski delavci, kočarji in man* kmetje, se je v Avstriji gospodarsko izživlja] proti severu. Nova državna uprava ni znala in še danes ne zna aH ne more aH mnogokrat morda tudi noče usmeriti tega gospodar, skega izživljanja, ki je potrebno za obstoj obmejnega prebivalstva, v novo smer, povezati ga z notranjostjo lastne države. In tako j nastalo ono težko službo, ki mora nujno izdelati sa vse obmejne kraje (in to jc skoro vsa bivša slovenska Štajerska) tooen kataster slovenske in tuje posesti. Ta informacijska služba pa mora voditi tudi točno evidenco o vseh spre -membah pcostl, ki se pripravljajo, zlasti, kadar gre za odkrito aH tudi po slovenskih JseSSarSk fingirano prodajo posestva Dobrim slovanskim gospodarjem, ki so vsled novih razmer in gr^podarskih kriz, torej ne po lastni krivdi, zabredli v težave in bi jim prodaja posestva bdla edini izhod, bi morala CMD v zvezi z drugimi narodno obrambnimi organiz^uijami priskočiti na pomoč moralno in tudi gmotne, poslednje, če ne more sama direktno, s posredovanjem pri zadevnih zavodih. Enako tudi Slovencem, ki bi radi knpPi zemljo, pa jim nedostaja zadostnih sredstev. Nanizali smo samo iit kaj misli o velikih novth nalogah, k: čakajo narodno oh. ramhcie delavce. Stojimo tudi pred letošnjo glavno skupščino CMD. ki bo ob petdesetletnici njene prve skupščin, v Ptuju leta 1888. in ob 30 letnici njene druge sktrpščine v Ptuju L 1908.. ' I v' 1 ^ * t*. Neodvisni se predstavljajo Ljubljana, 2. septembra Kdo so neodvisni? Zdaj vam na to vprašanje odgovorimo najlažje Ko na velesej-rmi vstopite v paviljon G ki se jc spremenil v razstavni salon, se morate hočeš nočeš ustaviti v oddelku neodvisnih. 2e na prvi pogled opazite, čeprav se ne zanimate za umetnostne probleme in struje, da neodvisni manifestirajo svojo umetnostno zavest ter pripadnost s posebnim poudarkom ter živim umetniškim stremljenjem. Njihova razstava nudi že na zunaj sliko pravega umetnostnega salona; umetnine niso razvrščene slepo, temveč smotrno in s pravim estetskim čutom. To se nam zdi — laikom — najpotrebnejše na umetnostnih razstavah, da nudi aranžman vtis enotnosti ter da razstava takoj pritegne obiskovalca. Da seznanimo naše občinstvo nekoliko z neodvisnimi, je reporter zaprosil predsednika Kluba neodvisnih likovnih umetnikov prof. Staneta Krega rja za kratek razgovor. — Gospod profesor, s čim se neodvisni skušate ločiti od drugih naših umetnikov m kako bi bilo treba opredeliti vašo stre-jo? — Khib neodvisnih likovnih umetnikov v Ljubljani združuje 13 slikarjev m kiparjev, ki so po večini absolvirali zagrebao umetnostno akademijo. Združuje uas predvsem volja po svobodnem umetnostnem ustvarjanju, neodvisnem od vsakih iz-idov in, da se tako izrazim, akademizmov. Nekateri bi hoteti utesnjevati umetnike x načinom dela, jim vsiliti poaobno tehniko aH jrm prepovedati srvobodno umetnostno tettAmje. Mi se temu upiramo, hočemo bi-fi svobodni, neodvisni umetnin, ki ustvarjajo po svojem utneljnostoem prepričanju In s svojim odnosom do Žrrfjenja in umetnosti. Klub torej hoče manifeslhari, da umetnost potrebuje svobodo. Vedeti pa morate, da za pripadnost K kluba ni dovolj le stremljenje po svobodnem umetnostnem stremljenju. Pogoj, da ametofa aprejUMmo V klub, je, da je v resnici umet-pgfry da imajo njegova dela trmetnostno ceno ter kažejo resno umetniško stremljenje. — In kako se ločite v glavnem umetniki, vtisnjeni v klubu, po svojem ustvarjanju med seboj? — Večina naših cmnov je absotvmata zagrebško umetnostno akademijo, Karel Pu-trteh in jaz sva pa Studirala v Pragi, dota je seveda kolikor toliko zapusffla vpliv pri vseh, kar se očituje rudi pri razstavljenih delil. Vendar se pa skušamo vsi osvoboditi šolskega vpliva ter postati čim samostojnejši. To tanko opažate slasti pri nekaterih slikarjih na tej razstavi. Tako n. ur. M. Sedej razstavlja svoje starejše delo rasen teh iz novejše dobe; razvoj je prav očiten. Samo po sebi se razorne, da članov našega kluba ni mogoče vreči v en koS in fih ne označiti kot pripadnikov neke določene umetoostne stroje; kakor rečeno, združuje nas stremljenje po svobodnem ka resnem umetnostnem ustvarjanju, sicer pa struji, tudi v medsebojnem odnosu smo svobodni. Predsednik je opozoril reporter ja 'na razliko med deli posameznih razstavlja ki-v. — Zdi se, gospod predsednik, da teh .sedem vaših razstavljenih oljnatih aJik očituje najbolj enotnost. — Da. mota razvojna lmija je dosledna ravna. — Vi ste med slikarji zastopani z najštevilnejšimi deli? — Ne, največ jih ima Marij Pregelj. Po mojem mnenju se bo iz Preglja razvil zelo dober slikar, samo oglejte si nekoliko pazljive jše njegove stvari! Kakor vidite, slikarji razstavljamo samo oljnate slike in g vaše, kiparji pa svoje umotvore v mavcu, bronu in kamnu. — Če hočem biti odkrft in vam nekoliko »pokaditi«, budi vaša razstava v celoti vtis resnosti in zakl j učenosti. O nji bo treba še mnogo govoriti. — Po mojem skromnem mnenj« je razstava povsem dostojna ter bi se lahko ■ temi deli predstavili povsod, — je skromno dejal predsednik. KOLEDAR Danes: Petek, 2. septembra katol^am: Štefan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Union: Hordubalovi. Kino Sloga: Neapel, mesto ljubezni. Kino Matica: Junaki ulice. Kino Moste: čarobna igra, in Otok smeha. DEŽURNE LEKRNE Danes: Bakarčie. Sv. Jakoba trg 9; Ra-mor, Miklošičeva e. 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78. S f$tm$6fa>ga piotna Kino Union: Hordubalovi. Prav Je, da ja kino otvoru novo sezono z odličnim češkoslovaškim firmam ta ne s kakšnim ameriškim erangrstrstvom. Kakor za nas Slovence, je tudi za čehoslovake izseJjeniški problem velik narodni problem, kakor go tragedije naain izseljencev dale naJMm pisateljem pobudo za povesti, romane in drame, tako je tudi Karel Capek zajel v Živo življenje svojega naroda, ko je v Hordubalo-vfh obdelal dramo izseljenca, ki se je po dolgih letih vrnil v domovino, nadel doma hčerko, ki je se nikoli ni videl, in Seno, ki se mu je izneverila. Po Capkovem romanu je narejen scenarij za fum. ze predmet filma je nam Slovencem torej domač, zato tem globrje dodfivljamo to kmetske dramo. Scenarij je prirejen po remiarm. v aptosnesn prav dobro, s tem pa je Se izpolnjen prvi pogoj za uspeh m kakovost filma. Znano je, da Je aOno težko in tvegano pisati filmski scenarij po romanih. Tudi rezlja Je v splošnem dobra, v začet-njn prizorih m proti konca pa naravnost mojstrstev. Režiserju li^ričn se je posrečilo Mvo prikazati okolje, v katerem se dejanje godL Nekaj prtrorov Je pa* v fllmn, ki bi jTh bOo treba precWkovwti ali botj vešče obiDcovati, a gre samo za postranska plati dejanja hi zaradi takih nedoatatkov celota ne trpi Fctotemiična izvedba m obdelava je krasna tn na višin i, u se lahko kosa s kvaliteto v tem pogledu pred mednarodnim forumom. Posebno Je treba opozoriti na igralca, zlasti na Vajto, Id je interpret (tramatlčne^a povratka izseljenca iz Amerike. Od začetka do konca dejanja Je Vajta odličen v docela, dognani igri. V tem filma Je ustvaril Mk, ki mu moremo postaviti ob stran samo h*ke velikih ka-raJrtenrih igralcev, kakr^rn so Tracy, afl Beerv m Dam*. Ljubiterji filmske umetnosti tega. firma, ne bodo aamocfiB- Z njim so se fceboalovalci odlično predstavttl vsemu svotu. Zfclmrtu? olaitipljske Igre /JemiiaU 2. sept. AA. Po dsr)secn pe~ svetovanju Je odbor m or^anrzharrje oArm-pi)sk* kjer sttenil predlagati, naj se zimsko oiunoijBke igre 1. 