Stev. 7. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXH. Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 I (vhod čez dvorišče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona štev. 74. V" -/v. V Iijubljani, v ponedeljek, 11. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman-za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. -r Kriva pota socijalne demokracije. Socijalna demokracija, ki je nastopila pod krinko in s programom velike mednarodne proletarske organizacije, se je ie iz-davna izneverila temu svojemu splošnemu, velikemu načrtu. V tem oziru sledi usodi liberalizma, kateri je tudi zavihral z zastavo splošne človečnost', se je potem raztrgal v narodnostne stranke in slednjič obvisel le še pri birokraciji in pri kapitalistih. Socijalna demokracija gre danes tako različna pota, da je ie težko določiti, kaj imajo Se ti ljudje od Maixs, katerega časte po imenu, a katerega spisov ne razumevajo. Edini pravi socijalni demokratje so še na Nemškem. Bebelnova Btranka drži pokonci prapor brezverstva, revolucije, krvavega prevrata. Bebel je bil prorokoval, da bo ltta 1889. veliki dan, ko bo socijalna demokracija podrla vse evropske države in v krvi utopila ves sccijalni red. Prišlo je to leto, a prorokovanje se ni izpolnilo. Nato so podaljšali rok do 1. 1899. Tudi to leto še ni bilo uspeha, in Bebel je podaljšal rok še za nekaj let naprej. V Hanoveru 1. 189!). so ie na strankarskem shodu nastopili revizionisti Bernsteinove, Auerjeve in Vollmarjeve vrste, ki so rekli, da je vsa ta revolucijska teorija napačna. A Bebel je zmagal s silo revolu-cijske agitacije. Lansko leto v Draždanih so zopet nastopili revizionisti in odkrito rekli, da je vse govorjenje o prihodnji socijalno-demokraški driavi navaden „švindel«. General Bebel je pa komandiral svojo armado, in ta je preglasovala revizioniste. V tem no tranjem boju se opazuje vsaj doslednost in razvoj misli, in temu se ima nemška socijalna demokracija zahvaliti, da je resna stranka. Na Angleškem so delavci povsod stro- .sfS/fti Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. a. Vspre|emo naročnino, inserate in reklamacije — I n s e r a t i se računajo cnostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) /a enkrat 13 h, za dvakrat lih, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. U pravniškega telefona štev. 188. Vr- hovno organizirani. Tam socijalna demokracija nima tal. Angleški delavec je pameten. Za sleparije socijalno-demokraških voditeljev se ne zmeni, ampak gre mirno svojo pot dalje. Za človeka, ki ga hoče terorizirati in mu vzeti krščansko prepričanje, ima pomilovalen nasmeh. Samo med versko in moralno propalimi sloji dobi socijalna demokracija kaj pristašev. Kdor bi hotel tam v strokovnih društvih tako mešati, kakor socijalni demokratje pri nas, ga vržejo vun. Na Francoskem so socialni demokratje v vednem boju med seboj. Ko je postal njihov voditelj Millerand minister, je zatajil vse socialistične principe in jo bil liberalec, kakor drugi. Liberalci na Francoskem rabijo socialno demokracijo samo za demonstracije proti krščanstvu. Ko posamezni socialni demokratje priplezajo na vrh, pa zatajč prole-tariat. Posamezni delavski sloji delajo štrajke, upere, prirejajo pretepe in demonstracije, a vkljub vsemu republikanizmu puste, da liberalna loža izkorišča delavstvo ravno tako, kakor pustoši cerkveno življenje. Na Francoskem je socialna demokracija politično zmagala. A njihova vlada ni storila za delavstvo čisto nič. Ravno nasprotno: S tem, da je izgnala redove, ki so brezplačno stregli revežem, vodili šole, upravljali bolnišnice in sirotišča, je na delavsko ljudstvo navalila milijone novih bremen. Najbolj žalostno ulogo pa igra socialna demokracija v A v s t r i j i. Tu ni več delavska Btranka, ampak je pomožna organizacija za vzdrževanje judovskega kapitalizma. Liberalizem propada. Ko so ga na Dunaju vrgli ob tla, in ko je krščansko-socialna stranka vsprejela boj za osvoboditev ljudstva od kapitalističnega jarma, so judovski kapitalisti iskali opore. Našli so jo v socialni demokraciji, kateri so napolnili strankarsko bla- gajno zato, da je sprejela judovske voditelje. In temu primerno se zdaj obnaša. Iz centralne strankarske blagajne, torej iz denarja, ki so ga zložili judovski velekapita-listi in zaslepljeni delavci, ki verjamejo, da jim bo boljše, ako več ne bo krščanske vere na svetu, — iz teh zakladov plačani ljudje zdaj motijo delavsko ljudstvo, da se ne bi složilo, da ne bi v strokovni in stanovsko delavski edini organizaciji izvojevalo boja za boljšo prihodnjost. Na Dunaju gre zdaj socialna demokra cija vedno v boj za jude proti krščansko-accialnim ljudskim kandidatom. To taktiko so prenesli tudi v druga mest3. In tako sme videli v Ljubljani čudni slučaj, da je socialna demokracija priskočila na pomoč liberalcem, veleposestnikom in birokratom, Človeku bi se zdelo to neumljivo, ako ne bi vedel, da je vse to delo one centrale, ki je zato ustanovljena, da drži pokonci propadajoči liberalizem. Na drugem slovenskem katoliškem shodu je sprejela katoliškonarodna stranka najširši ljudski program, in tam je njen voditelj proglasil med burnim odobravanjem množic načelo splošne in enake volilne pravice. Liberalci si niso vedeli pomagati. Kupili so socialdemokratski druhali vina in piščalk, in ta je šla razgrajat — za liberalno gospodo! Ravno tako tudi zdaj. Vsakdo bi moral misliti, da bo zdaj' socialna demokracija se postavila ob stran katoliško-narodne stranke, ko se ta bori za isto zahtevo, katero je socialna demokracija sprejela kot prvo točko svojega političnega programa — za splošno in enako volilno pravico. V istini so v Mo-nakovem 1. 1899. socialni demokratje zaradi razširjenja volilne pravice sklenili celo kompromis s kat oliško stranko, da so vrgl liberalce. A to je bilo na Nemškem. Pri nas je socialna demokracija tako izprijena od svojih voditeljev, da je tudi v tej točki zatajila svoj program na ljubo liberalnim kapitalistom. Ko bi moralo delavstvo v Ljubljani kot en mož nastopiti, so socialni demokratje igrali i z -dajsko vlogo, da preprečijo složni nastop delavskega ljudstva za splošno in enako volilno pravico. Igrali so vlogo političnih stre-žajev liberalne kapitalistične gospode. Delavsko ljudstvo naj zdaj odpre oči in naj izpregleda: Ali more s tako stranko še iti kdaj mož delavske dlani in žuljave pesti, kiizdajsko cepi ljudske vrste ravno takrat, ko je od složnega nastopa delavskega ljudstva odvisna njegova veljava in zboljšanje njegovega gmotnega stanja? Naše ljudstvo jih mora prištevati v vrsto svojih izdajalcev! Shod v prečini. Katoliško politiško društvo za novomeški okraj kaže zadnji čas mnogo življenja. Dobiva ga od svojega navdušenega predsednika, Ant. Kokalja, posestnika in kamnoseka v Bršlinu pri Novem mestu. Po vsi pravici lahko rečemo, da je politiška zavest v novomeški okolici zelo oživela vsled delovanja politiškega društva. Včeraj je bil shod v Prečini. Iz cele prostrane občine so se zbrali možje — bilo jih je nad tristo. Govoril je dr. Krek. Razložil je sedanje politične in gospodarske razmere. Sodelovanje ljudstva pri zakonodaji je postalo potrebno, zlasti zato, ker se je državni delokrog v novejšem času silno povečal in državno delovanje mnogo globlje sega v življenje posamnega človeka kot je nekdaj. Gre se pa za to, kdo naj ima LISTEK. Soc. demokratična država na bobnu. Učenjak Ernst de tiinney, ki je pred kratkim popotoval po Južni Ameriki, je poročal nekemu londonskemu listu iz Para-guaya o socijališki driavi. Iz tega poročila naj povzamemo nekaj"'zanimivih podrobnosti : Ko je nastala pred 12. leti v Avstraliji vsled štrajkov kriza na delavskem trgu, se je zbrala okoli podjetnega sodruga Viljema Lane ja cela množina delavcev in kolonistov, ki so se zavezali, da si ustanovo v južnoameriški provinciji Paraguay „Novo Avstralijo" na podlBgi komunistiških načel. Vse svoje premoženje so zaupali v roke Viljemu Lane-ju, ki je s svojim tajnikom in s tremi od sodrugov izvoljenimi zaupnimi svetovalci prevzel organizacijo in upravo tega gibanja. Koncesijo za naseljenje bo dobili, in vjadrala je prva Iadija, kateri je sledila še druga s pribliino 900 ljudmi, iz Avstralije v novo državo prihodnjosti. Toda kmalti je zaostalo naseljevanje, kajti kaj zgodaj bo začela prihajati poročila o razdoru, ki je povzročil, da se je razbila organizacija in začelo individualistiško delo ter produkcija, kakor se to vedno dogaja pri vseh kolonijalnih podjetjih; tu namreč gleda vsak najprej nase, in interes posam-nika stoji višji, ko interesi celokupnosti. In to tudi pri soc. demokratih ni drugače. Viljem Lane je zapustil s svojim bratom in 60 izvoljenimi sodrugi to »nehvaležno« občino ter je s to četo ustanovil novo kolo nijo, ki jo je imenoval »Cosme«. Seveda je vzel seboj tudi prav vse premoženje, ki so mu ga izročili sodrugi. In to »Cosmo" je obiskal učenjak De Ginney in sicer po nagibu prijateljev, ki so se dali zapeljati, da so se naselili tu in se priklopili tej občini. Našel pa je tu res idealno soc. demokraško družbo, namreč organizovano četo pošto-p a č e v, ki jih je vladal svet desetorice nekakih poglavarjev. Ti ljudje so pod Lane jevim vodstvom dobro znali spraviti celo družbo v svojo popolno odvisnost, tako da je bil vsak, kdor ni hotel, da bi umrl lakote, moral živeti od milosti svojih tiranov. Ker ni hotel nihče delati za drugega in tudi nihče ni imel veselja, a dajati skupiček svojega dela in truda Lane-ju in sodrugom. tedaj pač nihče ni delal. Cela goljufija bi se bila kmalu kon- čala, — ker tudi scc. demokratje ne morejo živeti cd zraka in brez dela — da se ni že-nijalni slepar sodrug Lane izmislil novega sredstva, kako obdržati na vrhu potapljajočo se komuniško ladijo. Sestavil je cel sistem in po tem sistemu je lovil na najpodlejši način naseljence in kmete. Ustanovil je namreč v to svrho mesečnik »The bosme Mon-thly«, za katerega je imel nastavljene agente po vseh deželah. V tem listu je bilo čitati najzapeljivejša popisovanja krasnih razmer v tej sociališki občini, kjer nihče ne pozna skrbi in potreb, kjer ni izkoriščevanja, kjer vsi enako delajo in enako uživajo i. t. d. Da je bil efekt še večji, je prinašal ta mesečnik tudi kaj zapeljive slike iz te soc. dom. države in priobčevaPpisma posameznih sodrugov«, ki niso mogli dosti prehvaliti življenja v tej uzorni državi in so kras ter zanimivosti popisovali v najbujnejših barvah. Našlo se je dosti lahkovernih in sanja-vih ljudi, ki so izročili agentom g. Lane-ja večino svojega premoženja, da bo bili deležni sreče, biti državljani države »C3sme«. Mnogo izmed teh prevarjenih revežev je rajši pustilo svoje premoženje v rokah bo-cialnodemokratične vzorno države, kjer bo bili kakor euinji, in odšli so — seveda v veliko veselje vladarjev socialnodemokratične »Cosme« — v druge dežtle, da si ondi pri« bore svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza vsaj kot prosti delavci. Skoro menda ni treba pripomniti, da se gre tu le za čisto socialistiško podjetje brez vsako religioznosti ali idealnosti. Čisto navadna sleparija in izkoriščevanje, da se je ustanovilo to socialnodemokratično roparsko gnezdo, in učenjak De Ginney hoče doseči s svojim poročilom le to, da ne bodo neumni kalini več šli v zanjke sleparja Lano-ja in sodrugov. Kakor sporoča U učen|ak, je ta kolonija že skoro propala, in ogoljufani reveži tožijo svojo nesrečo v domovino nazaj. Čisto naravno je, da tožba v Paraguaiju nič ne pomaga. Ker se viri dohodkov vodno bolj sušo in vladanje stane denar, so najeli »odličnjaki« države »Cosme« celo vojsko domačinov, ki sekajo ondotne bogate šume. Poročevalec Do Ginney pove še marsikako zanimivost iz upravo, ki tako fino karakte-rizuje to socialno državo, ki bo vzdržuje le še s pomočjo ropa in izkorišSevanja, da se pač nihče več ne bo dal premotiti vadam socialnodemokratičnih sleparjev ter šel v »Cosme« iskat nesrečo. Da bi le ljudje tudi sicer izpregledali socialnodemnhratični »švin-de!« ! Zatorej le na dan s socislp..;demokratičnimi slopanjami! glavno besedo pri zakonodaji. Na to odgovarjamo: Tisti, kateri ima največ pomena za državo. Državni namen je pomagati državljanom k časni sreči. Za to srečo je treba za življenje rabnega blaga v zadostni množini. Tisti, ki to blago pridelujejo in izdelujejo, so torej prvega pomena v državi. In ti so delavski stanovi. Izredno važen je med njimi kmečki stan. Ti stanovi nosijo celo državo, ter s svojim delom ustvarjajo bogastvo v nji. Morali bi torej imeti v politiki glavno besedo; imajo je pa le malo ali nič. Politično moč v državi imajo v rokah drugi stanovi, zlasti pravzaprav gospodari premakljivi kapital nad delom. Govornik to pojasnjuje obširno z mnogimi zgledi iz davčne, železniške in carinske politike. Kaže tudi, kako je s sebično dobičkaželjnostjo v zvezi boj zoper največjo organizacijsko moč, namreč zoper katoliško cerkev. Da more gospodovati kapital, je treba razporov med ljudmi: odstraniti se mora vse, kar jih zedinja. Odtod ta boj. Na ti podlagi razvije sliko o politiških razmerah v naši deželi in o bojih, ki se zdaj vrše v nji. Poslušavci so pazno poslušali in izpričali, da je domala dveurni govor našel krepkega odmeva v njihovih srcih. Soglasno so se po kratkem pojasnilu domačega župnika sprejele resolucije, ki se ž njimi odobrava postopanje poslancev katoliške narodne stranke in izreka nujnost boja za splošno in enako volivno pravico. Sodba vseh udeležencev je bila, da so taki shodi silno podučni in važni. Pri njih se ljudstvo v resnici vzgaja v najpotrebnejših stvareh javnega življenja. Samo be-rivo listov ne more dati tacega poduka, kakor ga da živa beseda, če sistematiško pojasnuje temelje politike z ozirom na delavske razmere, bola je potrebna našemu ljudstvu. In politiški shodi so najboljša šola zanj. Shod socialne demokracije v senci policijskih mesecev. V Ljubljani, 11. januarja 1904. ŽaloBtna vloga soc. demokracije Ljubljanska socialna demokracija je že od nekdaj stala na najnižjem stališču političnega poštenja, saj so v njenih vrstah stali ljudje, ki so izdajali proti plačilu delavstvo vladni policiji. Ob raznih volitvah je ljubljanska socialna demokracija igrala vlogo prave politične prostitutke, zatajevala je interese delavstva in se družila z liberalci, ki so se potem hvalili, da so soc. demokrate dobro potegnili. Nekako tako vlogo je zaigrale tudi sedaj, ko se katoliško-narodna stranka in ž njo kršč.-socialno delavstvo bori za razširjenje volivne pravice. Čuli so vladno piščalko in šli so na lim . . . Bili so dobro polimani. Kak povod imajo sicer nastopiti proti nam v ljudski akciji? Na zadnji shod na starem strelišču je prišla z očividnim namenom, ne manifestirat za volivno pravico, ampak shod razbiti, kar se ji pa napram stotinam in stotinam navzočega ljudstva ni posrečilo. Smešna nezaupnica. Soc. demokracija je imela namen n a shodu dr. Susteršičevih volivcev na starem s t r e H š č u izsiliti nezaupnico dr. S u s t e r - i š i č u, a dr. Susteršiču je ogromna množica izrekla zaupnico. Človek bi se smejal, da socialni demokratje puste pri miru dr. Tavčarja, a adre^irajo svoje „ne-zaupnice" na adreso dr. Šusteršiča. Vsak, ki ni slep, vidi, kaj stoji v tej zadevi za socialno-demokratičnimi voditelji. Kar se jim ni posrečilo na starem strelišču, to so hoteli napraviti vsaj mej seboj včeraj, dasi bi jim morala velevati pamet, da za ljudi, ki niso njegovi volivci, se je treba dr. Susteršiču toliko brigati, kakor za lanski sneg in da je nezaupnica zanj od te strani toliko vredna, kakor da bi prišla n. pr. od dr. Tavčarja ali pa od barona H e i n a. To je vendar jasno stališče! Odpor. Soc.-demokratične shode smo doslej v Ljubljani pustili v miru. Mnogo delavstva sploh noče priti v dotiko s temi ljudmi, kateri imajo svobodo le v surovosti. Včeraj pa so na shodu v dvorani Puntigamske pivnice soc. demokratje videli, da so zadeli ob odpor, ne da bi krščansko-socialno delavstvo proglasilo udeležbo in ne da bi katoliško-narodna stranka, ki ni imela z zgoraj označenega stališča povoda vtikati se v ta shod, izdala kak poziv. Ako bi to storili, bi soc. demokracija videla proti sebi množice, kakor zadnjič na starem strelišču. Nekaj kršč.-socialnih delavcev je sklenilo, šele v soboto zvečer, da se shoda udeleže in sicer radi tega, da soc. demokracija ne bo mislila, da bo nasprotno ji delavstvo napram njenim izzivanjem vedno ostalo mirno. Soc. dem. junaitvo. Še pred 9. uro je došlo na &hod mnogo delavk in kakih 70 aršč. sccijalcev. Liberaloi in liberalke bo od soc. dem. dobili prijazno rezervirani prostor na galeriji. D^si so soc. demokratje tobačne delavke vabili na svoj shod, so jih takoj oni prvi besno napadli. Sodrug Vičič je priletel s stolom nad nje in za njim drugi soc. demokratje. Ho teli bo s surovo silo vsako opozicijo izsiliti iz dvorane. Delavke pa bo krepko zapele cesarsko pesem, da bi napravile mir, a soc. demokratje so še bolj pihali. Razvil se je pravcati boj. Četa kršč. socijaloev je branila delavke. Soc. demokratje so s pripravljenimi kavelji trgali obleke. Linhart je delavke suvali Tako se je menda dogovoril v soboto s soc. dem., katere je hujskal do opolnoči. Sodrug Lavtar je upil na reditelje, naj zastaviio vrata in naj ne puščajo v dvorano ljudi. Tako umevajo soc. dem. »ljudski shod«! Nad eno uro je trajal boj. Končno so morali soc. dem. otvoriti shod, a pri vo-litvi predsedstva so naleteli na opozicijo. Soc. dem. so dvigali kar po dve roki. Kon-Btatovali so, da je izvoljeno soc. dem. predsedstvo, predvsem na čeiu znani politični poštenjak K o r d e 1 i č , katerega politični glas že priča, v kakem namenu je delala soc. demokracija. Kršč. socialni so ugovarjali; ko pa je otvarjal shod Ko rdel i č in omenjal, da bo na dnevnem redu dr. bu-steršičeva in Krekova politika, tedaj pa so zadnneli,po dvorani klici ,Ž vio dr. Sjster-šič!" „Z vio dr. Krek!" Kordeiič je moral prekiniti shod, pričel zopet in zopet prekinil shod. Tu so s)o. demokratje videli, kako bi se jim slabo godilo, ako bi kršč. soc. delavstvo pozvalo na shod vse svoje tovariše in če bi n. pr. katol.-narodna stranka povabila okolico, da si pride ogledat soc. dem. politično sleparstvo. Dasi je bilo v dvorani ša veliko prostora, policija onih kršč. socijalistov, ki so prišli ob pol 10 uri, ob kateri uri je bil naznanjen shod, ni pu9tila v poslopje, in ko so soc. dem napadli v dvorani na najsurovejši način kršč. socijalce, je oolicija posegala vmes na ta način, da je našo iztiravala iz dvorane, soc. demokratične pretepače pa pustila v miru. Enemu kršč. scc. jo policaj celo nogo spodbil, eden je pehal neko delavko itd. Tako je zboroval soc. demokratični „ljud s k i shod' ob navzočnosti vladnega zastopnika in ob sopomoči policajev! Zunaj pa je stala velika množica, ki je hotela notri, a kateri so policaji vhod zabranjevali. Končno se je četa kršč. soc. delavcev iz dvorane umaknila sili, ker so ni hotela pretepavati ia je pustila soo. dam. same. Tako je v dvorani ostalo še kakih 350 ljudi, ki pa tudi vsi soo. demokratje niso bili. Ugovor so soc. demekratje dobili tak, da je celo sodrug Linhart priznal, da kaj takega še ni doživel, in videli so, da lahko protestirajo proti dr. Susteršiču m e j seboj, da pa nobenega kršč. socialca na premaknejo na svojo stran. Uvideli so, da tudi s pomočjo liberalcev ne morejo imeti sijajnih ljudskih shodov, kajti kar se j a vršilo včeraj potem dalje, vršilo se je pri zaprtih vratih, pred katerimi je Btala cela množica po- licajev noben ne ših ljubljencev ki jepazila na gre motit najn bar ona to, da n v e j -I I e i n a. Linhartovi napadi in njegove laži. Linhart, ki je potem govoril, je metal okolu sebe psovke, češ, da so kršč. scc. najbolj »surovi ljudje«, zavedne delavke tobačne tovarne, ki nočejo skladati zanj svojih trdo zasluženih grošev, je psoval s »tarci-jalkami« in je trdil, da dr. Šusteršič ni nič dosegel za delavstvo v tobačni tovarni, Krek nič — samo on, Linhart je delal za to. (Vsako prošnjo, katero je pod prvim predsednikom društva tobačnega delavstva pisal, je Linhart maetno zaračunil. Ured.) Fantič menda ne v da njega prav nihče ne vpošteva in da se vso, kar se dosega, doseže le vsled potov, dela in pritiska naših poslancev. Naši poslanci niso ljudje, ki bi pri svojem delu ob-stili sredi pota, in zato bodo svojd delo nadaljevali, naj bo to ljubo ali ne ped pedi Linhertku in ne da bi za to bili plačani, kakor soc. demokratični voditelji, ki si celo za vožnja na delavska zborovanja zaračunajo I', nzred. N:>padal je Linhart posebno tudi Gostinčarja, češ, da tj nima nič delati mej tobačnim delavstvom. Gotovo ima Gostinčar vsaj toliko pravice v tem vsem, kakor Linhart, kateremu pa Gostinčar radi tega v že« Iodcu leži, ker Gostinčar dela brez plačila, Linhartu pn d;5e denarci tobačnega delavstva. Siveda je ponavljal Linhart laž, da je dr. Krek izdal železničarsko organizacijo, kajti dr. Krek je za pošteno želez, organizacijo, pri kateri bi železničarji ne bili ii-rabllani, vedno nastopi!. L nhort je vpil, da toži dr. Susteršiču, da vsak dan izdaja slovensko ljudstvo. S čim. tega seveda ta plačani junak, bivši Bismarckov če&tileo in poznejši »Narodov« sotfudnik, ni povedal. Posebno novSi>čno sa j« izražal o p^tju cesar- ske pesmi in je kričal, da bodo uradniki v tobačni tovarni še 100 let delavstvo klofutah, če bode to sledilo dr. Šuateršiču. Linhart menda ne da sa v onih podjetjih, katere imajo v rokah soo. demokratje, delavstvu najslabše godi, da pa dr. Šusteršič vedno odločno nastopa proti krivicam, to delavstvo tobačne tovarne dobro ve. Linhart se je lagal, da se je on prvi iačel brigati za delavstvo tobačne tovarne v »R lečem Praporu«, dočitn je v resnici Krekova zasluga, če se je v tobačni tovarni sploh zboljševati pričelo. • E nancipirajmo se od črne kute !«, tako je vpil Linhart in pri tem si mislil, kako bi potim lahko sccialni demokratični voditelji izrabljali delavstvo in kako prosto polje imeli za svoje laži. Lnhart je pogrešal v zadnjem poročilu dr. Susteršičevem odstavka, kaj je dr. Šusteršič na Dunaju delal. Dr. Susterš č je pa že na mnogih prejšnjih shodih razložil svoje delqvanje in Linhart bi moral vedeti, da drž. zbor zadnje mesece sploh ni delal in da za-konodavnim potom niso mogli nič storiti tudi soc. demokratični poslanci. Zato je dr. Šusteršič nasvttoval tobačnemu delavstvu za zboljšanje plač pot do odločujočega ministrstva in do cesarja. Dr. Šusteršič v tem ouru ni dejal, kakor se je včeraj poudarjalo na shodu, da bo samo prosil, ampak dr. Šusteršič je izrecno povdarjal, da bo tudi zahteval. Cesarjeva beseda bi stališče ministrstva v prilog plač tobačnega delavstva znatno omehčala — a menda bi socialni demokratje imeli vedno radi nezadovoljno dela v s t v o , zate napadajo sedaj dr. Šusteršiča tudi za to, kar namerava storiti v korist delavstva. Z zboljšanjem plač delavstva v posameznih drž. podjetjih se sploh nikdar ne peča drž. zbor, ker je to notranja zadeva dotičnih podjetij in ministrstva. Nesramno se je Linhart lagal, da je dr. Susterš č glasoval v državnem zboru za nove vojake in za povišanje cesarjeve civilne liste. Glede novih vojakov dr. SusterBič ni g 1 a a o -v a 1 za vlado, pač pa je za to glasovaia liberalna stranka, povišanje civilne liste pa ni prišlovdržavnom zboru niti še na glasovanje in sploh ne na dnevni red. Človek,ki se delavstvu tako laže, mora imeti čudne namene z delavstvom. Tako so se sccialni demokratje tudi 1 a -g a 1 i v »Rdečem Praporu«, da je dr. Šusteršič glasoval v delegacijah za nove to pove, dočim je govoril in glasoval proti! In v tem se je včeraj poizkušalo lagati! Socialni demokratje in volivna pravica. Linhart je dejal, da so soo. demokratje za splošno in enako volivno pravico, drugemu pa to ni hotel tega nikomur priznati, dasi je in ostane dejstvo, da se socialni demokratje tako odločno ne bore za volivno pravico, kakor naši poslanci in da socialni demokratje v zadevi boja za volivno pravico celo liberalcem hodijo na 1 e d. Privoščil si je Linhart tudi dunajskega župana dr. Luegerja. katerega stranko je velikodušno nazival »Lumpenpartei« in je to trdil tudi o katoliško-narodni stranki. Pove dal je veliko neumnost, da bi dr. Ljeger ne imel na Dunaju večine, ako bi bila ondi uvedena splošna volivna pravica Ali je Linhart pozabil sijajnih kršč. soc. zmag v peti skupini na Dunaju ? Zaletaval se je tudi v Balgijo, češ, da tudi tam ni splošne volivne pravice. (V resnici bo v Belgiji katoličani razširili volivno pravico, liberalci, katerim so socialni demokratje pomagali, so bili pa proti nji!) L;nhart je upil, »da dr. Šusteršič slepi mase ljudstva z volivno pravico«, ker bi jih rad privedel v katoliško narodni tabor« — potemtakem je socialnim demokratom naj ljubši dr. Tavčar, ki je proti volivni pravci, ker jim ni prav, da je dr. Šusteršič v tem oziru neizprosen. Koliko so neki dobili soc. demokratje zi to od liberalcev ? Nadaljnje soc. dem laži Linhart je nadalje trdil neresnico, da Be po tobačni tovarni pobira denar za dr. Luegerja, da je Krek svoj mandat stran vreči moral (!), da se Krek (!) ljudstva boji. (!) Ker nobena poštena delavka za Linharta ne mara, je Linhart zdihoval, da so menda zaljubljene vse v dr. Šusteršiča, «ki je fdst fant« in se je tolažil, da bodo prišle k njemu (Linhartu), kadar bodo lačne. Ta bi bila seve zadnja, Ker potem bi jim socialni demokratje vzeli Se zadnjo krajorici telefonskih poarovorov: Pri centrali 108 992, na postaji 572, v Gosposkih ulicah 34. — Brzojavk pa je bilo pri centrali oddanih 22 376, prišlo 30.944, po telefonu oddanih 1939, došlih 2353; v Gosposkih ulicah oddanih 6002, došlih 419; na železniški postaji oddanih 3486, došlih 2135. — Telefoničnih postaj je v Gorici 80. pFasije za odmero dohodninskega davka se morajo na Primorskem vsled razglasa davčne direkcije oddati do 31. januarija. p Za varnost gledišč pred požarom. Tržaško namestništvo je izdalo ravnokar mestnemu magistratu in redarstve-nemu ravnateljstvu razne odredbe v večo varnost občinstva v gledališč-h. Iz naredbe nameatništva posnemljemo: Železno varnostno zaveso je spustiti doli po vsikem dejanju. Ker občinstvo, ko zapušča gledališča, navadno porablja le glavni izhod in mnogokrat niti ne zna za stranske iihode, nalaga namestništvo, da se imajo pri prvih dveh predstavah \snke sezone in enkrat med sezono porabljati po zvršetku predstave stranski izhodi za silo. To imajo odrediti redar, organi in je občinstvo opozoriti na to s posebnimi vabili. Na izhodih za silo in druzih izhedih, ki so zaprti z zapahom in tako ločeni med predstavo od notranjih prostorov, je treba označiti z narisano pušico, na katero stran treba pom kati zapah, da se vrata odpro na piano. Paziti je, da se zapahi vedno lahko premikajo. Izhodi za silo morajo biti vedno dobro razsvetljeni. Preskrbeti je napise, ki bodo opozarjali občin stvo na izhode za silo in puSice, ki bodo kazale smer, v kateri se more priti do teh izhodov. Redarstveni inšpekcijski uradniki se morajo prepričati med vsako predstavo, da so ti izhodi zaprti le z zapahom in da jih je lahko možno odpreti na zunaj le s premaknenjem zapaha. Redarstveni organi imajo tudi skrbeti za to, da vozovi in gruče zbranib ljudi nikdar — izlasti pa ne na zvršetku predstave — ne zastavljajo glavnega in stranskih izhodov, da more občinstvo neovirano zapuščati gledališče. Te odredbe mora izvršiti magistrat v sporazum-ljenju z redarstvenim ravnateljstvom. p Kmet. potovalni učitelj za Pri morsko. Pod številko 35 035/H. razpisuje c. kr. namestništvo v Trstu novoustanovljeno mesto potovalnega učitelja za kmetijstvo s hrvatskim učnim jezikom. Dolžnosti takega učitelja so določene v posebnem službenem navodilu. Dotičnik mora potovati po določenem kraju ter podučevati ljudstvo v raznih kmetijskih strokah s poljudnimi predavanji in s praktičnimi demonstracijami. Nastavijo se pogodbeno in s'cer prvo leto le na poskušajo. Oni so pomožni organi c. kr. namestništva v Trstu ter se eventu valno pridele kakemu c. kr. glavarstvu. Prejemki so naslednji: Letna plača 1800 K, stalni letni potni pavšal 1000 K, stanarina 300 K in pavšal za nabavo književnih in strokovnih pripomočkov 100 K, ki se izpla čajo v mesečnih obrokih. V slučaju povolj-nega službovanja se letna plača poviša in sicer dobe 4 štiriletnice po 250 K. Prošnje, opremljene s spričevali o starosti, avstrij skem državljanstvu, o dovršenih študijah, o dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju naj se vložc najkasneje do 15. fe bruarija t. I. pri c. kr. namestništvu v Trstu. Prednost za to mesto imajo prosilci, ki do kažejo učiteljsko sposobnost za pouk na kmetijskih šolah ter oni, ki so zmoini še drugih deželnih jezikov. p Novi notar v Kanalu, gosp. dr. Ferdo T e r k u č , je 29. decembra položil predpisano prisego, in odpre svojo pisarno dne 11. t. m. Drobnosti z Beneškega. b Najden zaklad? Te dni sa je mnogo pisalo po videmskih in drugih laških listih o velikem zakladu, izkopanem pri Pi-konih pod Staro goro med beneškimi Slovenci. Zaklad bi obstojal iz zlatih, jako sta rih novcev, baje iz prvega stoletja po Kristusu ; vseh skupaj bi bilo 32 klg. Za stvar se je zanimala celo vlada, ki je poslala na mesto svoje ljudi, a ker ti niso mogli nič izvedeti od srečnih ljudi, ki so baje vse zatajili, v strahu, da bi jim vlada utegnila pobrati ves zaklad, ni preostajalo druzega, nego uradno razglasiti neresničnost te novice. Ljudstvo seveda se ne strinja z vladnim prepričanjem, in govoric o dobljenem zakladu ni ne konca ne kraja. Koliko resnice je na tem, še ne vem. b Občina Sv. Lenart je dobila novega župana (sindaco) v osebi g. Lavren-cija Terlikarja, ker dosedanji gosp. Podreka ni mogel več postavno ostati na svojem mestu. b Nova cesta. Po dolgih letih, 8 priporočilom provincijalske oblasti, se naposled vendar dovrši prepotrtbna cesta pe koški dolini, ki je imela sicer začetek in konec, a jej je nedostajalo dober kos v sredi od Kožice do Les, kar je bilo zelo neprilično in sitno za grmiško in dreško občino. b Železnica po beneški Sloveniji. Veliko zanimanje jev za železnico, katera pride podaljSana od Čedada, deloma po beneški Sloveniji, do nove avstrijske proge iz Trsta po soški dolini. Črta je že vobče določena. Iz lokalnih čedadskih interesov bo jo mislili tako izpeljati, da bi ne služila Slovencem ; a poznejša pogajanja in zahteve slovenskih provincijalskih poslancev Trin ko-ta in Kukovca so vendar toliko uspela, da Slovenci dobe svojo postajo v obližji Sv. Petra. Črta utegne postati tem važnejša, če se zgradi železnica iz Ljubljane čez Idrijo do Sv. Lucije pri Tolminu. Tako bi Italija precej skrajšala zvezo s Hrvatsko, s katero je v živahni trgovski zvezi. Tudi za Kranjsko bi bila velikega pomena. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. januarja. Imenovan je članom centralne komisije za umetne in zgodovinske spomenike gospod dr. J a k o b Z m a v c , c. kr. profesor v Kranju. Slovensko časnikarstvo. Koroški »Mir« naznanja, da bo imel odslej za koroške naročnike prilogo, in sicer za bavno poučni list »Domoljub«, ki izhaja po dvakrat na mesec. — Zgodovinsko društvo za slovensko Stajarsko bo pričelo izdajati svoje glasilo »Zgodovinski list«, ki bo izhajal četrtletno. Želimo najboljšega vspeha! Ljudstvo se oglaša. Odbor občine Fara je v seji dne 28. decembra sklenil na dež. odbor poslati naslednjo izjavo : Občinski odbor Fara je prepričan, da je krivičen sedanji volivni rud v kranjski deželni zbor, po katerem imajo nemški graščaki in mestni volivci večino poslancev. Zato zahteva občinski odbor danes pri občinski seji v Fari, da se izpremeni volivni red za kranjski deželni zbor tako, da bo pomnoženo število poslancev iz kmečke skupine, da se uvede splošna volivna skupina in tako dobi večino kmečko ljudstvo, razruši pa sedanje krivično volilno razmerje. V Fari, dno 28. decembra 1903. Mihael Jurkovič, Krkovo št. 4, župan, m. p. — Odborniki: 1. Miha Klarič m. p, 2. Josip Obranovič m. p., 3. Josip Južnič m. p., 4. Aaton Bauer m. p., 5. Jurij Šalar m. p., 6. Martin Žagar m. p., 7. Jakob Jakovac m. p., 8. Gregor Bauer m. p., 9. Martin Marinč m. p., 10. Franc Selan m. p., 11. Matija Bu kovač m. p., 12. Josip Štefančič m. p. 13. Matija Klobučar m. p., 14. Miha Jurkovič, Krkovo št 8, m. p. — Poročil se je gospod Jernej S c h w a r z , stotnik v pofeoiu in bivši učitelj v kadetni šoli v Mariboru, z gdč. J. Hordk. — Samomor. Iz Vidma ob Savi nam o tem še poročajo: Kakor se čuje, ustrelil se je v Zigrebu 7. t. m. I Zupančič iz Zdol. Bil je pri vojakih podčastnik; služil jo že nad tri leta. Vzrok samomoru šo ni znan. — Z Dol. Dobrave: Mož, ki je bil načelnik našega društva, je na ime posestnikov pri poljanski posojilnici dobil 8000 K posojila. Ko pa je bil denar izdan za razno blago, bo je odpovedal načelstvu in društvu ter razglasil, da društvo razpade. Tega do danes ni še dočakal in tudi ne bo, če še tako zabavlja. Le naj plete jerbase ter veže metle, a nas in naše društvo naj pusti v miru, saj nam je napravil dovolj skrbi in plačil. Mi se trudimo po svojih močeh za svoj obstanek, on naj so pa po svojih, in mirna Bosna. — Iz Sore pri Medvodah nam pišejo: Kar je pisal »Slov. Narod" minuli mesec o našem prejšnjem č. g. župniku, Fr. II ersche-ju, je vse zlagano ter žali tudi vse poštene župljane, ki so gosp župnika obče spcšto* vali zaradi njegove delavnosti. Nesramnemu ^Narodovemu« dopisniku to seveda ni znano, ker ne hodi v cerkev. G. župnik Hirsche je mnogo delal v šoli in cerkvi, brez posebnih zbirk je plačal ves cerkveni dolg in c skrbel nove orgije. Zato vse odločno obsoja dopis nika, ki gotovo ni domačin, kar se pozna že po njegovih surovih besedah. Zato kličemo g. župniku Hirscheju: Odpustite mu, saj ne ve, kaj dela! Sprejmite pa naše obžalovanje vsled onega dopisa, ki ga vsi obsojamo kot izrodek hudobnega človeka. — Fr. Svolšak, župan; obč. svetovalci: I. Stare, Fr. Drešar, Fr. Lušina; odborniki: A. Gaber, Jan. Gaber, Fr. Križaj, Fr. Mihovec, Fr. Bernik A. Ko-šenina. — Umrl je v Zagrebu v 47. letu svoje dobe c. in kr. stotnik pešpolka št. 17 g. Marko Babič, prideljen c in kr. zbornemu poveljništvu. Pogreb je bil danes popoludne. N v m. p.! — Koze na Gorenjskem. Uradno se poroča o tej zadevi to-le: Med delavci, ki so prišli meseca decembra v Hrušico, da bi tam dobili dela pri predoru skozi Karavanke, so se pojavili nekateri slučaji črnih koz. Od 4 delavcev, ki so oboleli na kozah, je jeden umrl, drugi trije pa se zdravijo v baraki, ki je nalašč za to napravljena. Vkljub vsemu temu, da so oblasti vse potrebno poskrbele, da bi se bolezen ne razširila, sta se vendar pojavila še dva slučaja, in sicer v baški dolini in v Podbrdu. Bolnika sta bila prenešena, in sicer jeden v bolnišnico pri sv. Luciji, drugi pa v ono v Podbrdu. Vodstvo železniških del na Dunaju je koj, ko je bilo o tem obveščeno, poslalo na lice i mesta svojega uradnika, da v sporazumu s politično oblastjo določi, kaj se ima ukreniti v tem pogledu. — Za živinozdravnike. Piše se nam: Naučno ministrstvo je nekemu s.;dišču na vprašanje, ali ima živinozdravnik, ki je tri leta študiral na ces. in kr. voj. živinozdrav-niškem zavodu na Dunaju, po dovršenih naukih leta 1892 položil petero predpisanih rigorozov ter prejel diplomo kct diplomiran živinozdravnik, s tem tudi podeljen akade-mični značaj v smislu § 26 drž. zsk., pojasnilo, da je živinczdravmška diploma dobljena po starejšem učnem redu ravno tako kakor diploma prejet« po letu 1897, t. j. po pre-osnovi živinozdravniških štud j smatrati dokumentom akademičnega značaja kot doktorska diploma splob. — Predor v Karavankah. Od že Iezniškega ministrstva meseca novembra 1.1. sklicana enketa, ki je imela izreči svojo mnenje o nadaljevanju gradnje predora v Karavankah, katero nadaljevanje jo otežko-čeno vsled pritiska v karbonskem gorovju, je zaključila avoje delo. Enketi je bilo v prvi vrsti rešiti vprašanje, ali je predor nadaljevati v isti širokosti, kakor dosedaj, in sicer za dvoje tirov, ali pa se ima v kar bonskem gorovju, ki je dolgo kakih tri ti soč metrov, razdeliti v dva manjša, enotirna | predora. Enketa se je izrekla za nadaljeva i nje predora v zapričetej širokosti. — Januarski avancement urad- j nikov državne železnice. O božičnih I praznikih je bilo razglašeno službeno po- j višanje uradnikov državnih železnic. Povi- j šanih je bilo 340 uradnikov, lani 375, leta 1902 pa 256. Več uradnikov je bilo odliko- j vanih z naslovi nadzornikov, višjih nadzornikov in višjih oficijalov, kar je dalo uradnikom upanje, da bodo tudi definitivno imenovani. Letošnje povišanje se giblje v istih mejah kakor prejšna leta, le iz desetega razreda jih je bilo več premeščenih v devetega, manj pa v osmega. Vendar je pa to le slučajno. Za zboljšanje osebnega stanja železniškega osobja je v proračunu za leto 1904 119.260 K, in te številke vzbujajo upanje, da bo povišanje v juliju ravno tako obsežno, kakor leta 1903. —2116 kron izgubjenih Dne 5 t. m. je v Kamniku na poti s kolodvora v mesto izgubil hlapec Jernej Gašperlin iz Gmajnce 2116 kron, katere je imal shranjene v ku vertu. Najbrže jo našel denar kak sejmar. ker je bil isti dan sejem v Kamniku. — Nesreča. Delavec Anton Gale je dne 9. t. m. pri kopanju kanala v St, Vidu ponesrečil. Udrla se je zemlja n3 njega in ga podsula, pri čemur si je zlomil levo nogo nad kolenom. — Tamburica v cerkvi, V Dubrovniku je o božičnih praznikih v cerkvi pri sveti maši pel zbor, katerega je spremljalo tamburanje ondotnega hrvatskega tambura-škega zbora. — Ameriške novice. Slovenski anarhist izgnan. Iz Puebla je policija izgnala Slovenca Maksa Maliča, ker je na nekem shodu izražal anarhistične ideje. Pogumna ženska. — Policija vJoungs-townu je dobila nalog da aretira ženo Tomaža Langhlina radi nekega prestopka. Zena se je utrdila v svoji hiši in s tremi revolverji kljubovala dva dni celi policijski moči. Končno je šel njen mož v bližino hiše ter pričel metati kamenje v okna. Ženska je pričela nanj streljati ter ga je zadela v glavo. — 20.000 mernikov » čebule zgorelo je v veliki skladiščih v Middelfildu. — 63 mrtvih, 3o ra - ; njenih. V New-York vozeči ekspresni vlak „Duquesne Limitee" od Baltimore & Ohio železnice skočil je po noči med Daw- j sonom in Conellsville iz tira. Dva osobna \ voza sta padla v reko, jeden voz se je vnel j in 63 oseb je bilo usmrčenih. Kacih 30 j oseb je težko ranjenih. — V Domovino • se je vrnil bivši učitelj g. Ivan K a k e r . z Dvora. — Ribji dež. Parnik „Phila- 1 delphia", kateri je dospel v soboto v našo luko, je imel na oceanu krasen Božič, kajti ! narava je potnike in mornarje odbarovala s svežimi ribami, katere so same prišle na krov. Neki učenjak imenom M. J. Heney, je konstatiral, da so to ribe imenom Co-bakan, katere nazivljajo Indijanci v Alaski tudi „ s večne ribe" katere, ako so suhe, -tudi gore, kakor sveče. — Na p o t u v staro domovino umrl. Naš rojak Mihael Račič iz Cannosburga, Pa., kateri se je napotil z parnikom „La Touraine" v staro domovino, je v Bazelju, Švici, umrl. — Oče umoril troje svojih otrok. ' Josip Phillips v Hollowville je v minolej noči umoril svoje tri otroke, na kar je tudi j samega sebe umoril. Ljubljanske novice. Cesarjev spomenik v Ljubljani. Prejeli \ smo naslednje vrstice: Poročali stp, katere j osnutke je razsodišče odlikovalo ter izreklo j pohvalo. Vaš kritik naglaša. da je osnutek z motto »Viribu3 unitis« monuraentolen in { primeren prostoru prod justično palačo. Kri- ; tik pa pogreša pri tem načrtu cesarjevo po- 5 dobo. Opozarjtsm, da se mora kompozicija za spomenik v prvi vrsti ozirati na prostor. ' Ta pa je tukaj na vse štiri strani odprt, • torej mora spomenik imeti primerno ozadje, s Zato ima osnutek štiri Btrani s štirimi vhodi. j Glavna stran predstavlja »Pravici«, druga »Liubezsn«, tretja (ces orel) »Moč«, četrta J »Mir«. Dalje sa mora spomenik vjemati z ] okolico in njeno olepšavo, ln ravno na to se opira osnutek in zato tudi ni cesarjeve podobe S.cer pa je mogoče tudi tej zahtevi ustreči. Podoba »Pravice« se postavi pod piramido in na njeno mesto cesarjev kip. Ako bi se magistrat odločil za ta osnutek, mogel bi ga konkurent v tem smislu pre-narediti. Baron Hein je včeraj dopoludne z gospo soprogo odpotoval na Dunaj. Poštni uslužbenci so imeli v soboto zvečer v dvorani Puntigamske pivnice jako prijeten družbinski večer, pri katerem je godla „Puntigamska Sramel godba". Nepravi „sin\ V Kolodvorskih ulicah se je danes ponoči pridružil Jožefu Bregarju, vžitkarju v Radečah neki mladi človek, katerega je Bregar, ki se je bil z vlakom pripeljal v Ljubljano, vprašal za prenočišče. Isti mu je rekel, naj gre kar ž njim spat v hotel „^>trukelj", kjer ima sobo z dvema posteljama. Bregar je res šel s tujcem in je ž njim prenočil. Ko se je zjutraj zbudil, je videl, da je tujec že napravljen in da je ravno nameraval oditi. Pogledati je hotel na uro, katero je bil položil na mizo, a je ni bilo več. Prijel je zatorej tujca, naj mu d d uro nazaj, ker je ni nikdo drug vzel, kakor on. Tujec mu je dal nato uro nazaj in se brzo odstranil iz hotela. Slugi v hotelu je dejal, da bode sobo plačal „oče", ki pride za njim. Po odhodu tujca je Bregar opazil, da mu manjka tudi denarnica, katero je imel v žepu in v kateri je bilo okoli 13 kron denarja. V Ameriko. Včeraj se je odpeljalo odtod 41 oseb v Ameriko. Društvena godba ljubljanska priredi iutri Ztečer v prostorih g. A bortu (pivovarna Hif-ner) na sv. Petra časti koncert za člane. Nečlani piačajo 40 vin., člani so prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Ljudska č talnica v Ljubljani. Gi-aški listi poročajo, da ae je mostna občina v Ljubljani odločila ustanoviti skoro (!) na magistratu ljudsko čitalnico in knjižnico. Ali niao prišla ta poročila v svet le radi tega, da bi ironizirala obč. zastop, kateremu se za tako UGtanovitev nič ne mudi. Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani v mesecu decembru V pnm«?ri a prejsmm ma-sacem, kakor tudi z mosecem decembrom lanskega leta, je došlo v tem mesecu neko liko oglasil manj, tako pri delodajalcih, ka kor pri delojemalcih. Ker osobito v tem mesecu uslužbenci splošno le malo službo me-njujejo, jo došlo skoraj več deioponudeb, nego delavcev in poslov, posebno pri žen skem delu. Vendar so se dcš!a naročila po-voljno reševala. Posredovanje s stanovanji in vajenci je bilo le neznatno. Oziraje so na celoletno posredovalno delovanje je došlo o sr I a s i 1 skupno 5540 (lani 5333) torej za 207 ogiasil več. Oglasila se razdele: 1973 ženskih in 620 moških delodajalcev, 2014 ženskih in 754 moških delojemal- cev, 17 mojstrov in 4 vajenci, 97 oddajateljev in 61 najemnikov stanovanj. V službe sprejetih je bilo 1287 ženskih in 401 moških uslužbencev. Stanovanj je bilo oddanih 22. Napad. Na Tržaški cesti sta se danes ponoči sprla hlapec Franc A in mehanik Stanko G., ko sta šla iz Bizjakove gostilne domov. Nasledek prepira je bil, da je mehanik G zagrabil kleparja in ga treščil ob tla. Na to je mehanik zbežal za »cesarskim orlom« in ustrelil z revolverjem tako, da so krogljo letele mimo kleparjeve glave. Tramvajski promet električne železnice se je včeraj ob pol 8. uri zvečer ustavljal po celem mestu, ker se je pokvaril voz št. 5. Književnost in umetnost. # Repertoir slovenskega gleda-liiča. Jutri je premijera Mandiceve opere „P e t e r S v a č i č", za katero se kaže največje zanimanje. Oglašenih je mnogo gostov iz Zagreba, Trsta, Pazna i. dr. Včeraj, danes in jutri so bile in bodo skušnje. Libretto je dobiti v knjigotržnicah v hrvaškem jeziku. Pri operi sodelujejo vsi operni ensembli in člani drame. * Kralj na Betajnovi. Izvirna slovenska drama »Kralj na Betajnovi«, delo Ivana Cankarja, se je v soboto prvič vprizorila na slovenskem gle dališkem odru, in sicer s sijajnim vspe-hom. Drama je izšia predlani v tisku, in so pisali tedaj o njej mnogo vsi slovenski list', ter jo ob tej priliki zavzel tudi »Slo-vencc« svoje stališče napram njej. To je utopična vagabunu'ska drama. Prav nihili-stovsko se norčuje pisatelj iz države in cer kve. Vsi »moralni« ljudje so podleži, v a -g a b u n d — to pa ja vzor — to je edini poštenjak. Smer je popolnoma nihilistična. Zastopnik cerkve, župnik se pers.flira sarkastično, kar daje nizkim instinktom med po slušalstvom povod za brutalno zadovoljstvo. Dialogi v drami se nizajo v blestečem jeziku drug za drugim, prizori eo fino premišljeni, misli strogo kondenzirane, kjer ni niti ene besede odveč, dejanje je živo dra matično, ki ne išče zunanjih aiektov, a ki deluje vkljub tjmu silno in neodoljivo, to so prednosti Cankarja-dramatika. Najbolj se je posrečilo Cankarju prvo dejanje. Vsi prizori so sleddi strogo logično drug drugemu. Niti nastop, ko vagabuod Maks hipnotizuje kralja betajnovskega in izvabi iz njega temno skrivnost, se m zdel tako nenaraven, kakor se je Cankarju svoj čas očitalo. Na zaostaje dosti za prvim drugo dejanje. Tu je nekaj prav efektnih prizorov in dobro izvedenih dialogov. Daljši nastop med Maksom in Kantorjem je krasno izpeljan, a ni se nam zdel popolnoma utemeljen umor Maksov. No, to se ni mnogo poznalo, kar je pričal viharen aplavz po drugem dejanji. S koncem drame pa se nismo mogli sprijazniti. Nam se ni zdel dovolj motiviran vkljub temu, ker se je dogodilo med sod nikom in Kantorjem, in slednjič, ali je iz ključen vsak dvom, da sa ne bi izvedelo pravega morilca, ali je konfl.kt rešen? Tu bi se dalo to in ono oporekati, marsikoga ta konec ni zadovoljeval. Igrali so »Kralja na Batajnovi« z veliko rutino. Naslovno vlogo je igral g. L i e r s pravim umetniškim čutom. Na nekaterih mestih je bil dovršen, in sploh sa je odlikovala njegova igra e fino karakteristiko. Le v prizoru a sodnikom se je pokazal preve likega slabiča, kjer ni bii kralj, temveč — kraljič. Bolj bi nam tudi ugajal, da je kazal večjo brutalnost in da ni bil tako gosposki. Bolj verjetno bi petem bilo, da gre in ubije Maksa. Kako velik, neverjeten kontrast je bil med njim in ženo Hano, katero je igrala g. L i e r o v a. Ona je bila absolutno pre-beraška dekla; ponekod je še precej pogedila svojo ulogo, povsod pa ne. Parkrat je bila skoraj smešna. Francko je igrala gdč. R (i • c k o v a jako lepo, vstvarila je fin značaj in ga dosledno izvedla. Izvrstna je bila gdč. K r e i s o v a v svoji težki ulogi Nine; tako plaha, tako naivna, tako mila je bila, da sa nam je zdelo, da vidimo kako zakleto prin-cesinjo Maeteilinckovih dram. Krneča je dobro pogodil g. Dragutinovič, a Maksa je igral g B o 1 e š k a nenavadno fino. Bil je dovršen in je poantiral divno svojo vlogo. Igra mu je bila iskrena, značaj Maksov je zadel natanko v govoru in mi miki, ter jo imel tudi ptav značilno masko. G. V e r o v š e k je igral taktno, povoljen je bil g. C o n s k i j , vse hvalo vredna g. Danilova in tudi igralci manjših ulog so bili kolikor toliko na mestu. Ražija je zadovoljevala, omenimo la, da bora inscena-cija prvega in tretjega dejanja ni bila v ni-kakem soglasju z razkošno inscenacijo drugega dejanja. Gledališče je bilo dobro obiskano. Navzočemu pisatelju se je viharno ploskalo; po drugem dejanju se je zahvalil ovacijam. