64. številka.
Trst, v ponedeljek 18. marcija 1901.
——^—----i .--—
Tečaj XXVI
...Edinost
I iti eakral na dan. rnzun ne<e' | itr
tioiLof. ob 4. uri rvečer.
^iroi'ntiiK »ašii t
7-a celo leto........24 kron
za pol leta . ........1- -
za ćetr; leta ...............H
7a en me«ee . .............- kroni
naročnino e plačevali naprej. Na tih-: čLe bre* prilon.o<- lsro^nin*1 »e aurama onrs	_
J:0 tobakarnah v Trstu se prodajajo po-a .n ežne Številke po ft etotink (3 ovca: Trsta pa po 8 rtntink '4 nt/-.
IVleloD It*.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V fGtioat! J« moć
Oglasi
se računajo 1*0 vrmah v petitu. /.a zratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oeiasi itd. «e računajo po pojrotibo
"Vsi dopisi iih; ?«e pošiljajo iirednlfttTU Nefrankovmii dopioi ae ne *i»reiemnjo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oi;lane »prejema upravniStTo. Naročnino in oglase plačevHti l<ir<> Trut.
Uredništvo in tiskarna »<r nahajata v
ulici Carintia *iv. 12. I" pravniStvo. in * prejemanj? inscratov v ulici Mol m piccoio *tV. 3, li. IIM«1-U.
Izdajatelj in odgovorni urednik »F ran Godnik
t
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
i itisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Je-li ia Italija pravico iio Trsta?
>»v«-i*i ri»mano]i:see Mareelle PreVfist je nedavno temu prioltčil v parižkem »Kitarot članek, v katerem -e je bavils tlačenimi na-T" li Evr«»]ie. V prvi vr-ti se je Intvil s sirotami Ir<-i in >e je uprav navdušeno jv»te<rnil ;-ii'»je ter jih vzei v -voje varstvo. Prevost tr*li, 'laje po |*>razti, ki gaje doživela Fran-eija, floveštvu moralno nazadovalo, duh Kvrojte je potemnel in je |»o-ta! indiferentan /.a. trpljenj«- |mh1 jarmljenih narodov. (t. Prevost m a prav : žalo-*»-n je pogled na sramotno brez-!.ri,no«t Evrope, to je : oficijelne E vroj»e — za d«?g«»dke v južni Afriki, kjer <e mora mal junaški narod obupno I n »ri t i /a svojo slobodo »roti (iremo^i nasilnega jh »žre ^ nega uaro<la, ki e izzval t«» klanje, gnan po gnusnih in--tinktih, ne <ia 1 »1 moirel navesti nijeden eti-"•♦'n razl«ig za to v<»jn«». Evropa, oficijelna Evropa pa gleda vse to z neverjetno brez-i /,n»-rio, ali pa se «*eld za v zemlje /,a tno-ne jen a na-ilnika ! Mareelle P rev ost ima prav: Evropa je moralno nazodovala. nje Juh je jH»tenmel in otrpnila jej je — vest. A krvava r«.:»ija tiči v dejstvu, da se je zgodilo to po zmatr naroda, ki -e baha, <la koraka načelu evroj»ske civilizaeije in ki -vojo državo hinavski nazivlje da- Reieh der Gottesfurcht umi "-itr. -. državo liožjcira strahu in nravstven—ti !
(i. Mareelle Pr»:vost iiua prav: Evropa e postala l»rez»"utna za tipljenia p«Kljarin-.' -n i; nar«» lov je zgubila zmisel za veeno
.......... daje -loboda najveće in n a j-
--'•tej-e pravo v-akei;a naroda!
Ali pi-oei to re-nieo je P rev ost na-sal tudi veliko — neresnico. Mož izvestno e pt/.na življenja v našem Primorju, sicer • ■ : zagrešil t>* ^oiN^tasnosti. da je poleg • v. P«»Ijakov, Fincev in \l/.a«"-anov postavil tudi — na-e Italijane. Dn gotovo ne j«>z'»a Trsta, -icer ne l>i trdil, da je 1'rst -alijan^ko mesto, ki ječi pod gospodstvom tujinca kakor n. pr. ]H>znaiijaki V ijaki i« "! iro-podstvom brutalnih Pruaov s.. i ir-i |»"d g-iNHlstvom brezsrčnih antrlež-h kramarjev ' < i. Pr«:vost gotovo ne ve vojno: ne ve. da Tr-r ui italijansko mesto, :n n^ ve, kako	tu Italijanom $rodi.
iranea ;e /aveia, da izvaja zaključek, .a -t* Tr-t mora vrniti Italiji, kakor n. pr. A /a«- i a n Iv»taringija Franeij?. Fran«*oski ■ -.i:*-! je Tore: veliko zairre>il proti resnici
- tem, da je Trst. podobno Irski ali Poznatiju, označil kakor črno točko na karti Kvrope, ki bi se takoj spremenila, ako bi narodi sami odločevali o svoji usodi • zagrešil se je [»roti resnici, ko vzbuja domnevanje, da bi	ako bi bil povprašan, ves Trst
odl<»čil za združenje z Italijo.
Kes je sioer, da je tu življev, ki streme jw> združenju z Italijo, ni pa res, da so ti življi tlačeni, marveč je tu n e ve r j e t no s t resnica, da so bili ti življi {doslej negovani od v 1 a <1 n e g a z i-stema in so po zaslugi, oziroma krivdi tega z i s t e m a gospodarji v Trstu. Ni pa res, da so ti življi — Trst. X prvi vrsti treba postevati, da je tu mnogo Italijanov, ki niso Italijani : ti so se sicer odtujili svojemu slovanskemu plemenu in so | celo strupeno sovražni svoji lastni krvi, katero pomagajo tlačiti narodno in politiški: ali ako bi prišlo na glasovanje, da li hočejo I dobrohotno jim avstrijsko vlado zameniti z italijansko, bi se premislili, dobro vede, da bi naše mesto s tem pahnili v negotovo bo dočuost, izroči vsi je vladi, ki bi že po na-naravi stvari morala podpirati njega najne-varneje konkurente: Benetke, Genovo in druga italijanska pristanišča. Bodočnost Trsta je naš dr. Rvbar na nekem shodu uprav drastično označil z besedami : da bi v Trstu, ako bi prišel pod Italijo, v malo letih — trava rastla. Ako torej abstrahiramo od očitnih iredentovcev, bi se Tržaški Italijani dvakrat premislili, predno bi spravili v nevarnost svojo lastno gospodarsko ekzistenco !
V drugo pa tr«d>a postevati fakt, da v in«'stu samem in v okolici žive tisoči in ti-k*i Slovencev, ki so zgražajo že nad mislijo samo, da bi se kedaj Trst združil z Italijo, ker vedo, da bi bila s tem uničena ne le njihova gospodarska ekzistenca, ampak tudi ekzistenca njihovega naroda. Slednjič žive tu kolonije družili narodnosti, ki iz razlogov, veljavnih za Italijane same, mislijo na vse prej,
nego na združenje z Italijo.
Agramer Tagblatt , ki se tudi bavi s člankom g. Marcella Prevosta, pravi povsem umestno, da se britko motijo vsi oni ljudje, ki , menijo, da branijo pravieo, ako se v >v<«jeni tradieijoiialnem antagonizmu proti Avstriji po-tezajo za italijanstvo Trsta. Zagrebški list pravi, da tu ne gre za konflikt med Italijo in Avstrijo. Italijani nimajo nobenega razloga za pritoževanje proti Avstriji, saj žive le od mi-
losti avstrijske države. T u j e k o n t" 1 i k t m e <1 iredentizmom in Slovani, a v tem konHiktu Francoz ne bi smel stati na >rrrini Italijanov, in to iz razlogov prava in slobode. Pravo in sloboda zahtevata, tla se Slo-vanstvo ob obalih Adrije reši hegemonije in od jarma itali janstva. Ta jarm je bil vstvarjen po krivi | h »liti k i poprej Benetk in sedaj Avstrije. Gospod Prevost naj ve — pravi zagrebški list — da v Primorju niso Italijani
pot potrebno, da je na tem zboru izlil nekoliko svojega strupenega žolča narodne nestrpnost, na naše predsednike g o s p o-d a r s k i D zadrug in je, otvorivši, zborovanje, obžalovaje konstatiral neudeležbo istih, pre-eital izjavo naših predsednikov p r e v e d e n o iz hrvatskega jezika — to se umeje — na i t a 1 i j a n s k i jezik, kateri da je, kakor je on prepričan, »eonoseiuta e viene parlata da ognuno, c Ia lingua d* ufficio,
žrtev tlačenja, ampak nasprotno: Italijani so tisti, altra potrebb" essere del Consiglio.....*
ki se svojo jM»litiko tlačijo slovanski element;	Kako nepravično in nedostojno da je
na vse mogoče načine v narodnem in mate-	vedenje naših predsednikov — je menil g. rijalnem p g ledu. Ta element se je sedaj i Campittelli — ki so izvoljeni, da zastopajo
vzdramil in v zavesti svojega prava "si hoče	gospodarske koristi naroda v dotičnih okrajih,
zopet pridobiti, kar so mu Italijani vzeli. V	osvetljuje naj dejstvo, da hočejo s tem razši-
tem svetem boju za rev indikacijo najlegiti-	riti svojo politiko tudi na gospodarskem svetu
mnejih pravic mora Francoz >tati na strani	in da se za drugo ne brigajo, nego za poli-
Slovanov, ker bi se sicer izneveril najslav-	tiziranje.