1°40 vrše na Fingkem. Konzul Crogtos bo sporočil na konferenci mednarodnega obiapijskega odbor*, ki bo v nedeljo v Brusfjo, da Je Finska pripravljena, da izvode sknske ofimrrijake igre. toda z omejenim sporedom. Zvedelo se je, da naj bi bOe zimske olimpijske igre v treh raznih krajih na Pmskem: smučarske tekme v LaVJtSjo, damama SSaSSi m hookev na bobu atev. 197 jflLOVEMSKl MAROtk, Najlepši češki film, ki je bil nagrajen na letošnjem haninla t HORDUBALOVI ^ '^rJ^'M KINO UNION — Tet M-gl Dana* ob 16^ m 2U5 art DNEVNE VESTI „Slovenski Narodi Z. septembra I906 »Slovenski Narod« 2. sepf. J90$ OTVORITEV SOKOLSKEOA DOMA V Z!REU. Prvo slovensko svetišče pomrnv ceno in namenjeno telesni vzgoji slovenskega naroda, prvi slovenski »gimnasion* je bil v nedeljo otvor jen ob krasnem vremenu, ob navzočnosti tisočero Slovencev iz Notranjskega, Gorenjske in Primorskega, _ Gotovo se bode spominjal s hvaležnostjo rod za rodom, ki se bode vzgajal v tej telovadnici, onih zvestih sinov, ki so ne strašeč se nasprotnikov, ovir, zasledovanj in truda, zgradili svojim tojakom telovadnico, ta vir svobode, bratstva in enakosti. — Narodna čitalnica v &M obvešča članstvo, društva, zastopstva in narodne noše, da bo slavnostno razvitje društvenega prapora na trgu v &Skl nepreklicno v nedeljo 4. septembra ob 14. uri. V shjčaju slabega vremena bo siavnost v salonu restavracije Kersič. V istem salonu se bo vršil na predvečer koncert pevskega zbora. Začetek ob 20. uri. Obenem prosimo hisn., posestnike v &i3ki, da na dan proslave na Čast gostom razobesijo sastave. — Znižana voznina za kongres jagOslo-venskih agronomov t Zagrebu. Ministrstvo za promet je odobrilo članom udruženja ju-STO^iovenskih agronomov za poset skupščine on kongresa v Zagrebu 4. in 5. septembra TO% popusl pri normami voznfni. Ta ugodnost veva 23 odhod od 2. do 4. in za povratak od 4. do 12. septembra. Člani udruženja jugoslovanskih agronomov dobe na od hodni postaji ohnazec K 14 na podlagi svoje elanedce legitimacije in kupijo pokv-vono vozovnico do Zagreba, ki volja po potrditvi o udeležbi na kongTeeu tudi za povrat ek. člani, ki še nimajo članskih legitimacij, naj se taikoj obrnejo na sekcijo ali na slavno ti pravo. — Kongres ženinov in nevest je v Ljubljeni vsako leto dvakrat. To je tedaj, ko na Ljubljanskem velesejmu neveste izbirajo halo. Na letošnjem jesenskem velesejrmu je Se posebno lepa izbira. Pohištvo zadnje mode, kakršno pri nas kupujejo celo najbolj razvajeni tujci, pa tudi preprosto, toda vendarle elesrantno in fino ho privabilo množice obiskovalcev. Tisrti. ki si nameravate ustanovili lastno ognjišče, pridu te po-sledat razstavo pohištva in stanovanjeke opreme v Ljubljano na jesenski velescjem do 12. septembra. — Poučni gos ti In i carski 12dnevni izlet, ki sa po Švici in Xemčiji priredi z odhodom iz Ljubljane državna gosrHničarska zveza, je preložen na 17. september. V avtobusu je Se nekaj meet prostih. Prijave sprejema Zo-eza (jostilnicarskih združenj v Ljubljani. — Milijonar izginil brez »ledu. V Sora-boru je povzročila veliko senzacijo vesst, da je zrmmi milijonar Brnil Rac brez sledu izginil. Gre prav za prav za afero, ki trnja ze ves let. Rac je na direktor žitnega podjetja Oramim in ko je to Hrvidira-lo. Je obtožil svoja dva krBiipagijona po-nsvezbe m lažnega Obračunavanja. Med procesora je skušal podkupita etrokovnjaka Karla Hegla, naj govori v njegovo korist. Strokovnjak je to prijava soddaCu ta je bil Rac obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Zaporu se je pa mrrfkal na ta način, da se je delal bornega. Zadnje čase se je nahajal v NISki BanjL Ker bri moral na vsak nacm naetopdti kazen, so ga v spremstvu odpeljali v Scmbor, kjer je vložil novo prošnjo za odgorfltev nastopa kazni, toda sodišče jg to odkiociJo to. zahtevalo, da mera čez tri dni v zapor. Zdaj je Rac brez sleda izginil — Mož s sto Imeni, v Banjaruki so pri-jefi nevarnega razbojnika m ponarejevalca Ivana Bogovača, znanega pod imenom :>mož e sto im^m<. Bogoviča že skoraj dve leti iščejo vse poficljetee oblasti v državi, ker je izvršil številne sleparije na račun raznih tvrdk. V vsakem mestu je nastopil pod drugim imenom kot trgovski agent. NajrajSi se je predstavljal za Ivana Gregorja, Ivana Gregorica. Zvonka Sala ja, Berkioviea itd. Pr* zaslišanju je priznal okoti 80 eleparfj in povedal je tudi, da je ponarejal žige. — Zločin ali nesreča? Nedavno so med železniškima postajama Varaždinske toplice in Krueljcv našli mrtvo 20-letno Anko Marcim-Scetar, ki jo ie povozil zagrebški potmiški vlak. Takoj so se začete širiti vesti, da ne gre za samomor, temveč za zločin. Pri obdukciji trupla so ugotovili na telesu znake nasilja. Zaradi tega so orožniki napravili preiskavo ter aretirali njenega moža, njeneca svaka Grgura in njegovega brata Dragutina. Vsa trije zatrjujejo, da so usodno noč epali skupaj in da je Anka okrog 3. ure zjutraj zapustila hišo v Ključ. S seboj ie vzela samo '20 din. Ker obstoji sum, da je nesrečnica najbrž postala žrtev zločina, so vse tri izročili sodišču. Sosedje namreč zatrjujejo, da sta se Anka in njen svak Orgur oesto prepirala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo oblačnost, polagoma zmanjšala in dn hO sprempuljivo vreme. Včeraj je deževalo po vsej državi, razen v Mariboru. Rogaški Slatini in Skopi ju. Najvišjo temperaturo so imeli v Reogradu 29 v Sarajevu in Kum-boru 26. na Rabu 34, v Ljubljani 23.3. v Splitu 23, v Zagrebu 22. v Mariboru 20.4, v Skopi ju 20, in v Dubrovniku 1S. Davi je kazal Karom eter 763.4, temperatura je pa znašala 14. — Vlom v Kočevja. V gostilno Harde v Kočevju je bilo te dni vlomljeno. Vlomilca sta bila dva, ki sta v gostilni vse prebrskala ter odnesla par ženskih rjavih čevljev, par moških hlač, majhen železen hranilnik z vsebino otorog 100 <£ra, nove igralne karte iti neđcaj drugih malenkosti. Odprla sta tudi vrata v klet, kjer sta si privoščila vina, kom pot a in drugih jest vin. nakar sta pobegnila v temo. Orožniki so ugotovijli. da sta bila na delu neki Kokal ter njegov po-mner-a-č. znan eamo pod imenom F ran cel j, ki je po pokb'eu čevljar, pa je bil pred časom zaposlen kor rudar v Trbovljah. KJXO SLOGA TEL. 27-30 NOVA SEZONA: rINO i:o>-1 • :"r> •':' -n" • Neapel, mesto ljubezni | Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 Duhovito in dovršeno delo francoske filmske umetnosti Izpod Ljubljanskega gradu Stanovanje se odda Kakor marsikje, se je tudi v oknu neke hiše v sredini mesta pojavit te dni tak napis in so se začele pri hišni gospodinji zgfa-šati stranke. Gospodinja se je ljubeznivo razgovarjala z interesenti, toda ie v začetku razgovora pripomnila, da bi rada samo stranko brez otrok* Razgovori so bili zaradi tega na\~adno kratki* ker so prihajale stranke, ki se niso mogle pritožiti glede otroškega blagoslova in se\*eda v danem primeru niso hotele pometati otrok v vodo. Končno so se poleg drugih zglasili tudi taki interesenti za stanovanje, ki res niso imeli otrok. Ker stanovanje ni bito preveč drago, je bil z eno izmed strank že skoro zaključen dogovor, a je naenkrat padla usodna beseda: »Otrok sicer nimam, imam pa majhno muciko. Prav majhno muci k o. od katere se te nerad ločim.. ,c Takrat je hišna gospodinja napravila resen obraz in odbita: »Nak. mucke pa nočem v hišo. prav zares ne.ee Tako je tudi ta stranka odšla spričo tolikšnega odpora hišne gospodinje do otrok in žtvali razočarana, stanovanje pa ostaja prazno* a napis v oknu še nadalje kliče po pripravnih stanovalcih. lj— Zabavni park ljubljanskega vele-sejma. Kakor drugi velesejmi oo svetu, ima tudi naš ljubljanski vel esejem svoje zabavišče, ki je popolnoma ločeno od razstavišča. To zabavišče, ki v mraku za2ari v tisočerih lučieah, oživi, ko se zvečer zapre razstavišče. Ljubljančani in tujci radi posečajo zabavni park, ki jim nudi obilo zabave in nedolžnega veselja. Stari in mladi se urijo pri streliščih v streljanju, balansiranju na toboganu, šofirajo sami prve avtomobile, letijo na vrtiljakih, kažejo svoje veščine v metanju žog na cilindre, na amerikanskem keglji šču, pri lovu na race ali pa občudujejo mali cirkus, razne iluzije, debelo Bozo, razne abnormalitete itd. Vi$sk zabave pa nudi gotovo velikomestni vanete. Popoldanske predstave ob 16. so celo zastonj za obiskovalce velesejma. Spored je skrbno sestavljen in ga tvorijo artisti svetovnih varietejskih odrov. Občinstvo občuduje azijatsko akrobatiko in vragolije 8 Kitajcev, spretnost 3 muzikalnih klovnov-umetnikov, nasmeje se komičnim akrobatom — ekscentrikom in strmi nad vra-golijami »Čarovnice« Miss Blanche. Razne baletne skupine zaključujejo varietejski spored. Večerne predstave so ob pol 21. v dvorani paviljona »K«. lj— Mariborsko gledališče v Sokoisfcem doma v Šiški, člani mariborskega lišča bodo pod vodstvom glavnega režiserja Jožeta Kovica vprizorili v šišenskem Sokolskem domu 7. septembra zvečer 7a-bavno in izredno duhovito komedijo >Dva ducata rdečih rož«. Sodelovali bodo gdč. Starčeva, Savinova ter gg. J. Kovic in Košič. Ker je zanimanje za to gostovanje že danes precejšnje, opozarjamo občinstvo, naj si rezervira vstopnice. —lj Bežigrajei! Edinstvena proslava kra* ljevega rojstnega dne v Ljubljani bo akademija SSM in sicer v nedeljo 4. septembra ob 20.30 v dvorani bežigrajske narodne &o> le. Imena sodelujačih gdč. Valči Hevbalova, popram eg. Ferdo Lupsa. bas. Miro Delničar, bariton, Stanko Prek, mojstrski kitarist, Emil FreJih. Bežigrajski pevski zbor in skupina SSM eo nam porok za kvaliteten in umetniški večer. Bežigrajci. pokažite , razumevanje za delo mlade igTa!ake skupine. Slovenske scene mladih, ki vam to pripra* vila akademijo; posefcite prireditev v obilnem Številu! —lj Z« uvod ▼ poučno potovanje UŽ£ v Italijo in Afriko (Libijo) od 10. do 25. septembra priredi oblastna uprava UŽČ Ljubljana v petek. 2. septembra ob 20. v bančni dvorani >Ljubljanskega dvora? (d i roke i jaki vhod) predavanje: >Naša pot po Italiji in Afriki (.Libiji)«:. Predaval ho predsednik oblastne uprave U£Č Ljubljana svetnik Bertonceli Miro. Predavatelj bo opozoril in s pomočjo skioptičnih slik pojasnil razne zanimivosti, ki jih bodo izletniki kasneje videli na svoja poti po Italiji in Afriki v naravi. Predavanje je predvsem namenjeno izletnikom kot priprava za pot, vendar pa bo zaokrožen opis ar>tfčne in sodobne italijanske umetnosti in stavbarstva ter drugih zanimivosti italijanskih meet. tako da bodo imeli korist od predavanja tudi oni, ki se izleta bodo udeležili. Vabimo k obisku predvsem izletnike U2£ v Italijo, dobrodošli pa tudi ostali člani in prijatelji Udruženja. Vstop prost! —Koroški rejei malih iiraH pridejo v veojem iitevilu drevi ob 18. v Ljubljano v poset« k nadim rejcem in jih bomo sprejeli na »lavnem kolodvoru. Prijatelji rajskega pokreta naj se udeleže sprejema na kolodvoru. —lj Razstava psov na letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki jo je priredila Jugoslo-venska kinološka zveza, je zbudila posebno pozornost Sedanja razstava je že IV. državna in 12. v Ljubljani. Udeležba je zelo lepa. Razstarvljalci so posdali na njo 165 krasnih živali. Najlepša udeležba je iz dravske in savske banovine, nekaj živali pa ie prispelo tudi iz inozemstva. Udeležba iz inozemstva bi bife mnogo večja če bi ne bilo taktnih devifcnih feeakoč. Razstavljeni eo pet&mtem lovska ki športni psi. Med nji- hali) I mi zbujajo odnasii psi s 4 mJadftL last Mj. VeL Prireditelji so bfifi posetna ie bi ob essnsisal sgtsssjsi razstavo JBpsJSf Aaaadtjeiović. Med dcmaSmi jajo največ priznanja i ovčarfc. Posebna žirija, si jo inrsrmra i ĐSMasss sodaAi šu ni, oeeufuje žrvaai m bo ča&a zadnji dam nsastsjsa —tj Vlom v bacaka. V baskovioakie terenske trsu. eo vdrli predvceranpm ponori doslej 6e neizsledeai lopovi, ki so prJeafcovaii najbrže veifk pien, ki ga pa niso naaa. Vlomilci so odšli preoKŽh rot In so napraviš* le aa ključavnicah ter na okM nekaj škode. —K Za mestne revese je nsmeste venca na krsto Ivank« Kiiifir daroval g. Esjssi Knaflič iz dmartna pri LS^ 900 dfin. Vefi-kockišnema darovalcu se mestno pogisvar-stvo najlepše zahvaijaje. — Tatvina obleke r *°pttcah na Doieof-skeni. V noči na torek se je spmnu drsen zmikavt v sta-novan-je restavnaterke Ane Sita rjeve v Dol. ToplieatL Do^prstnež je najbrže iskal v prvi vrsti denar in dragocenosti, ki jih pa nd našel. Končno se je zadovoljil z razno obleko in odnesel terano-siv damski lovski InsSSBk, svileno modro obleko, kostum rožna*e barve, moške športne hlače in fotoaparat. V eni izmed oblek je našel tudi 200 dan. Tatvino je ožkodovan_ ka pri javila takoj naslednje jutro, vendar se orožnikom tatu, ki je odšel proti LjiatiJani, ni posrečilo zajeta. —lj Okradena reva. vlomilci in slični ne-poštenjakoviči povsod preže na svoj plen ter se ne ustavijo mri pred delavskima stanovanji. Predvčeranjim je nekdo skrivaj pose ti 1 stanovanje Marije Jamrtflcove na Ga_ 1 je vici ter ji iz šivalnega stroja ukradel veso gotovino 200 din. Za tatom manjka v saka sled —lj V Ljubljani so umrli od 19. do 28. avgusta Drenovec Josip, 77 let, uradnik drž. Sel. v p. Medvedova c 38; Pečan Ana roj. Zanoškar, 27 let, žena slik. mojstra, Rožna dolina C. V/11; Resnik Frančiška, 58 let, dninarica, Vidovdanska c. 9; Gnezda Franc. 65 let, višji kontrolor drž. žel. v p. Krakovska ul. 17; Knific Ivana, vdova trgovca in posestnika, Tvrševa c 17/lU; TJrbič Jerica, roj. Korošec, 69 let, vdova krojača. Vidovdanska c. 9; TJdovič Ana, 2 leti, hči žel. za vi raca. Rožna dolina, Pred jamska 20; Oblak Ana roj. Grčar. 48 let, zasebnica, Glince C. XH./11; Benedičič Franc, 39 let, usnjarski pomočnik, Vidovdanska c. 9; Boc Bojan, 10 tednov, sin slaščičarskega mojstra, Poljanska c. 77; Jazbar Leopold. 78 let, upok. uradnik papirnice Vevče, Vidovdanska c. 9; Vodišek Jerica roj. Medved, 79 let, vdova prejemnika d oh. urada. Galjevica 220. — V ljubljanski bolnici so i miri i dr. Ledenig Leopold, 70 let, zasebnik, Borštnikov trg 1; Avbelj Marija, 56 let, delavka, Etolenjska c. 58; Kozinc Alojzija, 37 let, žena dninarja. Gorenje Pijavško 11; Zalokar Alojzij, 50 let, trgovec, Einspielerjeva VŠL 15; Gašperin Roza, 40 let, žena delavca. Selo 23, obč. Brezni ca pri Radovljici; Glavnik Amalija, 51 let, žena finančnega uslužbenca v p., Ljutomer 85, PovStn Marijan, 9 mesecev, Vič 135; Pokovec Marija roj. Markoli, 38 let, žena monterja, Dolenjska c. 58; Fangerc Ana, 29 tet, pose^toica, Spodnji otok 22, obč. Mošnje; Sorscfaak Ivana roj. Belak. 50 let, obč. uboga. Sv. Petra cesta 43; Pepelnik Edvard, 26 let. graniCar 47. gran. čete, Trata pri Skofji Loki; Nastran Justina, 29 let, poljska dninarica, Cerkljanska rvobrova 10 pri Kamniku. —gj Razstavne cigarete >Vardar< in >Dri-na< bodo od 1. do 12. septemrna na razpo^ laso po navadni prodajni cftni samo v trafiki na velesejmu v Ljubljani, spravit v bolnico. —lj Gostilna MArtine, Zg. SiSSa. Pri nas se zabavate lepše in ceneje! Vsako nedeljo koncert! —lj Živilski trg na kraljev roistni dan 6. septembra ne bo odprt. Iz Kamnika Mariborsko gledališče v Kamnika. Na praznik 8. septembra ob pol 9. zvečer bo nastopil v dvorani Narodne čitalnice ansambl Mariborskega gledališča z vpri-zoritvijo izredno zabavne, duhovite in nadvse zanimive rnoderne komedije »Dva ducata rdečih rož<. Režira glavni režiser Jože Kovic; nastopijo Starčeva, Savinova. J. Kovic in Kosic. Opozarjamo Kam-ničane na to redko in zanimivo gostovanje našega poklicnega teatra severne meje, da si že v predprodaji rezervirajo vstopnice. SOKOL —Sokolsko društvo Bretovjea pri Ljubljani, v nedeljo 4. septembra bo bogata tombola, ki bo na vrtu gostitafe >Kopaoc na Brezovici. Pricetek ob 15. Po tomboli bo zabava 9 plesom. Prodaja tah«Ke prti driisvvenih funtkcijonarjih in v trgovina g. Zora, Cena tablici je 2 din. Cisti dohodek je namenjen dograditvi drtzStene t^lova^nrice, ki je že lx>dkrovom. Šolstvo 8. ure JM Redno vpisovanje v trgovsko g|pn ^Christofov učni zavode Ljubljana, Domobranska 15. je sedaj vsak dan. Šola Glasbene Matice sprejema gojence danes v petek in jutri v soboto od 9. do 12. in od 15. do 17. V ponedeljek popoldne bo dodelitev učencev k posameznim učiteljem, nakar bo takoj določen za vsakega posameznika točen urnik. V sredo 7. septembra se začne redni pouk. Ravnateljstvo opozarja starše, da ima šola Glasbene Matice v svojih razredih popolnoma isti učni načrt kakor nižja šola državnega konservatorija in je zato šola Glasbene Matice najboljša pripravnica za prestop na drž. konservatorij. Na vsak način ima pouk na rednih glasbenih šolah absolutno prednost pred privatnim poukom, saj dolgoletne skušnje pri spre* jemnih izpitih jasno dokazujejo, da so gojenci, ki prihajajo iz redne glasbene šole, kar je šola Glasbene Matice, mnogo bolje pripravljeni, kakor pa z reo3tirni izjemami gojenci, ki so bili po več let v privatnem pouku. Starše vabimo, da vpišejo mladino v šolo Glasbene Matice. Državni konservatorij v Ljubljani sprejema stare in nove gojence do 7. t m. vsak dan od 9. do 12. Gojence vabimo, da se pravočasno vpišejo in ne otežkoča-jo začetka rednega pouka in potem sprejemnih izpitov. Sprejemni izpiti bodo 12. in 13. t. m., redni pouk se bo začel 16. t. m. septembra - od 13. do 18 i cA, Ji ^ VELKA PODZEMSKA VESELICA o Informacije pri >PUTNIKU<, Ljubljana, in njegovih potiružnicah. Skozi Ljubi} LjoU^ana, 2. septembra V zaicetfcu avgusta je stavbno podjetje Matko Cork začelo zidati Med hmeljniki ob &menćevi vrtnariji moti umen talen vhod na >Vrt umrUn« ah" >Vrt ve^h svetih«, kakor ga imenuje projektant usorv. prof. J. Pleonik; pročelje tega vhoda, baluetrada s stranskima pcalopjema, bo zaključek 40 metrov Široke svetokriske ceste, ki bo vodila v smeri Linhartove uMce proti poko-pahdou. >Vrt umrlih« bo okrog 4.000 kvadratnih metrov obsežno zemljišče ^ki bo delno zazidano, in sicer bodo sezidali poslopja, ki jih poznamo pod skupnim, a ne točnim imenom mrliška veža, mrtvašnica ali mor-lisniea. V resnici bo ob levi strani vhoda v park poslopje za obdukcijsko dvorano z vsema stranskimi prostori, sobami za zdravnike, uradnike, kletjo, kjer bodo shranjevali trupla do obdukcije, in s shrambo za okrasne rastline. Na desni strani bo poslopje za uradne prostore mestnega progrebnega zavoda, za duhovni. štvo in shramba za krste. Sedaj so oddana samo ta stavbna dela. a na vrtu, za glavnimi poslopji, bo sezidanih več kapelic — vsaka bo drugačna, ki bodo v resnici »m rHSke veže« aii mrtvašnice, kjer bodo polagali na oder mrtve do pogreba. V vseh mestih, kjer imajo »mrliške veže«, so ljudje sami od sebe spoznali, da je najbolje, če ne polagajo mrličev na oder doma in sicer iz zdravstvenih pa tudi zgolj človeških, ali psiholoških razlogov. Obvez- bo več pogrebov no ni, da bi morah prevažati rnrttfce v mrliško vežo in tudi v Ljubljani ne bo, toda razlika bo v ceni med pogTebi iz mesta in med pogrebi iz kapele na vrta umtrnh; pogreb z vrta z vsemi stroški bo 10»/» cenejfti od normalnih aen. pogreto ia mesta pa lO^o dražji. Ko bo prmodnje leto vrt umrlih že služil svojemu namenu, bodo nodvomno že zelo redki pogrebi skozi mesto, a 3 časom pa bodo najbrže povsem Izostali. V kapelicah lahko polože na oder le po enega mrliča — le v največji kapelici bo prostora za tri odre — ter je tako svojcem umrlih prizane.šeno z raznimi presunljivimi prizori, ki se nudijo v velikih mrliških vežah, ko hkrati polagajo mrliče na oder, zabijajo krste itd., živčno pretreseni ljudje pa morajo vse to gledati. H kapelicam bodo držale po parku poti ločene druga od druge. Iz tega je razvidno, da e zidajo »mrliške veže* po objavljenih načrtih arh. Plečnika; vrt umrlih po urejen po novih načrtih arh. Plečnika. Mestni pogrebni zavod je najel pri SUZORju 2 milijona dm posojila, s čimer bodo kriti vsi stroški. Stavbna dela je prevzelo podjetje M. Curk za okrog 761.000 din, druga obrtniška dela pri poslopjih, ki jih že zidajo, pa bodo zahtevala še okrog 700.000 din. Razen tega računajo, da bodo izdali se za zidanje kapelic okrog 500.000 din in za nasade okroa 40.000 din. Astrologi o septembru Okrog 11« septembra važni politični dogodki Za avgust so astrologi napovedali kritične učinke k o zrni enih vplivov v dnevih okrog 11., 19., 21. in 25. avgusta. V veliki meri so se napovedi v splošnem izpolnile. Avgust je bil mesec mnogih prometnih nesreč prav v dneh kakor je bilo napovedano. Avgust je bil tudi mesec kritičnih političnih in finančnih dogodkov, c i tali smo ponovno opomine iz Londona, da nevarnost vojne Še ni minila itd. Glede septembra napovedujejo astrologi sledeče možnosti dobrin in slabih dogodkov: Za. petek 2. septembra se kaže izredno ugodnna konstelacija in sicer trigon med Venero in Jupitrom, ki podžiga ljudi v veselju do življenja in v uživanju vseh po-zemskih dobrot. Za lahko zabavo in za. oddih je aspekt izredno ugoden. Ta dan in tudi še naslednji trije dnevi bodo zelo ugodni za vsa podjetja, ki služijo razvedrilu in užitku. Zvezde bodo v teh dneh naklonjene tudi umetnikom in umetniškemu delu. Življenje bo potekalo v harmoniji. Okrog 6. septembra bo postal položaj nekoliko bolj kritičen. Dne 6. septembra se bo stvorila neugodna konjunkcija med Merkurjem in Marsom. Kri tičali učinki tega aspekta se bodo pokazali predvsem v prometu. Zopet moramo računati z mnogimi prometnimi nesrečami. Tendenco v tej sme ri bo opažati do 10. septembra. Dne 6. septembra bo Merkur v ugodnem sekstilu z Venero, ki bo dokaj ublažil kritične vplive njegove konjunkcije z Marsom. Sekstil med Merkurjem in Venero utegne povzročiti zanimivo javno razpravljanje o znan- stvenih vprašanjih. Dne 11. septembra bosta Solnce in Uran v zelo ugodnem in harmoničnem trigonu, ki ga astrologi Štejejo med najbolj srečne aspekte med planeti. To zelo dobro konstelacijo, njen blagodejni in pozitivni učinek bodo občutili zlasti politiki, znanstveniki in bančniki. Okrog tega dne utegnemo tati o velikih političnih dogodkih, načrtih in akcijah. Najbrž bo prišlo okrog 11. septembra do nenavadnih preobratov v gospodarstvu in politiki. Načrti za reforme na teh področjih bodo zanimali v največji meri vso javnost in bodo zbujali njeno pozornost do 19. ali 20. septembra. Ni izključeno, da bodo v teh dneh potekajoči politični dogodki velike važnosti za razvoj nadaljnje svetovne in mednarodne politike. Bati se je obenem vznemirljivih dogodkov, katere utegne sprožiti politična napetost, tako stavk, sabotaže in rovarJenja proti političnemu in družabnemu redu v nekaterih državah. Na področju tehnike bo golo naključje pokazalo iznajdlteljem nova pota v razvoju. Dnevi od 22. do 20. septembra bodo delno kritični, delno ugodni. Kritični kozmič-ni vplivi se bodo uveljavili predvsem glede na politične dogodke in na odnose med posameznimi državami, pa tudi glede na odnose med socialnimi sloji v posameznih državah. Zadnja dneva v mesecu septembru bosta ugodna za umetniško področje, podobno za gledališče, film in radio. kakOf tudi za dobrodelne akcije. Iz Celja —c Lastno ženo Je umoril. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo v četrtek 761H-nega posestnika Gregorja Pevca iz Ro-ginske gorice pri Šmarju pri JeJćah, ki je letos 22. maja doma umoril svojo ž no Nežo, na 15 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Pevec je ta dan pobil svojo ženo v veži na tla, pri čemer ji je zlomil 6. in 7. levo rebro in na dveh mestih drevesno kost ter ji prizadejal tudi razne lažje poškodbe, žena, ki je bila nekoliko slaboumna in boksa, je drugi dan podlegla poScodbam. Pevec se je hotel znebiti svoje žene in sp poročiti z mlajšo Zofijo žlofovo, ki je služIla prt njem. žJo-fovo je večkrat nagovarjal, naj usmrti njegovo Ženo ter zastrupi njegovega sina Jožeta, ki je očetov kiiratar, In Antona Vrtooveka, 6e bi Vrbovsek v nekom procesu proti staremu Pevcu zanj neugodno pričal, žkrfova je starca zovrntta in se m* dala pregovoriti. Čeprav ji je dejal, da se bo po ženini smrti poročil z njo. Stari Pevec je tudi ponovno grozn, da bo požgal svojo domačijo, da bi tako prišel do denarja. FWče so stikale starega Pevca kot ženskarja in človeka, s katerim ni dobro imeti opravka. Pevec je sprva simuliral duševno omejenost, pri razpravi pa je iznavil, da je Ženo sunil, a je ni hotel usmrtiti. Sodišče temni zagovora ni moglo verjeti tn je obsodilo Pevca zaradi umora. —c Obisk tojcev. V avgustu je obiskalo Celje 1086 tujcev (1266 Jugoeioveaov in 420 mozemoev) nasproti 1341 v letošnjem jufija M 1557 v lanskem avgustu. —c Ob»dba roparsicegn napadalca s Dobrne. Kakor flno pred nekaj tedni poročali, je neki moški U. avgusta okrog 15. v zdraviliškem goadu na Dobrni napadel Ano Sokolovo iz Beograda in jo hotel oropati. Stopil je brez besed k njej. potegnil tz žepa samokres in sprožit. Krogla je k sreči samo oplazila Sokolovo po desnem sencu tik poteg očesa. Sokolova je začela klicati na pomoč, nakar je stori, lec pobegnil. Kot napadalca so kmalu izsledili 18 letnega delavca Antona T. s Klanca pri Dobrni. Fant je izvršil roparski napad, ker je hotel priti do da bi si bdi kupil kolo. Okrožno s»»disče v Celju ga je v Četrtek zaradi rniparsk gtx napada in lahke telesne poškrdbo obsodilo na 7 let robije. —c Urnrijivost. v preteklem mesecu je umrlo v Celju 32 os^fo in sicer 7 v mestu in 25 v bolnici. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do SI. avgusta na novo prijavilo 63 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 26 oseb, posred s-vami je bilo 20, odpotovalo je 35 oseb, odpadle so 3 osebe. Dne 1. t. m, je ostalo v evidenci 200 brezposelnih (134 moških in 66 žensk) nasproti 196 (126 moškim in 69 ženskam) dne 20 avgusta. Delo dobijo 3 hlapci, po 1 želeaostrugar, mizar tn čevljar. 8 kuharic, 4 kmečke dekle, po 2 natakarici in shižkinji ki 1 hotelska sobarica. —c V cerjskl bolnici je umrla v sredo 47 letna posestnfkova bča Kristina Vozli-čeva iz DoberteSp vasi pri 8>L Petru v Savinjski dolini Iz Kranja — Športni khtb Ki •**j se zahrvMjaj* v**ejn daivrvaicem dobitkov za srečolov ob priliki klnbove veselice dne 21. avensta. 6000 lei Drevesa, ki eo doživela več stoletij, niso v Evropi nič redkega. Toda v Severni AmerOd so drevesni orjaki, ki jton je bflo po letnih krogih m drugih znamen Jm spoznati, da so rasla cek> tisočletja. Tako branijo v muzeju v Južnem Kean_ stngtrjou ogromen prerez taksnega debla, pri katerem so rjoec&ne letne kroge oana-čah" z zgodovinskimi podatki. Tu je mngrv če oto letnih krogih zasledovati svetowx> Zgodovino do dobe Viljema Osvajalca, to-rej do L 1000. Ot> časa, ko js Knimwi> odkril Ameriko, je bffto drevo to več* to leten veJDcsn. Toda ti ss^iiuanarBki orjaki imajo hude v amsirsAskfli >ba4bsJbslK. Med tesni čauUUJiiimt ra*thx»k*rnt orjaki *o taksni, o katerih je mogoče dokazati, darasejo že 6000 let. Ta< bila Ae Stran 4 »8LOVBN8KI M A ROD«, petak, 2. septembra 1338. •ter. 197 Naskok na stratosfero kritika in očitki glede proocevaa}« vRastti % Rekorderki iz Bele hiše prvi tajnici Rekordni poleti sovjetskih letalcev na daljavo so znova zbudili zanimanje sa raz-iskavsnje stratosfere. Sovjetsko letalstvo hoče letati dalje in hitreje, kar pa pomeni v prvi vrsti letati višje. To j« potrebno sovjetskemu civilnemu letalstvu, ker so njegove zračne proge dolge po več tisoč kilome trov, to je pa potrebno tudi polarnemu letalstvu, kajti na polarnih krajih se more letalo ogniti nevarnim meglam in ivju samo, če leti visoko. Končno je pa to tudi važno za vojaško letalstvo, ki mora biti sposobno za manevriranje na velikih razdaljah s težkimi letali, na drugi strani mora pa izpopolniti višinsko in hitrostno usposobljenost lovskih letal. V zraku je močnejši tisti, ki leti višje, hitreje m dalje. To je zdaj glavno geslo sovjetskega letalstva. Ta cilj pa zahteva temeljito proučevanje zračnih plasti, skozi katere letajo letala. Proučevanje višjih zračnih plasti ni važno samo za letalstvo, temveč tudi za meteorologijo, radiotehniko. biologijo in fiziko zemeljske atmosfere. Sovjetski učenjaki in praktiki so dosegli znatne uspehe v proučevanju stratosfere, niso pa še zadovoljni z njimi. Vedeti hočejo o nji več, da bi jo lažje osvojili. To delo je bilo doslej razcepljeno. S proučevanjem stratosfere se je ukvarjalo kakih 10 komisarijatov in ustanov, s delo ni bilo smotrno in enotno. Mnogo dragocenih izsledkov in izdelanih metod proučevanja stratosfere je ostalo neizrabljenih, tako proučevanje stratosfere z radijskimi žarki, akustično metodo in podobno. Smatra se tudi za nezadostno proučevanje stratosfere z avtomatičnimi aparati, ki jih rabijo zlasti mnogo v Arktidi. Ti aparati so večinoma že zastareli in treba bi jih bilo izpopolniti. Najboljši pripomoček Rusov v proučevanju stratosfere-so leteči laboratoriji, popolnejši od običajnih stratosfernib letal m strs-tostatov. Polet človeka v stratosfero z mm stvenimi instrumenti omogoča sistematično proučevanja Važni so tudi uspehi sovjetskih konstruktorjev, ki so z izpopolnitvijo višinskih motorjev povečali hitrost dviganja letala. Zdaj se ukvarjajo Rusi z načrtom uporabiti za stratosf crna letala Die» love motorje. . . Posebno poglavje je uporaba raketne tehnike. Letalski reaktivni motor, ki lahko najučinkovitejše deluje v visini od 15 do 30 km, kjer razvije hitrost do 800 km na uro, je potreben izpopolnitve, kar je eden najvažnejših čini tel je v novega napredka višinskega in hitrostnega letalstva. Zelo ostro kritizirajo nekateri sovjetsko Akademijo znanosti, ki bi morala osredotočiti in koordinirati delo vseh strokovnjakov na polju proučevanja stratosfere. Očitajo ji, da ni izkoristila rezultatov prve konference za proučevanje stratosfere, niti izsledkov letalske prakse in sistematičnega proučevanja visokih zračnih plasti. Komisija za proučevanje stratosfere pri Akademiji znanosti je dobila obsežna pooblastila, pa je zaostala s svojim delom in ni mogla dohitevati razvoja letalstva. Komisiji so zdaj naročili, naj čim prej zbere vse sile, delujoče na polju proučevanja stratosfere, in naj da praktičnemu osvajanju stratosfere trdne organizacijske oblike. Ta kritika in zahteva po odstranitvi dosedanjih nedostatkov priča o vedno večjem zanimanju za stratosfero v Rusiji. Srebrni jubilej Sokola v Slov. Bistrici Proslava ZO-letnice Jugoslavije — Razvitje članskega V-na rodno ogroženi Slov. Bistrici je pred leti peščica zavednih Slovencev ustanovila Sokola. Le redki so še danes ustanovitelji, med drugimi je bil takratni koncipient dr. Lcmeža dr. Rudolf Ravnik, ki je bil tudi prvi starosta. V burnih letih svetovne vojne -ie društveno življenje skoraj zamrlo, zato pa e je po osvobojenju tem čvrsteje razmrvio. Kako potrebno je bilo poleg telo* vadnega dela še narodno-vzgojno delo. preseda lahko amo oni. ki je poznal pred vojno skoraj po no m ceno Slov. Bistrico, ter jo primerja z današnjo. Poleg slovenske ~»Ci'> talnicec ima v tem pogledu nemalo zaslug ravno Sokol. V L 1930 se ie razmahnil Sokol tudi v našo okolico, kjer že danes uspešno delujejo sokolske čete v Crešnjevcu, Laporju Zeoraji in Spodnji Polskavi. Članov ima danes Sokolsko društvo okoli 200 narašča* ja. ki ima svoj odsek, nad 80 ter dece 130, torej skupno nad 400 pripadnikov. Letos praznuje slovenjebistriški Sokol torej 25-letnico svojepa obstoja! Ni pač bilo srečnejleea trenutka za ta srebrni jubilej, ko je sedanja društvena uprava sklicala prejšnje dni izredni občni zbor, da mu predloži v odobritev nakup bivše jahalnice za bodoči Sokolski dom Mnogoštevilno članstvo ie navdušeno potrdilo nakup jahalnice od Celjske posojilnice za 300.000 din. ter se teti obenem zahvalilo za veliko* dušen dar 50.000 din za Sokolski dom.. Ta nakup so izvedli zaslužni bratje, predsednik gradbenega odseka . dr. Pučnik Josip, podpredsednik Lepšina Karol, etarosia Visele Ferdo ter tajnik Sokola Mondini Bra-nisiav. Po izdelanih načrtih se bo jahainica preuredila tako, da bo bodoči Sokolski dom med največjimi in najlepšimi v mariborski rupi. Potrebno pa bo za adaptacijo dvorane, odra itd. £e mnogo truda in nesebičnega dela ter — denarja! V nedeljo 4. septembra bo proslavil So* kol 20-letnico Jugoslavije z razvitjem član-•skeea prapora ter z društvenim nastopom. Za kumstvo ie naš Sokol naprosil Nj. Vel. kralja Petra II. Že po došlih prijavah telo--vadcev in članov v kroju pričakuie nacio* naina Slov. Bistrica čim večjega obiska na* rodnega občinstva predvsem iz Maribora, i Poljčan, Slov. Konjic Oplotnice, Pragerske- I ea itd. polee svoje okolice. V povorki bodo nastopili vsi oddelki v novih krojih, ki si jih je Članstvo nabavilo letos nad 60. dobrodošle pa bodo tudi narodne noše. Ob 2. popoldne bo na letnem telovadišču razvitje članskega prapora, nakar bo povor* ka, ki ji bo sledil letni nastop in nato velika sokolska zabava. Sodelovala bo sokolska godita iz Središča, v dvorani pa domači jazz. Da bo ta proslava res dostojna narod- Tahalnlca, kupljena za bodoči Sokolski dom na manifestacija ob 20 letnici Jugoslavije ter 26-1 etnici slovenjebistrifikegia Sokola, pozivamo Sokole ter narodno zavedno občinstvo, naj pohiti to nedeljo v Slov. Bistrico, ki se bo za to priliko odela v zastave in zelenje. Le naprej brez mira... ! Miro Dolnicar je bil učenec pokojnega prof. župe vca. Pel je tudi v našem najboljšem akademskem zboru ter je Se sedaj član odličnega, akademskega kvinteta. Odlikuje ga lepa barva sonornega baritona in da slutiti, da bo postal eden najboljših domaČih baritonistov. Nastopal je samostojno že na večjih prireditvah ter žel krasne uspehe. Večkrat ga čujemo v radiu, zadnje Čase pa je nastopal tudi v naši operi, kjer je s samostojnimi spevi opozoril nase kritiko in publiko. Poleg nastopa na kademiji SSM bomo imeli priliko zasledovati ga v rasti in napredku še nadalje v naši operi, v kateri se bo gotovo povzpel do odličnega baritona naše opere. Na večeru SSM v bežigrajski narodni šoli 4. septembra bo nastopil z na-rodnimi pesmimi.__ Smrt »kralja ostrig" V angleškem kopališču Brightonu je te dni umrl izredno popularen mož. 77 letni VVilliam English, »kralj ostrige. Imel je krčmo v Brightenu in računajo, da je vsako leto pripravil za goste z lastnimi rokami četrt milijona ostrig. M Obe sta Margareti po imenu .prva se piše Margareta Leland, druga pa Margareta Durand. Obe trta bih rojeni v Ameriki in imata sriiiHiHlui dokumente, a njuna stara očeta sta bila še Francoza. Stari oče Margarete t^a«h se je izselil v Ameriko iz francoske pokrajine Auvergne, stari oče Margarete Durand pa iz pokrajine Tourangeau. Obe sta prvi tajnici v Beli nisi in njun rekord je v tem, da prideta vsako jutro prvi v pisarno in zapustita zadnji Belo hišo. Leland je stara okrog 50 let, Durand pa še nima 40 let. Leland je prva tajnica in zaupnica prezidenta Franklina Roosevetta, Durand je prva tajnica in zaupnica prezideotove desne rok? — .njegovega sina Jamesa Roo-slta. Prezident Rcosevelt sovraži dolga imena in svoje znance preimenuje po svoje s krajšim imenom, Lelandovi pravi >Mis-eyc. Samo njena pisarna ima naravnost dohod do znane ovalne prezidentove sobe. Ločijo ju samo vrata, ki so skoraj vedno odprta. Samo Lelandova ima pravico vstopiti kadarkoli v prežidentovo sobo. čeprav ima prezident važne pogovore z domačimi ali tujimi državniki in odposlanci. Missv je v Rooeeveltovi službi že od L 1920. Osemnajst let delata že skupaj, zato pozna prezidenta kakor nihče drugi, ve za vse njegove navade in razvade ter za vee njegove skrivnosti. Odkar jc Roo-sevelt prezident Zedinjenih držav, pa ve Missv sploh vse, kar se dogaja v Ameriki ta drugod po svetu. V ameriški javnosti velja Margareta Leland za najbolj zaposleno žensko ra •vetu. Rekord ima tudi v času navzočnosti v Beti hiši. Ni dneva, da bi ne bila v Beli hiši. V svoji pisarni ima na razpolago VSe najmodernejše tehnične pripomočke za opravljanje svoje težke in odgovorne službe. Tako ima na razpolago pet diktafonov, več strojev za računanj", pisalnih strojev in pomožnih strojepisk, kolikor jih pač potrebu ie. Prezident pravi, da dela za deset molkih. Roosevelta in njegovega dna ie Missv je še samska, življenje ji izpolnjuje samo delo. Državniki in poslaniki se ji približujejo, ker vedo, da je vse odvisno dostikrat samo od nje. Ob koncu vsakega leta dobi dragocena darila od vseh, ki jim Je naredila kakšno uslugo. Ta darila cenijo vsakokrat na 20.000 dolarjev. V Belo hišo se pripelje zgodaj zjutraj, ko prezident še spi, s posebnim avtomobilom znamke >Packaxd<, katerega ji je dal na razpolago sam prezident. V njeni pisarni je 14 polic državnih in uradnih aktov. 10 dnevnikov, priprava za kuhanje kave in več škatelj piškotov ter soda z oranžnim sokom. Dostikrat ji prineso kosilo in večerjo kar v pisarno. Navdušena je za FTanoozp kakor njen prezident. Lase ima kratko pristrižene in oodulirane. Šminka se zelo diskretno, nosi najraje temno zeleno ah sivo obleko z belim ovratnikom iz čipk. Na leto zasluži 4000 dolarjev, na oddih gre samo za časa parlamentarnih počitnic za nekaj tednov. Najraje gre v Florido, v jedi je izbirčna in malo je, na kuhinjsko umetnost se pa odlično razume ter daje prezidentovi gospe recepte za jedi po francoskem načinu pripravljene, katere zauživa zelo rad prezident. Roose-velt se je nekoč rjosalil in rekel, da bo Missv vzel za svojo kuharico, ko ne bo več prezident. Druga rekorderka in čebelica Bele hiše Margareta Durand in ima priimek >Zajček«. Majhna je in tako živahna, da so jo pričeli imenovati Zajček in to ime se je sedaj drži. Leland je strokovnjakinja za splošna in mednarodna vprašanja, Durand pa. je specialistka, za državno adaoSttlst racijo. Svojo kariero je začela pred 10 leti kot strojepiska v Beli hiši. Durand je dokaj nervozna, strah in trepet pisarjev in slug v Roli hiši, katerim ukazuje in odreja delo. Govori osem jezikov, ima dva rekorda v hitrem strojepisju ter ogromen apetit. Sam prezident, ki je dober jedec, se čudi, koliko poje in popije. Najraje ima ocvrte piske, sadje m šampanjec. V Wsjtun*rtonu velja za koketno sen. ako, pa tudi za najbolje oblečeno. Nosi naočnike, obraz ima pegast. Svoj prosti čas posveča umetnosti in politiki. Znana je kot ljubiteljica umetnin. V Belo hišo sa pripelje s svojim avtomobilom snaapdcs >BuAck«. Njen najljubši prijatelj Js psiček terier ,kl mu je ime F*ranee. Durand ljubi sport, igra tenis in golf, spi samo 6 ur. vsake tri mesece gre teden dni ra oddih v Oolorado. Njena najbolj goreča želja je. da bi postala še senat ~rka Ni izključeno, da se ji bo ta Želja izpolnila že pri prihodnjih volitvah v senat. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj In obilo zanimivega šttva dobite v tedniku za radio, gledališče tn film »NAA VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Petek, 2. septembra 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. ™" 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. _ 19 50: Zanimivosti SPD. 20: Prenos iz Zagreba: Lisinski: >Porin<. opera. — 22: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. uri. Sobota, 3. septembra 12: Vsakemu svoje (pisan vencek lahke zlaebe). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vsakemu svoje (pisan v**n-cek lahke clasbe). — 14: Napovedi. — lft: Za delopust (igra Radijski orkester). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Napove* di, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.V>: Pregled sporeda. — 20: O zunanii politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pisan večer, izvajajo člani rad. isr. družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za kon^c tedna (igra Radijski orkester). — Konec ob Nagrada za matematiko Profesor matematike na vseučiliSfru v Nancvju Leray je prejel nagrido. Ki jo je določil rum unski inženir Maiaxa za napredek matematičnih znanosti, o podelje-Ijevanju te nagrade odloča mednarodno razsodišče. Leray je znan strokovnim kro gom posebno po svojih delih s področja diferencialnih računov. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—» OaveK pose De j. Za pismene odgovore gleoe malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za tnale oglase ne priznamo. U!wibnmfli!UMii«r»w«iiuiimiJuimiWHura ŽEniTEV Beseda 50 par. dave* posebej Najmanjši znesek * Utn SAMOSTOJEN OBRTNIK poroči takoj gospodično ali vdovo do 45 let. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod Šifro »Resno takoj«. 2127 RAzno Beseds 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din ROZINE na zalogi. — »Veletrgovina juž--lega sadja«, Ljubljana, Tvrseva cesta 48. 2106 DOMAČO HRANO zelo dobro, nudim po nizki ceni tik opere. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2111 KLIŠEJE JUGOGBAfIKA TRAJNO ONDULACUO 8 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi s najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«. Sv. Petra c. 76. 1952 URADNIŠKA POSOJILA do Din 5000.— na večletno odplačevanje brez porokov državnim ter javnim nameščencem in vpokojencem. — Informacije daje Fr. L. Klemen, Ljubljana, Gosposvetska 10/TII. 2123 POUK tseseda SO pas. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Največja strojepisnica, najrazličnejši pisarni stroji. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Priče tek pouka 2. septembra. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2085 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PARKETNI ODPADKI suha drva premog, poceni pri Fr. Vertačnik, Masarykova 23. 2.112 CESPLJE ZA VKTJHANJE dobite po 4 do 5 din za kg, breskve od din 5 do 12 v trgovini sadja, Gradišče št. 7. Tel. 36-30. 2125 Dunajski velesejetti lis do 17* septembra 19 J8 Tehnični sejem do 18« septembra. Pomembne vozne olajšave. S sejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji. ko pokažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Vsa pojasnila in aejmske izkaznice po 50.— din dobite pri WIENER MESSE — A. G., WEEN VIL in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji »PUTNIK«, Tvrševa cesta 11; Zveza za tujski promet v Sloveniji >PUTNIKjminique? Kdo bi mogel to vedeti? Morda še vedno zahaja tja? Pri tej misli se je gospa Desvarermesova kar stresla od jeze. Hotela je zvedeti ime tega moža, da bi mogla spregovoriti z njim in mu povedati v obraz, kaj misli o njegovem nepoštenem ravna-niu. Mladim dekletom bo mešal glave, sam pa pri tem ničesar ne tvega. Pokaže mu vrata, z vsemi častmi, ki jih je s svojim ravnanjem zaslužil. Ivanka je še vedno plakala na kolenih gospe Desvarennesove. Le-ta je nežno dvignila njeno glavo in ji s čipkastim robcem brisala solzne oči. — Glej dekle, vsa ta povodenj je brez pomena. Treba je vendar storiti odločen korak. Da nočeš tega povedati svojemu možu, razumem, toda meni? Kdo je tisti, ki ga ljubiš? To odkrito vprašanje je vrglo jasno luč na za-meglene Ivankine možgane. Spoznala je pretečo nevarnost. Govoriti o tem z gospo Desvareime-sovo? Povedati ime tistega, ki jo je izdal? Nji? Mar bi bilo to mogoče? V hipu ja spoznala, da bi uničila s tem Mihelino in Sergeja. Temu se je niena vest odločno uprla, tega ni hotela storiti. Vstala je, se ozrla s prestrašenimi očmi na gospo Desvarennesovo in vzkliknila: — Lepo vas prosim, pozabite, da sem jokala. Ne verjemite tega, kar je govoril moj mož. Ne prizadevajte si nikoli zvedeti resnico v tej zadevi. Ostanite v nevednosti kakor doslej. — Tako torej! Tisti, ki gre zanj, mi mora biti zelo blizu, da tako trdovratno prikrivaš" njegovo ime, — je dejala gospa Desvarermesova, pod vplivom nenadne bojazni. Obmolknila je in se zagledala v praznino. — Prosim vas, — je vzkliknila Ivanka in sklenila roke pred njenim obličjem, kakor da hoče preprečiti nevarno iskanje. — Ce bi imela sina, — je nadaljevala gospa Desvarermesova, — bi domnevala... Kar je obmolknila: posinelega obraza se je sklonila k Ivanki in skušala s pogledom prodreti v dno njene duše: : — Kaj pa če? ... je začela. — Ne, ne! — jo je prekinila Ivanka prestrašeno: spoznala je, da sluti gospa Desvarermesova resnico. — Ti tajiš še predno sem izgovorila njegovo ime?--je dejala gospa Desvarermesova. — Ali si preči tala to na mojih ustnicah? Nesrečnica! Mož, ki ga ljubiš, je mož moje hčere! Moje hčere! Prizvok, s katerim je gospa Des-varennesova izgovorila besedico >moje«, je bfl tragične sile. Kazal je na mater, zmožno vsega, samo da reši srečo svojega oboževanega otroka. Sergej je dobro računal. Med Ivanko in Mihelino vendar ni mogla gospa Desvarermesova oklevati. Bila bi porušila ves svet, da bi zgradila iz njegovih razvalin kotiček, kjer bi mogla biti njena hči srečna in vesela. Ivanka se je znova sesedla, skrušena in strta. Gospa Desvarermesova jo je naglo dvignila. Ni se ji več smilila. Zdaj ji je mogla govoriti. Bila je edina priča in če bi ji morala s silo iztrgati resnico, morala jo je zvedeti. — Ah, oprostite mi, — je zastokala mlada žena. — Saj gre vprav za to. Ena sama beseda, odgovori. Ali te ljubi? — Kaj vem? — Ali ti je to povedal? — Da. — In oženil se je z Mihelino? — je vzkliknila gospa Desvarennesova prestrašeno. — Jaz mu nisem zaupala. Le zakaj nisem poslušala svojega notranjega glasu! Jela je begati po cvetličnjaku, kakor levinja v kletki. Kar se je ustavila pred Ivanko, rekoč: — Moraš mi pomagati rešiti Mihelino. Mislila je samo na svojega otroka. Brez oklevanja, ne da bi se tega prav zavedla, je zapustila drugega, za svojega vzetega otroka. Od nje je zahtevala rešitev svojega otroka, kakor da je to njen dolg. — Cesa naj bi se bala? — je odgovorila Ivanka trpko. — Ona bo zmagala, saj je njegova žena — Kaj pa če bi jo zapustil? — je vprašala mati plaho, a po kratkem premisleku je pripomnila: Saj mi je vendar prisegel, da jo ljubi. — Lagal je! — je vzkliknila Ivanka divje. — Mihelino je vzel zaradi njenega bogastva. — In zakaj misliš tako? — je vprašala gospa Desvarennesova grozeče. — Mar ni dovolj lepa, da bi mu bila všeč? Kaj misliš, da bi mogel ljubiti samo tebe? — Ce bi bila bogata, bi bil vzel mene, — je odgovorila Ivanka razdraženo. Končno se je jela upirati. Preveč so jo napadali. Zato je s krikom divjega zmagoslavja pripomnila: — Zvečer, ko se je zaklenil z menoj v sobo, da me je prtam vzeti Cayrola, mi je to potrdil s svojo častio. Urajaje Josip gnpapac — Za »Narodno tiskarno« Prsa Jaran — Za opravo in mseratni del nsta Oton