nejitn tradicijam svojega naroda.	Počasi, počasi signor Campitelli ! Mi pa
No, tla-si zavračamo trditev Prevosta, da	pravimo, de baš vaše postopanje stremi tudi
je namišljeno italijanski Trst v jednaki vrsti	v gospodarskem svetu več za vašo italijan-
S | k »dja n i lijenim i deželami, se vendar tolažimu	sko politiko, nego za racijonelno gospodarstvo
z zaključnimi stavki njegovega članka, kjer	v deželi in zavračamo vašo trditev glede naših,
pravi, da se podjarmljenim narodom mora	predsednikov naravnost kakor n e p r a v i č n o
posrečiti, da >e oslobode, ako bodo vztrajno	nedostojno!
delovali za svoje oslobojenje. To je nekaka	Kako blagodejno delujejo naše gospo-
vrst zgodovinskega zakona. Za Irec se Prevost	barske zadruge v Istri, o tem nam ne treba
boji, ker pada njih število. Za Slovence in	razpravljati tu. To vedo prav dobro tudi
Hrvate ^e ni bati tega, ker njihovo število	sami Campitelli e Comp. A delale bodo še
narašča. Število Italijanov pa se mora manjšati,	več, ko jim bodete dajali takih podpor, ka-
ker se ne more vzdrževati, kar je umetnega,	kor jih dajate italijanskim zadrugam; poši-
Po teorijah MarceUa Prevosta je torej ko-	ljab učiteljev za poučevanje v kmetijstvu,
nočna zmaga — meni > Agramer Tagblatt«	zmožnih jezika naroda hrvatskega in sloven-
—- zagotovljena Hrvatom in Slovencem.	skega, kakor jih pošiljate italijanskim zadrugam itd., katere pa se vzlic temu ne morejo ponašati z bogve Kakimi vspelii, ker delajo več za politiko, nego zc gospodarstvo.
Ako predsedniki naših zadrug stavijo
Enako kakor se naši hrvatski in slovenski	take gotovo skromne zahteve, kakor je ta,
poslanci ne udeležujejo sej v deželnem zboru	<la bi na občnih zborih govorili ž njimi ozi-
istrskem, se tudi naši predsedniki hrvatskih	roma, da bi oni sami govorili v svojem jeziku,
in slov. gosp. zadrug ne udeležujejo občnih	ni jim tako zameriti, ker so izvoljeni od hr-
zborov, ki jih deželni gospodarski svet istrski	vatskih in slovenskih členov in se poslužu-
prireja v Poreču. In sicer vodijo naše pred-	jejo svojega jezika, ki je naravno tudi
sednike skoro isti vzroki, kajti italijanska go-	deželni.
s poda v Istri je istotako predrzna tudi na	zadruge dopisujejo gospodarskemu
rečenih zborih gospodarskega sveta, kakor v	svetu v hrvatskem in slovenskem jeziku, go-
deželnem zboru. Svojo odsotnost pa naši pred-	spodarski svet pa njim v italijanskem. Enako
sedniki opravičujejo vsako leto in so jo tudi	^ dogaja včasih, da katera hrvatska ali slov.
opravičili za zbor, ki seje vršil v Poreču dne	zadruga mora kaj pisati italijanski zadrugi
14. februvarja t. 1. Signoru Campitelli-ju,	in v tem slučaju se poslužujeti svojega jezika
deželnemu glavarju in predsedniku deželnega	ena 1U druga stranka.
gospodarskega sveta v Poreču, zdelo se je to	Dobro. V gospodarskih stvareh ne bi
Mi ali vi?
p o n l i
T E K
Mu KriževacKeia pastirski list.
i Dalje, j
e danf-	tepa Mag«*slovljet»ega
kraja, v katerem biva uii- botroljubni nialo-rii-Ki nar-'d, ali n: bilo tako pred njihovem prihodom.
Pr< »strane ml.;	:):• -"'v'r;a. tr-t je in
vri»e — •	v,- • te predele. Smrklje, pasta-
ri«-e. vivki z drugimi vrstami vodenih ptie, bili —» tu jetlini prel»ivalei. Strnjieni pari so jn»1-. zrati. B«tlezni s-• razsajala tu. Smrt je grozila v-akemu. ki je bil t;iko drzen, da se e nastanil tu. — V takov j>ogul»en kraj p.»kli«*ali siromašne prednike današnjih Ma-i -ru^iv. Kaj občutili, ko so mislili na -. j r--Ini kraj? Mnoge »hI njih sta |x>tr!a rađanje in ljuta liolezen, mnogo njih ki^sti e obeblo v črni -^»tnati zemlji: ali to jim r. .lomilo volje, ni vzelo imici. Dali so se L;a mučno delo. .ledini s«nlelavee jim je bila nezlomljiva vera v dobro Previdnost.
Kakor -o -i junaški sinovi u-koških gora tu - -ekiro de;.i!i jiot, tak->	Malorusi z
i.i -uko prodirali v močvirje in kakor so pred ■ eiiniorn«>-tj » onih padala staroveka debla in zgubljale gošče in kaeare. tako so se
iz-pred neutrudnega Mr.loru^a umikale stoletne vode, se svojimi stanovalci vred : in pokazalo se je -uho kopno, po katerem so se kmalu vile brazde, izorane maloruskimi plugi
v slpni bujni črni zemlji.
Njiva do njive, polje do |K>lja so pokrivala kmalu široko ploščad, na mestu nek-| danjih moč v i rje v. A sredi polja so se, kakor otoki v -injem morju, pod i gnile krasne vasi in v istih čisti beli domovi, lej>o prirejeni po neumorni roki marljivih domačic. V sredi vasi pa so zgradili prostrane Božje hrame, ki .-o odmevali Božje hvale iz li-t pobožnega malorn-kepa ljudstva.
In tako, trlejte. so se brezkoristna in neplodna močvirja pretvorila v vrte in žit-niee pod roko mučen'škega teua narmla. Z motiko in plugom je širil tu prosveto, kakor jo je žumberački hrabri sin čuval z mečem na granici.
A kdo mu je dal toli divne moči, da ni klonil mi obnemogel v stoletnem mučnem delu, trpljenju in l>orbi ? Isti oni, ki jo je dal žumberačkemu narodu: sveta naša Cerkev pravoslavna katoliška. On jo je iskreno ljubil ; a ona pa je storila tako močnim, da je v sredi nevere in verske brezbrižnosti ostal trd v veri, nravstven, zdravili jak, drugim za uzor po pobožnosti in či-
stosti življenja, kakor tudi po treznosti in delavnosti : rastel je, množil se, širil se, upiral se vsemu ter se dokopal tudi do časnega blagostanja. — Glejte: kako č u do je storila n a nje m sv. naša ve r a, katero ima po takem zahvaliti na vsem. kar je in kar ima. Oj, da bi se vsikdar spominjal tega in da bi vedno ostal stalen in čvrst v veri svojih praočetov, mili naš maloruski narod! — In glej nadaljnje čudo! <><1 malene peščice prvih naseljencev : kolik je nav-stal narod ! Iz župnije Kerestura in Kueure, ki je navstala kmalo iz njega, kakor iz močnega čebelnjaka : izletal je roj za rojem in se spustil ne samo v žitorodne kraje baškega podunavja, kjer sti se po vrsti vstrojili župniji : Novi sad, pa Vrbas, a v zadnjem desetletju minolega stoletja tudi naj no vej a, z vso mladeniško močjo cvetoča župnija *'jur-gjevo, ampak se povspel tudi preko starca Danubija in vinorodne Fiuške gore v kraje iičnepa Srema. Tu se je podignila prva župnija Sid, za njo Petrovci, v drugi |>olovici XIX. veka Mikluševci in Bočine i ; slednjič v osemdesetih letih minolega stoletja Mitroviea. A glej, tu so vrli sinovi šidske župnije iz Berkasova in Privine glave nastopili svojski, da si ustanove samostalno župnijo.
Po pričevanju zgodovine je že v XVIII.
stoletju naša nekdaj -vidnička, a od leta 1777 k r i ž e v a č k a škofij a, liki heroj, stala na dveh čvrstih trdinah : Žumberku ter Bački s Sriemom. V prvi tretjini se jej je pridružila posestrima Dalmacija, kjer so se ustrojile tri grško-zjedinjene župnije. Na ža-losr, bila je tu sv. 1'nijaže v zibeli poškropljena s krvjo mučenikov, vrlih njenih svečenikov. Istodobno je nastala v Hrvatski župnija Dišnik od novoujedi njenih tamošnjih prebivalcev. Zelje po ujedinjenju so se pojavljale rudi kasneje od časa do časa. Osobito so prihajale izjave takih želja koncem minolega stoletja toliko od pojedinčev, ko-I likor od celih skupin naroda. Tako se je v tej dobi ista želja znova probudila v Prgo-molju, okraja belovarekega, pa se to pot ni dala z ničemer več utišiti.
Seme sv. Unije, vrženo v ze m-i j o in v s k 1 i 1 o, če tudi pogaženo, po letih klije vnovič. Vete r, ki je hoče odpihniti, je dalje raznaša. A tako tudi biljke, ako t u d i pokošene, zopet rastejo iznova.
Na videz umrla v katerem-kuli kraju sv. Unija samo sniva in naenkrat se zopet prebuja !	(Pride še.)
uvoz piva iz Avstrije od leta 1*94. sem vedno manjši. <Gospodarske neprilike, pravil je, da so na vsta'e vsled mnogoštevilnih ujm, (»oleznij med živino in v s led pogrešk v gospodarskih razmerah z Avstrijo. Izrekel je pričak«»vanje, da spoznavanje kontinentaluiii razmer obeh državnih polovic privede do tesnejšega združenja istih. Obsojal je one avstrijske kroge, ki agitiraj«> za ločitev obeh državnih polovic.
Ministerski predsednik Szell je odgovarjal na interpelacijo glede dogodkov v Mareš-Vasarhelv (povodom volitev) ter ie izjavil, da je na podlagi strogih preiskav dokazano, da žandarji rahili orožje le v silohranu. Izgrede so provzročile civilne oblasti. ker niso pravočasno ukrenile potrebnih odredeb. Zdi >e. da je veliki s« hi i k za nemari a t svojo dolž -nost in ie radi tega suspendiran od služIte in v disciplinarni preiskavi. Nesreče so zakrivili opozicijski volilci. ki so terorizirali volilne vladne stranke. V leda se ni mešala v volitve. Odgovor ministerskega predsednika ie zbornica vzela na znanje z veliko večino.
Za železniško zvezo med severni lijo postaja čim očevidneje. V dneh 10. in
11. prihodnjega meseea bo v Toulonu velik sestanek francozkega in italijanskega vojnega
I>rža\ ni p -i Veko^liiv > j. i n č i i je v *eji zl>or- hrodovja. (Govorilo se je tudi da bo na se-niče |».-hiTi<-»-v <lne1l. m:ir«:i li*H. predloži i nastopno	,	. . .	.	, , , . v
re-.olu.-ijo	stanku sodelovalo tudi rusko brodovje. \ esti
Z oz rom na to. da bo z gradnjo od veli-	iz Kiraa J,a °lK>rekaj° temu, opažujć, da vlada
kega oela prebivalstva Ltre jako zaželjene	*™™zke republike želi. da se na sestanku v
lokalne železnice Trst-Poreč jm«krbljeno le za	Toulonu manifestirajo samo s.mpat.je, ki spa-
j»otrel»e ^vernega in srednjega dela zapadne	jaj° ol,a »>rateka naroda. Italijanska eskadra,
jfctre.	*	ki odpluje v Toulon, je že sestavljena.
z ozirom na to. da že obstoječa državna	ToreJ simpatije, ki spajajo oba ».krvna
železnica sluzi v glavnem vojaškim interesom naroda, hočejo man.testirati. Ali se ne čuje to in zahtevam med prestolo m mestom in voj- . kakor javljanje Italije .hI trozveze? Kes
n;m pristaniščem v Pulju :	* je *ieer- tIaJe kaka država lahko v/vezi z dru«°
upoštevaje, da temu nasprotno severna državo, ne da bi o tem trpele nje dobre raz-
I.-tra od meja Tr-ta do l iniji dela Istre. mere tret.'e- (la tore-*' ue treWa ravn°' da Volosko, Opatija itd., nima direktnega, za	to«.Ionske slavnosti v manifestacijo
ekonomski razvoj jako potrebnega komunika- simpatij spajajoči!« Francoze in Italijane, ob r;t sredstva*	enem že znakom, da Italija zapušča zvezo z
Avstrijo in Nemčijo. Ali vsakomur se bo
smela imeti l»es«-de politika, kakor pravite vi, signor ( umpitelli; ab" ni re- in ni res. da na-e zadruge zanašajo politiko tudi v gospodarske stvari.
B<>dirno < wlk rit i in recimo raje, da so -ignor ( a napi tel I i >arn in njegove zadruge one, ki vlačijo jM»litiko tudi v gospodarske stvari. To dokazujeta njegovo postopanje kakor predsednika na zl»orovanju dne 14. februvarja leto- in pa slučaj, ki se je primeril baš te ini, da ne lx»mo navajali drugih.
Neka naša zadruga ie razpošiljala svoje j publika*-je mej drugim tudi italijanskim zadrugam v I-tri. Te publikacije so bile strogo j _r -podar-ke vsebine. Italijanske zadruge (predsedniki* a Ia prof. Brida in dr.) pa - • se branile sprejemati jih. kakor hudič križa. Vzroka * temu .-H-er ni-o |*»vedale izrecno, ki pa je ! jaseu, kakor i»eli dan ! ^»pi* ni bil sestavljen v — italijanskem jeziku !
Vprašamo vas torej signor Campitelli, kedo meša politiko ■/. gosfiodarskimi vprašanji, mi ali — vi ?
m vztočnim delom Istre.
Kahiro, da skliče splošen kongres vseh ne-zadovoljnih Mladoturkov, Armencev in Makedoncev.
cijj-keg:
u[M.-ievaje, da po tozadevni železnici ne
bi bilo ustreženo ie nrjnim potrebam onega
malce čudno zdelo, da sti si francozka in itali-
prebivalstva. ki pogreša brzih prometnih sred-	vl*la izl'™li za to manifestacijo baš
stev za izdaten razvoj -vojega gosjh.darsketra	hiP» ko ve>" 8Vet &°von ° i»tol,u lta"
delo vanja. ampak t uli interesom vse pokra-	trozveze: Vsakdo si bo mislil, da so
j:ne in države :
tu odločevali posebni nameni. Iz Kerolina doli zatrjajo sicer s posebnim povdarkorn — v Kimu pa so bolj molčeči —, da v razmerju med Nemčijo in Italijo se ni nič spremenilo, in da je prijateljstvo in soglasje isto, kakor je bilo, ali javnost, ki za vsakim dogodkom instiktivno išče tudi vzroke in v
Politični pregled.
V TRSTU ilne 1- marca lWJl.
ujKrštevaje -lednjič okolnost. da ie deželni odbor ^tr>ki od leta l"**;*. »em opeto-vano jedn< j^las-no sklenil, da je c. kr. vlado naprosit za oživotvotjenje železniške zveze, po kateri bi bil ,-odni okraj Podgrad zvezan z onim v Voloskem v istem (»oliškem okraju :
je (tovabljeua c. kr. vlada: da čim hi-	vsakem (1'*,Kiku nJe^ bo le mislila,
treje ,»o,krbi za studije m operate, potrebne	<ia Imm1° loP°vi z italijanskih ladij, k. bodo
v Tehničnte-ekonomskein. komercijelnem in H-	grmeli predsedniku francozke republike v
nancijelnem ,»ogiedu, da se kra"j in postaja	P^^rav, in francozki topovi, ki U>do gromel.
državne železnice Herpelje zveže s krajem in	v odsdrav, oznanjali svetu o simpatijah med
postajo južne železnice Šapljane ali Jurdani,	Francozi in Italijani, ob enem naznanjali
da , tem severni del I*t"re «4 mej Trsta.	tudi ° ^emembi med obema drža-
Goriško-<;ra<hščanske .n Kranjske spravljen	v » m :t r •k v » r J ■ velike medna-
v direkten obrat z vstočnim delom ^dotoka	rodne politike. Vedno treba imeti pred
istrskega	očmi, da je Italija prišla v zvezo z Nemčijo
!e vsled dejstva, da se je Kianeesco C-rispi zaplel v H is ma rek o ve mreže. Bismarck je hotel K ranci jo izolirati. Na to že cekS ni tn«»-gel misliti, da bi kedaj prišlo do zveze med samodržcem v Petrogradu in predsednikom
0	parlamentarnem položaju ni	republike v Parizu. Med Anglijo in Francijo dane- »eležti pox~l»D:h vesti. I v. j»oročil o p«»-	itak ne more biti razmerje intimno radi razhajanjih ni- 1 načelnik klubov, ki s«, -e vr-	nih vprašanj kolonijalne politike. Bismarck je šila te dri . je (-.sneti, da je parlamentarno	imel Avstrijo že n:* svoji strani. Trebalo delovanje zagotovljen«» le do Velike uoči, ker	je torej pridobiti še Italijo in Francija bi
zastopniki Cehov izjavili, da se začas po	bila osamljena in Bismarck bi bil mogel le
Veliki n>><-i ne tnorej<» vezati, ker nimajo po-	izbirati trenotek, ktlaj jej zada še en in
trebnih p* ■••ola-til. P- vdarjali so pa. da bi	zadnji udarec. No prišlo je drugače, nego je
bile dispozicije za ugodno rešitev predloge o	računal Bismarck, ali Crispija je zavel in ga
investic jah. toli zaželjene <»d Nemcev, mnogo	nahujskal v nezmiseltio in za Italijo kata-
ut:«.«ineie. ako ^e še pred \*e!ik<« n<tčji» reši	stroi'alno carinarsko vojno, dobro vede, da za
pre<lloga o žganju, zaželjena [M»sebuo od	tem pride p<>poln<f politiško o<ltujenje. Po
Cehov.	istem naravnem zakonu se mora sedaj proces
1	'eški radikalni in narodni soci)al;-ti	vršiti v nasprotni smeri: čim >o odpadli go-pripravtjajo na akcijo v velikem stilu. Pri-	spodarski vzroki, mora priti do zopetnega javljenih fe l>aje že kakili -JtK> zltomvanj. na	jtolitičnega zbližanja med Italijo in Fran«*ijo. katerih hočejo |»ohijati politiko M la« h »Čehov.	Italija pa, živeča v rednih trospodarskih od-Hrupa 1m. -eve«la veliko, aii hrup ni še	nošujih. ki dovoljujejo glasno manifestiranje vsikdar tudi glas vseukupnega naroda. <)	sirapatij na obeh straneh, ni za Nemčijo več tem priča dejstvo, da je mladočeški klub	to. kar je bila Italija, ko je še bila v cari-preje! brzojavko, da ie -imd ol»Činskih načel-	narski voili s trancozko sosedo ! Italija, spo-nikov \ -eija žamberskega okraja uvažil te-	prijaznjena in spravljena z Francijo, nima več žavni p ložaj češke delegacije in je soglasno j pravega razloga za pripadništvo k trozvezi, a odobril nje dosedanje po-topaoje. SIicmI je	Nemčija >arna tudi nima več pravega inte-
|H»zval |M»r-lance, naj |h» najbolji vednosti svoji delajo na to. da ln»do neoddatiie pravice naroda pridobljene čim prej.
Iz ogerskega parlamenta Po dovršen razpravi o finančnem zakonu ie ti- membe. ■ančni m;ni<ter v seji tn:nole sobote o|N»zarjal na stalno zmanjševanje stroškov v primeri z
resa na zavezništvu s tako Italijo. Od takdi kriterijev >e daja voditi širša javnost, ko se krčevito drži menenja. da .»e v razmerju med državami Kvrope pripravljajo velike spre-
Nemiri na Balkanu. Iz Carigrada poročajo, da je miadoturški odlx»r pozval
Tržaške vesti.
Kadi praznika st. Jožefa izi«le prihodnja številka »Edinosti« v sredo popoludne oh navadni uri.
Oonja proti rimsko-katoliški cerkvi slovenskega unijatskesa obreda. Znan<» je iz cerkvene in iz posvetne zgodovine, koliko je morala sveta Ciril-Metodova cerkev prestati od Nemcev na severu in od Latinov na jugu. Oboji st> svojo divjo gonjo proti vernim Slovencem zakrivali pod plaščem katolicizma. U me vali pa so katolicizem tako, da s<» trdili krivi nauk. da mora biti Latinec, kdor hoče biti katoličan«. V tem so bili vedno jedini Nemci na severu in Latini na jugu. Imeli so pa tudi svojih oprod mej Slovenci samimi, ki so izvrševali delo .lude-žev Iškarijotev. Vselej, ko so Slovenci zaželeli priti zopet v naročje sv. Cirila in Metoda. zaganjali so oni drugi divij krik, da se s tem ruši sveta katoliška Cerkev. Kakor je bilo nekdaj, tako je tudi sedaj. Sv. katoliška Cerkev v Avstriji ni slobodna. Izlasti pa kaže odvisnost Cerkve način, kakor se imenujejo Škotje. Tudi so vse uredbe v Avstriji na cerkveno verskem polju take, da je vsako sodelovanje lajikov popolnoma izključeno. Ivo državna oblast nastopa proti pravim Kristovim namestnikom, navadno c. k. moderni, latinski škofje molčijo, ali pa jej še celo pomagajo. (Znani so nam slučaji iz neke primorske škortje.) Verni lajiki. ker morajo molčati v takih slučajih, bili bi slobodi katoliške cerkve na veliko pomoč, ako bi se jim vrnile one pravice, katere jim po pravilih organizacije katoliške t'erkve tudi pripadajo.
Tako si lahko tolmačimo gonjo, katero je proti unijatskemii vprašanju vprizorila c. k. vlada in ž njo krivoverski »Prim. List« in latinski »Slovenec«.
Za glavo smo se prijemali, ko smo čitali v teh listih napade na sv. unijatsk«» cerkev. Profesorji bogoslovja, doktorji sv. pisma. Slovenci po krvi in osvedočeuju so zvali svete unijatske obrede — staroverske in razkolne, zasrainovali so sveti slovenski cerkveni jezik, napadali so škofa mučenima križevačkega, vladiko Julija Drohobeckega in verne Ric-raanjce. Vrhunec njihovega hudobnega dela je bila trditev, da bodo morali Slovenci, ako prestopijo na slovenski unijatski obred, zidati nove cerkve, ustanovljati plače duhovnikom in da si (tako nalože neznosno breme.
Mi mislimo, da oni vedo, da so cerkve naše in ne latinske. Ko prestopimo vsi na slovenski unijatski obred, pojdejo z nami tudi naše cerkve in naši katoliški duhovniki. I "bogi smo sicer, a naše uboštvo nam ne bo branilo skrbeti za dostojne hrane božje. Zakaj vendar ti konfuzni latinci. ki tako skrbe za naše slovenske žepe, nikdar ne pišejo o ogromnih svotah, ki se nabirajo za neke zavode, proti katerim je h i l s v o j e dni celo k a p i tel j ljubljanski? Vprašanje
stavce vo).
V Ricmaujih je povodom praznika ?-v. -lo-žeta odprta slovesna božja pot v ondotno slovensko svetišče. Proti tej božji poti se je vzdignila agitacija z vseh strani. Ker je stvar slovenska j in strogo katoliška, ne najde podpore pri latinskih župnikih in c. kr. vladi. Niti oglasov, ki s ti izdani tudi znanjem tržaškega latinskega ordinarijata, niso dovolili nabiti po cerkvah in ulicah tržaških. >Pritu. List« zasramuje iz istih uzrokov poštene Kicmanjce, »Slovenec« pa se norčuje iz njih, da oni, kakor unijati, poslušajo katoliške govore frančiškana o. Milana iz Pazina (Mar niso hote spremenili pri »Slovencu« Pazin v italijanski Koper?!)
Ricmanjci so katoličani, kakor »o bili tudi poprej, dokler so bili v latinskem obredu. Po določbi katoliške cerkve se smejo unijati, ako nimajo svojih duhovnikov, posluževati drugih katoliških duhovnikov • • ruzega obreda armenskih, latinskih in sploh takih, katerim so najbližje. Vsled vplivov nekih c. kr. mo-: dernih latinskih Škotov se riemanjsko uni-jatsko vprašanje ni še moglo rešiti do sedaj na avstrijskem ministerstvu. kar je »Slovencu« dobro znano. Keši pa se v kratkem in s i c r ugodno za sveto unija tuko cerkev Sveta, katoliška cerkev je pa že to vprašanje rešila. Hočete li znati kako? Poslušajte z namiglaskatoliškega Škofa.lulija Drohobeckega, i ki v svojem letošnjem pastirskem listu, kate-
ru aolim let -m : opozarjal ie na to, da se Damath Mainud Pašo. kateri ie jn.begnil v rega objavljamo v podlistku, piše tako-le: »Glo-
boke sledi je zapustilo isto leto v zgodovini mile naše škofije tudi zbok izrednega in neobičajnega dogodka med bratskim nam slovenskim narodom v kršnji Istri, v selih Ric-manje in Log, katerih pobožno prebivalstvo je — od bivši vse navale razkolniških zapelji vcev — in ostavši verna deca na sladkih prsih sv. n im sladke Matere katoliške cerkve
—	zaželelo prestopiti iz latinskega obreda v mili naš grški obred staroslovenskim jezikom, v o b r e d sv. Cirila in Meto d a. Z ozirom na preveliko važnost in izrednost ter ne-običajnost tega dogodka — priobčil sem to Sv. Očetu radi potrebnih navodil! Po OĆe-tovski odredbi svete Stolice so ti verniki. prijavivši svoj izstop iz latinskega obreda — »In spiritualibus* začasno poverjeni moji upravi in pastirstvu. Iti tako so
hvala Bogu — ti vsikdar pravoverni potomci dičnih svojih dedov in zvestih učencev sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda ostali tudi nadalje v pravoslavni katoliški cerkvi kakor verni po d a n i k i r i m-k e g a p r v o p r e s t o 1 n i k a.«
Tako je torej to vprašanje konečno rešeno. Tako pojde naprej tudi v Trstu, < Gorici in v Ljubljani. Gospodom okoli - Primorskega Lista« in »Slovenca« gre velika zasluga. da so to vprašanje spravili v pravi tir. Mi bomo skrbeli, da se bo mej našim narodom širila prava katoliška resnica — ne pa latinska konfuzna „mota. Nazaj k sv. Cirilu in Metodu !
Ljudsko štetje ! Minoli teden je bil gosp. Se bas tj a n C. iz/ihce Olmo I. pozvan na sekcijo za ljudsko štetje. Iver so bili on in njega družina vpisani, da govore v družini slovensko, ga je magistratovi uradnik začel izpraševati, Iiako da govori na delu. Ker je stranka izjavila, da govori največ — nemški, je uradnik takoj prečrtal besedo »slovensko« in na nje mesto postavil — nemško! ! I
Ni zadostovalo magistratnemu uradniku, da je vničil že enega Slovenca; ne, on je vprašal očeta tudi kako da govori sin v službi in ker je oče izjavil da sin v službi govori tudi nemški, je magistratovec zapisal v lo. rubriko prvo — nemško. Potem pa
—	slovensko ! !
Ko je kasneje mu sam šel na sekcijo, <la se prepriča, da-li je vse v redu, je dal takoj prečrtati besedo »tedesco«, zapisano kakor rečeno zgoraj ! Gosp. C. oče pa je še zapisan za Nemca, da-si je njega občevala: jezik slovenski ! Magistratovci trde. da se v lo. rubriko lahko zapiše vse jezike, ki jih govori doticnik, mi pa vemo, da je to le navadna mahinacija, s katero krčijo Število Slovencev.
V april! Ne mislite.Jčitatelji, da smo res tako »nazaj« v pratiki, da ne bi vedeli, da včeraj ni bilo še 1. aprila, ampak povedati smo vam hoteli le, kako je sinoči ob .s in pol uri nekdo poslal v »aprili tukajšnje gasilce s tem, da jih je obvestil o namišljenem ognju v mirodilnici gosp. Jenul-a v ulici Carradori in Geppa. Kar dva voza sta pri-drvila z dvajsetorico gasilcev; ali z vsemi lučmi, ki so jih pripeljali seboj, niso mogli zaslediti napovedanega ognja !
Take »špase« uganja tržaško — pobalinstvo !
Ne pretiravati. Pišejo nam: Dan lil dan čitam pritožbe o še vršečnn M-, ljudskem štetju. V začetku sem odobraval te vaš.* in vaših poročevalcev — jeremijade, ali to le v začetku !
<) tem, kar je vaša »Ldinost'. povedala o »slavnem« ljudskem štetju, osobito, kar prinaša zadnji čas, ne morem reči drugega, nego, da je — pretirano ! Kako morete sumničiti naš »slavni« magistrat, ko vendar stori v.--mogoče in nemogoče, da le doseže — kar hoče doseči! Kje vdobite takih vrlih uradnikov, kakor jih ima naš magistrat
Ti neumorni uradniki hodijo prvo p.» hišah (vsaj po okolici), kjer popisujejo vs<% izjemši 1 -». rubriko! Zatem pošljajo »prvega komisarja« (kakor pri sv. M. M agdaleni !j, ki mora pregledati, je li vse v redu ! Za t«*m_ pa pošiljajo še neštevilo pozivov strankam, katere morajo osebno na dotične sekcije, da jih tam (ako se to ni zgodilo o že prvih dveh operacijah !) zapišejo za Italijane!!
K a j v e n d a r h o č e t e š e? Moje skromno menenjeje pač to da je magistrat storil več nego svojo dolžnost, ko je celo trikrat verificiral ali prav za prav — rektificiral svoj operat!
\ dokaz, da magistratovi organi postopajo povsem nepristransko za — lahonsko »stvar, naj služi sledeči slučaj ; Minoli teden je bil
It. iz ulje«- Kamelo pozvan na sekcijo. K*t |»a j«- bil <>n sam aHržan, je |H«lal tjikaj |»olt»oletnega >ilia. Popi>na |M»la. lz-jw»Injena v -lovenakem jeziku. je bila vsa jto-u«'/nana O* »bito je bila	rul»rika vsa
|ir»-»*Ttana ! Magistrat«tv**i so rekli : naj jim ;jo-p- I>. j h § v« * |M«latko, da napišejo novo |m»1o, -eveda v — la>kem jezika! <i»»>p. 11., ki je tak«.j um« I, «la pr«- tu za vničeuje >e ene slovensko iz|*oliij«-ne p »le. je |»a rekel: Ako ste zamarali prvo |»olo. da j ti mi novo, da je -ain izpolnim! In res je go»p. B. vdobil polo, katero j«* izpolnil — kakor prvo. Vidite, kako -krln- za n-d in s»iajr«»!
iiniM,
pa t«*m revežem \>i
svojo glavo In z bistrim očesom preiskal. dali je v njegovem kraljestvu vse v re«lu. Plinove in električne svetilke so bile že deloma pogašene. P»ila je že tretja ura zjutraj.
Po neki stranskih ulic blizu mestne bol-nišniee stopal je tesno oklenjen mlad parček, se od časa do časa ustavil ter po nekolikih dolgih, srčnih poljubih zopet nadaljeval svojo pot: luna ni motila srečne dvojice s svojim, včasih tako nadležnim svitom, slabo brleče tržaške plinove pa -e manje. Vstavila sta se zopet dolg, tesen objem, še en poljub in potem še en prisrčnejši____
—	Zl>ogom, Ivan, jaz moram domov, prihrani trud. pro-j lahko noč!
—	»Sladko spavaj
Vesti iz ostale Primorske.
X O d p r t grob. V včeraj gospod Ivan D e k 1 e v a, veletržee, predsednik >Trgovsko-obrtne zadruge« in »Trgovsko - obrtnega društva« in načelnik n idzorstva »Goriške ljudske posojilnice«. — Uglednima rodbinama Dekleva-Hausner naše iskrene sočutje.
Vesti iz Kranjske.
draga < ri/ela, na svi-
nai v-« j »oz van i |nr»uemaj«» jNir-p. i».. in naj zahtevajo čiste ]M»le, m«*sto da na
-akcijah dajejo jM-lalke' L«- ne pretiravajte!^ jvail in Gizela. Gizela je stekla p: oti domu
-	temi fantazijami« in I »od i te gotovi, da je IjmUko št« tj«-gola iti čista — falzifikaeija !! !
Smola ali irretarski	! Slavni
^retar-ki - eoro«. ali cikorijiaško jtevsko društvo z Grete. je leto- doletela prava — smola ! I>,,n Joeip duri/za — glavni steber tega — ne 1 * »d ura trt-ba *<*ora«, ali društva (?». je dal za -v. Moh r kroni«- in en si-deek piva tem sinovom slovenskih očetov kakor navadno — v odpadniki s*. >e že veselili te izredne : nagrade . ra« bij oči se, «la se cikorijašem vremena jasnijo! K<> h* pa šli, kakor slučajno, na »naš« mruij*—trat. da tam vs p rej mej o običajno plačilo za — prodano cikorijo, jih je doletela smola, ker jim je cro-pod manještrat« odtrgal ono -voto, ki so jo vsprejeli za -v. Mohor !! Vse, vne so jim zaračunali. Niti na -*tdček piva niso v vrlem »«i»ru* nemih« razočaranje. l>ruga -mola je bila ta. da je »tfosjHKl manještrat« | o*-tal gluh na pismeno prošnjo cikorijaških pevcev, naj -e jim |M»viša krvavo« zaslužena plača ! Tretja smola je bila. ko je Katica dala — o priliki zadnjih volitev — na<l 7<> litrov l»ožje kapljice, za katero še danes čaka
—	plačilo! Mi<*a kovačeva, pila nič plačava, ali gretar-ki eikorijaši — kar je v»e eno — se pa smejajo, ker je Katinka prejela tako mastno nagradio za ondi • >() kroni«*, katere je prejela preti volitvami od judovsko-ize-dentar-kih lahonov! No, za lepo svotico »JO kroni«* se že lahko daruje še 7<) litrčkov — kaj ne Katra?! Smola nad \>e smole je pa, ako kak krčmar ne vs prej me 4" kronic, kateremu izlijejo iz starega mesta ali geta, ker -e mu zdi. da je taka svota nezadostno za — -kar|Mi! \"i g<»-pod urednik >e gotovo čudite in premišljujete, kako mi je bilo mogoče odkriti vse te gretarske — tajne! Da Vas rešim nad a Ij nega premišljevanja. Vam povem seveda na uho). da je meni prav lahko odkrivati gretarske skrivnosti, ker sem vsaki dan na delu z gretarskirai eikorijaši, ki so pa, ker Slovenci, prav dobri — zidarji ! Vi veste, da jaz rad delam, kakor tudi to, da rad — pijem, seveda ne čez mero. I>a je pa dobro tudi piti — za potrebo — mi gotovo pritrdite, ko Vam povem, da tu napisano nabral uprav — pri čaši ruj nega okobčanskega vinca!
Preo bruj eni C'ikorijaš.
Vohunstvu! Minoli teden smo !tili objavili slučaj, ko je bila neka slovenska žena odpuščena iz službe le zato, ker je izjavila, da je njen občevalni jezik slovensk:. Povedali smo tudi, kdo je «• tej priliki igral — vohuna.
I ►ane?' imamo drug sličen slučaj, ki pa je — vsaj za sedaj — ostal brez žalostnih posledic.
Neki slovenski delavec, službujoči pri laških gosgtodarjili, je izjavil, ko je bil poklicati na sekcijo za ljudsko štetje, da je njega in njegove družine občevalni jezik slovenski. i "ez par dni je bil (tozvan k gospo-! darju. Ker ni bilo gosp<tdarja v pisarni, je
* S l o v e n s k o gledališče v L j u b-1 j a n i v zadregi. Slovensko gledališče v
Ljubljani je v zadregi, ker dosedanja inten- j ducent na konsumenta.
danta Hubad in Milčinski, ki sta dve leti ; s denje ! Se en kreitek poljub in — ločila sta	. ,	,	, . .
_	_	.	.	. nosila to težko l>reme, hočeta odstopiti. \ pra-
šanje je sedaj, kje dobiti naslednika ? Ali po prospevati. poročilih in ljubljanskih listih o shodu, ki e
je bavil s tem usodnim vprašanjem, posne- vzajemno delovanje naravnih zakonov s i mamo, da je skoro ni nikake nade, da bi d<*- j Ve»kim slobodnim delovanjem. J bili naslednika in naravnost be lest no so nas
tudi pravi sebičnež mora doprinašati delo, hote ali nehote, za svoje soobčane, sodele-Gorici je umrl y,ane itd. ako hoče, da mu bodo drugi pomagali o sredstev, ki nasitijo njegovo sebičnost.
Narodno gospodarstvo ni samo skupna svota vseh posamičnih gospodarstev, ni satuo borba za obstanek vsacega proti vsemu, temveč je jednotno delo, v katerem je vsako posamično gospodarstvo odvisno od skupnega in skupno gospodarstvo zopet od posamičnega.
('vetoča trgovina in cvetoča obrt možni I sti samo jedna poleg druge; konsument je navezan na producenta isto tako, kakor pro-
Ni mogoče, da bi samo jeden prospeval, medtem, ko bi vsi i drugi propadali : vsaj dolgo časa ne bi mo-
d ve
a se naenkrat ustavila : v bližnjem zvoniku je bila ura in Gizela je počela šteti: ena. . . . . tri.
— Tri ure. ojoj. kam naj grem se< revica! Doma je zaprto, in ako grem zdaj domov, me oče — nabije.
Narodno gospodarstvo nam
prikazuje
lo-
Narava nudi narodom gotove predpo-zadele zaključne besede predsednika shodu	i>0 katerih morejo uravnati svoje go-
viteza Blei\veisa : da bo odbor skušal dobiti
spodarstvo, vendar leži v slobodni volji po-Favala je potem, ne vedč, kaj bi počela, intendanta, da pa ni nič upanja, da bi ga j 8arajčnjka in celih narodov, na kak način ""	i!, |M' Ulici Maiolica' kJer Je lw> naključju nale- dobil, in torej ne bo preostajalo druzega, nego ;zrabljajo dane jim predpogoje in kako si
S^.v n^ki ^teta 1,3 ,K,prta Vr3ta "eke	Je — gledališče zapreti !	urejajo svoje gospodarstvo.
' *	J__* " __*	m . I	mm M^ k	•• bn	I A.k I vt I •>	' a 1	1*1-1	«	A	t "	I " t	___1___
uotri in. oj sreče, tudi vratarska sobica bila	To bi bila sramota to bi bil moralen
je odprta. Ker ni vedela kaj boljšega ukreniti	polom slovenskega naroda. Apeliramo torej na
stopila je notri, leirla na tla in mirno zaspala,	prvake ljubljanske, naj store vse možno, da
1 sni vaje o svojem dragem Ivanu. Iz teh lepih	Iie pride do take sramote marveč, da
sanj pa jo je ob 11. uri zjutraj prebudil hišni	ohrani umetnosti, ki se toli lepo razvija v
eerberus, kateremu se je ta lepa pojava 17-letne deklice zdela kakor kaka dogodba iz sveta pravljic. Negalantni vratar, kateremu so najbrž že (»bledeli spomini na idealno lju-|H«zabJi, k.u je pi «\zi K 1 ° | |>e7;eil mladeniških let, je izročil »leklico stražarjem, ki so jo odvedli v ulico Tigor. In na ta način se je završila ta tragična noveleta.
Padel Iz višine petih metrov, jfjf-letn: težak Josip Benčin je v sobot«' ob 4. uri po[H>iudne v čistilnici riža poti Skednjem padel iz višine pet.h metrov in .-e močno poškodoval na lobanji in nogah. Zdravnik, katerega so pozvali z zdravniške postaje, dal je revežu najnujnejšo |M»moč, na kar so ga s kočijo prepeljali v njegovo stanovanje.
Ulovljen beiriiu iz vojaškega sarni-zijskejra zapora. Vojaška eskorta 47. pe--polka v Gorici je pripeljala včeraj v na.se mesto civilno oblečenega vojaka 4.*7. pešpoika Mihaela Trampuša. Trampuš je bil od vojaškega sodišča v Trstu dne ] januvarij;.
obsojen na "J ieti ječe v trdnjavi. Ubežal pa je v noči med l1 in marca iz tukajšnjega garnizijskega zapora, kjer je čakal, da bi ga bili poslali v trdnjavo v Petrov Varaždin.
Klatil se je p* tem	Italiji. Švici in
Franeoski. «lokler ga aiso slednjič dne 7. t. m. aretiral! v Vidmu in ga potem izročili avstrijski oblasti v Korminu. Sedaj je Trampuš zaprt v zaporih vojaške bolnišnice, ker ima baje jetiko.
Neznani ta'ovi so v neki hiši ulice -<-ui v>e Giuliani pokradli iz podstrešja štirim družinam različno blago. Vse štiri gospodinje so se podale in eorpore na komisarijat pri sv. Jakobu, kjer so naznanile žalostno novico.
Vreuien9kl vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj	ob 2. uri popoludne
15.0 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7b7.o. — Danes plima ob 7.53 predp. in ob ^.4»
ponos vsakrtgar, ki se čuti Slovenca ! !
* V Idriji je začel izhajati nov list pod imenom »Jednakopravnost«. Izdaja ga tamošnje politično društvo jednakega imena, a tiska se v Gabrščekov: tiskarni v Gorici.,
Narodno gospodarevo nastaja, raste in se razvija vsporedno z narodom.
Početkom je ono prirodno ; vsaki posa-mičnik si sam pripravlja vse, kar potrebuje : pozneje se razvija v denarno gospodarstvo ia slednjič v kreditno gospodarstvo.
Brzojavna poročila.
Trgovina in promet.
Narod no-irosjpndar.sk i pomen k i.
VII.
Privatno gospodarstvo ali gospodarstvo posamičnika je tako tesno spojeno z občnim gospodarstvom, da ga ni iu< goče soditi in urejati samostojno, temveč le z obzirom na
skupno gospodarstvo. Gospodarstvo pojedinca	. ...
' * 1	1	1 J	niso umaknili
je popolnoma odvisno od skupnega gospodarstva njegove občine, dežele, naroda, države in sploh vesoljnega svetovnega gospodarstva. Zasebno gospodarstvo nastaje s samostojnostjo osebe. S smrtjo gospodarske 1<» dnem °se'>e !,,eue',a večkrat tudi dotično zasebno gospodarstvo, kar pa ne bi smelo biti in bi se moralo isto gospodarstvo nadaljevati po nasledujočih osebah, ker z vsakim prenehanjem gospodarstva se nepotrebno pozgublja množina gospodarskih vrednosti. Ako gre gospodarstvo pod z!o, imenujem«t to gospodarski polom ali bankrot.
(Gospodarstvo korporacij, družb itd. nastaja tam, kjer je potreba združenja več gospodarskih sil skupaj, v dosezanje gotovih gospodarskih uspehov. Združenje je lahko po kapitalu ali po delu. Nekatera taka združevanja so bolj slobodna, druga pa bolj obvezana. Slednjič delimo gospodarska združevanja v taka, k; svoje proizvode porabljajo za-se in taka, ki proizvajajo za druge. Ooširneje se bomo o zadružnem gospodarstvu bavili p< »zneje.
Ustaja n a Kitajskem.
LONDON is. (B.) Keuterjeva pisarim javlja iz Sangaja dne 1(5. t. m.: »Cliina Gaz-zette« priobčuje pogovor z amerikanskim poslanikom Congerjem. ki je baje izjavil, da ne upa reči, kako daleč misli Rusija iti glede Mandžur.je; dotična pogodba še ni sklenjena. Ako bo odobrena, ho to gotovo motilo mirovna pogajanja, f'onger meni, da se kitajski cesar ne more povrnit: v Peking dokler se zavezniki in bi bili kitajski uradniki v položaju, da bi vspostavili red, ne da bi se bilo bati utikanja po tujih četah.
LONDON 18. (B.) Glasom nekega sporočila v »Times« od včerajšnjega dne so baje
n »
n n n n n n n n n n n
Prva slo?, zaloga poltva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desiti strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke.
n
n n n n
n x
K *
x n n
KK*KK*KttXK*X*XKX
1 Aleksander Levi Minzil
Sf
Narodno gospodarstvo je v ožjem po-}x.p.; oseka ob 1.57 predpoltidne. in ob 220. men u gospodarstvo vsega naroda ; ono sestoji popoludne.	mejsebojnega delovanja vseh posamičnih
—	gospodarstev. Vsaki narod ima gotove vezi,
Koncert Oodriček. Zopet nam bo dana katere ^	; sLuPai j™k> sk"Pne
Prva iti nuj večja tovarna pohištva vseli vrst
^ t T R S T g*
prilika naslajati se ob divnih zvokih češkega vio-
običaje, skupno bivališče, skupen izvor (roti),
.. .	. .„,	, ,	. „ svoie pravne razmere in svojo zgodovino,
linista < >ndricka. \ sredo ob S. uri zvečer	1	°
Taka vez je tudi gospodarstvo, trt so skupni
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
priredi Frančišek < hidriček sodelovanjen pija nista Viljelma Klasena v dvorani društva Schill^r je<lini koncert v Trstu s sledečim vsjvoredom: 1. Grieg: Sonata za glasovir in uosli v c-molu. 'J. f'rnst: K(tn«»ert za gosli.
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
MOM
gmotni interesi.
V narodnem gospodarstvu se kaže skupno delovanje sebičnosti in ukupnosti. Ako stremi človek le kakor posamični k za tem, tla za-
B S) Si Si Si Si
m
našega moža sprejel gospodarjev uradnik. Svira koncert isti. 3 Padere\vski * Varijacije d°voljllje svt,je potrebščine, imenujemo to se
k rrjhaii. ./1mi> .. I. t* a '	■	.	.1.1 ^. i	. i	I r i" n i »tt A L'ik iiu m iiihjf»(*<i tit.lt	na ir
l>e ta mu ie jMtvedal, tla je gospo<lar obveščen. da je idelavec nam reči v do za ljudsko štetje zapisal slovenski kakor občevalni jezik !!
Kdo je bil ta vohun, si lahko misli vsakdo >am I Tako daleč smo prišli torej!
* >nar tutto . torej tudi vohunstvo jim je častno orožje! Sram jih bilo!
Tragična nove let a. Polnočna ura je že davno odbila. Življenje |»o tržaških ulicah je j kratkim koneertovala v Trstu, počelo polagoma izumirati in le tu pa tam se je zapletal -e kakšen pijanec, ki je s težko glavo in še težjimi mtgami a toliko lažj*m že-pom iskal svojega brk »ga. Nastopil je čas, ko redarji -prejemajo v svojo oblast, rekel bi. vse mesto. Tu pa tam je izza ogla jeden teh vestnih varuhov sj>ečega mesta pomolil svojo
/a glasovir. 4. Bach: Chaconne. (Svira kon-	Ako pa upošteva tudi potrebščine in
koneertist). 5. a) Sehutt: Kčverie. b) Chopin : j c'ilJe driIzih imenujemo to smisel za ukup-Polonaise za glasovir, »j. Paganini : Ples nuSt- Sebičnost in ukupnost se pojavljati po-včšč. Svira koneertist. Ta koncert bo gotovo I vsod» kjer živij° UU(ije skupaj in stremijo k zanimal vsacega Slovenca, posebno pa še lju- temu> zadovoljujejo svojim potrebščinam, bitelje glasltene umetnosti, katerim bo s tem j Sebičnost izvira iz nagona po samoobrani in koncertom dana prilika primerjati tri največe Je načelo posamičnika. Ali tudi skupnost je svetovne virtuose ua gosli h, r. j. Ondrička, | naravna ptttreba,
Kubelika in Thompsona, katera poslednja pre<l i	»ajbolj neolikan človek gleda na to,
ki imajo
Vaje za dramatične predstave. V i jednake potrebe žnjim. Sebičnost in ukup-sredo zvečer ob Š. uri in pol bo vaja v «Trž. I ^oat se pojavljati v najobširnejih in najožjih podjK.rnem in bralnem društvu*, v ulici Sta- j človeških krogih: v družini, občini, narodu dion.	Karla P o n i k v a r. j itd. Kdor ima smisel za skupnost deluje za
širji kretg Ijudij, kakor za samega sebe in | včasih še več. Takim ljudem se mora.no zahvaliti sploh za vse naše blagostanje. Ali
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LUSTR0V AN J CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	^
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pr; cerkvi Sv. Petra (Piazza Kosarin pod ljudsko šolo)
priporoča svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne tijiročbe ur izvrše v tistem »Inevu. Od pošiljate v je poštnine prostu.
Prevzema vsako <lelo na »lebelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjćnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
»
S
J »
P 0
I
»
I
Dunajska filjalka
▼log« na knjižio« m 4°jf9.
borzno posredovanj«, posojila m vrod-lr|if menični eskompt, vinluitftranje i«
rmrvlnkuliranje obligacij.
kitajski uradniki !z;avlli, <la jim je ilošio sporne il<», da *e je Ku-ija odrekla svojim zahtevam glede m<>reUitnib eksekueijskih pravic v Mongoliji in Turkenntanu: da je nadalje priprav Ijeua dovo! ti nekoliko spremim i »e v j ostrosti kontrole na I eiv ino upravo v Mami- I žuriji ter da dovoljuje, da »e dogovor, rim i lm podpisan objavi v Petrogradu, kar i»i s-5 j /ir"d lo v 14 dneh. »Times« je zadovoljen s tem, «ia so Kitaj-i mutjll prepričati, da je m«*dnar>Minili kombinacij, ki so v stanu vzdr-žavari ravnotežje na daljnem vstoku.
LONlM>X lx 1 lil Keuterjeva pisarna javlja iz Tienein » včeraj-njega dne: V stvari u '--ta na pekinški žeh»zn;e'za katero »<• prepirajo Jiusi in Angleži, se ni nie spremenilo, vendar vlada do sedaj med oljema strankama naj*e<V prijateljstvo. Iz previdnosti — da mej pogajanji ne hi prišlo do s|>opada — so zni- 1 žali ino-rvo -traž na ol*eh straneh na 'J~ m- ž. Ilu~i nadaljujejo 7. nakii|>ovanjem dežele v -voji novi k<»nee*iiji.
<iral \\ alder«ee dne 11», t. m. o.-vrne 1
- . I
-emkaj - svojega (Mirovanja v Kiao-čao. Neki včeraj semkaj povrni vsi se nemški ogledo-valni oddelek je pri vel	trideset ropar-
jev. ki j i 1» ;e bil zalotil na svojem ogledovanju.
Stavka v Marziiju.
MARZIU 17 t B.) Danes so se ukre-! n.le iste varnostne odredl>e za ohranitev miru. i k;4ior včeraj. Vojaštvo straži uhode v ladi-:e«le!ni<«e. konjica patrulira Jf»o obrežjih. V mestu vlida pojnderi mir.
I* A K IZ 17. 1» Agence Hmvas |ntrin"'a z Montceau les Mine-: Vojaštvu s() ^ da-•i* - lala -troga navodila. Število delaveev. ki - ► prijavili za zopetni sprejem na delo, je do-eirlo včeraj 7<m».
Izjava.
Jaz podpisani Kihard Pavlin, «». kr. < krajni sodnik v Podgra<hi, izjavljam, da. k« - m dne 1'». septembra 11*4)0. ]. govoril s -■"•dninri kaneelistom Ivanom RenČeljem o predstojeći dražbi lova, nisem rabil nikakih j raz/aij:vih izrazov nasproti |M>dgrajskem županu, g. Slavoju denko-tu in da nisem niti imel taef-ga namena, kajti moje besede so sej nana-ale na druge osel>e. ki so bile eventu-j valno vdeležene v tej stvari, in celo to le povem pofrojno z ozirom na kako morebitno njibovo |M^t<i|iarije.
V Podgradii. dne 15. marca 1001 Rihard Pavlin.
Tržne cene.
One se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
/a '>41 kg- r kroijAb
Kava : Santo« 1..............*+,">-—
II..............Ss._
Kio I..............«♦:>.—
II..............sfe__
S»nt4M in Hio lavć I. . ......ll.r>.—
II........—
l.airuuirH lavć I...........—
I^ruaira lavć II. ......... HEJ.—
Maracailto ..................Uti.—
S. Salvador ......	......104.	___
* 'omrieu .......	......131».	—
		_
S. llomingo ......	......105.	,—
■lamak-a ........	......!t7.	,—
Milaiitr Plant . . . . .	......1H1.	_
Java VV. J. B......	......ts«».	,_
Moka.........	......lfitl.	,—
P»f»er : Sin^aij^ore .......	......i»7.	
Penang ........	......Ifl.	—
TellU-herv.......	......97.	,—
beli . . "........	......137.	.—
Piki*-nt :...........	......."»9.	,—
M;t<iLa šk«rja: >išwt) . . . .	......87	.—
^ eleeta . . . .	......»L	,—
Rl> : italijanski.....• .	. . . . ]♦ ;.— -j-*.	aij
Indijski........	.... lojio ia.	
. I.V10 lT.T.j
1apon*ki ........
Južno »ad j e:
Koiiri : .novi 1.........
Datelji :............
sm«ktr: ^ a lama ta v vencih novi „	proste . .
puljsko 1Pugliai......
-mirn->ke v -kitljirah ... Mandrljni : ^lailki T. Bari novi . . I.ceniki : siciljski........
I »trija ..........
!*-vanti»«<ki otupljeni .... rr«/djc teibtbe): Eleme . .
-nlutnine ........
.	iz Perzije ...
t-rne C" »ume.......
n More« .......
, Lipari.......
P«niera»če zaltoj] . ......
Pujflia , za 1 Kij.....
Limone	_	........
olj«* oljkinjo italjanako I. Bari . .
albansko ......
•lalmat ...........
liomba/ero amerikansko......3Ž
boinim/eva angJeik«.........—.---.—
-esamovo . ............i —.—
io.;»o i -j.:*» Iti.—17 —
.	113*— 116.— i
-	. —.— j
.	. :.4 :»T.—
.	. 3T>— 61.—
.	. "ti.'* > 85* — i
.	. ."rt >. — :k>. — :
.	. 2*5.— 26.50
. 44. fH) 45 —
. 3 — l -j —
. 5.— . tio-Trt > ■>!>.—
. 3»;.— 41.—
.41.— 45.— 34.—
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Keservni zaklad nad 7.000.0C0
Centrala v Prag-i. ^
Podružnice v Brnu. Plznu. Budejevicah, Pardubicab, Taboru. Berfešavi, lolavi, Moravski Gstravi.
Srečkanje že
v soboto
Glavni dobitek v vre<lnosti
CObOOO kron
v gotovini z	odbitkom.
Srećke Jnvalidendank
po 1 krono.
priporočajo : •losip Bo hi I ti o. Mamil vV
C. O.
Hcrcnrlo Tricstino. Iyr. Ncu-inaiiii. Ileurik Schitt'inatiit.
Najboljše
stiskalnice za grozdje
in OLJKE so »as«* stiskalnic«'
najnovejšega in najboljšega sestava v dvojrio in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanjs. ki prekaša vse druge stiskalnice.
Najboljše aiitoinaticiic paten-tovanc vinske lirizira I n i cc l»rnti j^croiiospcri
S Y P H O N I A"

ki delujejo sume od »' be, j.e da jili bilo treba goniti.
Automaticna briz-galnica.
Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su-
Stiskalnica za grozdje. šenje sadja in dru-ili veiretalnili. življVnskili in
mincrulnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. na mko.
Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih vrli-k'^tili in vsi <lni2fi stroji na poljo«leljstvo.
Izdelujejo i»j pošiljajo n;i jamstvo edino le tovarnarji
P H. M A YF ART & C o.
c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 50 zlatimi in srebrnimi kolajnami
in pohvalnimi pismi .
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci iii zastopniki se iščejo jovsoli. kjer še nismo zastopani.
..Čuvati se pred ponarejanjem".
J. Pserbofer-jeve odvajalne loiljice
-<> /e ver il«--ettetij |«tv>o«l razširjene, in malo drn/iii je, kjer 1»i manjkalo t<» lahko in milo ueinkuj« <-e domače sredstvo, katero pripore«-:« ol>0in>tvn ninojro zdravnikov j>r zlih nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. 'IVh krf>jrlji«-. ki -«> tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, »tam* ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpo^iljatvi zneska »tane - poštnim- prosto vp«»-i]jatvijo : 1 zavitek 1 gld 2 5 kr.. 2 zavitka 2 gld 30 kr.. 3 zavitki , gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
Ihniiij L. Siiiirerstmsso	].">.
Prosi se izrecno. ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in n:t to paziti, da ima napis na pokrovu vsake ~katljiee na navodilu «» uporahi stojei-i podpis J. Fserhofer in sicer z rudečimi črkami
esenca imenovana.' — Lahko ra/.stoplju-;fn-e zdravilo, dražilnejra in krepi-ujo rep a učinka na /elodee pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica kr.. 1 dvanaj^toriea -teklenii- "J <rld.
Balzam zoper ozt*l»lin<»
J. Pserhofer-jev. 1 lonček 4o kr.. -poštnine prnuto pošiljatvijo ♦»."» kr
J. Pserhofer-jev sok iz
ozkesra J. Psrrhoter-jov halzani jsoper ^ulšo. 1 ^'tklenit'a 4n kl
t 1	- poštnin** p ros to
pošiljatvijo ♦»"> kr.
Stoli - ovi Kola - proparati
izvrstno krepčilo za -elooee in živce. ] liter kola-vina ali eliksirja 3 jrld.. 1 litra 1 gld. kr . 1 4 litra S i kr.
J. P>erhofer-jova grenka želo«lena tiiiktuni"^^'
jP^T' Razeu tu imenovanih preparatov s(> v zalogi -e vse v avstrijskih ča-nikih <»gla-i«ie tu- in inozemske l'armaeevtiške specijalitete ter -e preskrbe vsi predmeti, kateri' morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poftiljatve po po*ti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpočlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Će se preje vpoilje denar (najboljše m poitno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
J. P>orliofor-jov l>alzam zoper rane, 1 ^e>klkernir:i
1 a 1111 o e Ii i 11 i 11 - p o ni ada
J Pserhofer-jeva najbolj-e sredstvo
za rast las, i pu^-iea 'J irld.
ZJravilni oMiž za rano
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček ."»o kr., -p stnine prosto po-iljatvijo 7"» kr.
I ni verza! na eistilna ^ol
A. W Bulrich-a. di mče sredstvo proti -labi prebavi. 1 zavoj 1 gld.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno -t. «- tinkturo
lekarnarja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno
odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim. ki trpe na navadnem telesnem zaprtju
Razpošilja se proti covzetlu v škailjican po 12 in več steileničic.
C'ro«laja >n v lekarnah v Trstu. Primorskem. Istri in l>almai-iji [<o -tot. stekleniči.ia.
Učenca.
ki je «U>vr^il ljudsku Anin. in jednhrili stnrisev. sprejmem v svujn protlujalnicn niziHivrstncpi pefiva in likerjev Henrik Stibiel- Piuzza (liarnmo (Corso)
Vsakoletno osmico
oilprem jutri na praznik sv. Jožefa, ter st* pripnrnram na mno^ohroji'n ohisk.
A11«I rej ( Ok. Lonjer st. 1.
H*nxxxxx*n*Knnxx
Prva kranjska parna mlekarna in sirarna Namilim-^nspmlarskegsi
<lnwtva v >tart»m tr^u pri Kakeku izdeluje najiiiJjsc surovo maslo, centrifugalno sladko smetano, dober sir in razpošilja fino sveže mleko.
(Vne za izdelke in mleko po dogovoru. j»rt'kupt*en zdatim cenej*-.
lš<-e se p«»d ugodnimi pogoji dolier zastopnik z;i Primorsko in l>al-marijo -i- stMležnn v Trstu.
«xxxxxxxxxxxxxxx
Anton Pečenko
Vrtna iiliea lu - <>OKlC.l - Vrtna iiliea 10.
I >rii" >r< »ča
pristna hela in erna \ ina iz vi-pavskili. furlanskih. Iniskih. <lal-uiatin^kili \\\	viiioiira4lov.
1 »ostavlja na doni in razpošilja |>o železnici na vso kraje avstro-«i^erskc monarhije v sodih «><i ."»«> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tinti uzorer*.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
Društvo ustanovljeno leta 1 s.'Jl. i To društvo je razte<rnolo -voje delovanje na vse vej€ zavarovanja. poscbn<» pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na zivljenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra lSH;i.....gld. ->.oTl.»;7:5-.S4
Premije za poterjati v naslednjih
letih . . ......- ^ 3Ut541.7f)0B4
Glavnica za zavarovanje /.iverja
do 31. decembra 1>1'4......^^».625*03
Plačana povračila :
a) v letu 1S(J4......... 9.737.*U4'4«
b» od začetka društva do 31.
decembra isi»4........21»2,401.70+1*51
Letni računi, izhaz <1 ose daj plačanih odškodovanj tarife in po<roje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila -e dobe v Trstu v uradu društva: \'ia • jella Stazione -t. 888/J v ia-tnej lii-i.
l><»'lj»isani si časti naznanjati slav-
©
It
©
nemil občinstvu v mestu, okoliei in na ileželi, <la je prevzel
| Zaloio oija, kisa, mila M.
^ v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
lilaco pošiljam franko na dom ^^ po uan.č'ti na debelo in divd>no. l'o-^ šiljatve !>a deželo s poštnim povzetjem.
a mnogi d trojne naroebe ^.ijtld ^^ priponK-a	iidani	^fe
gj	Josip Cregorič.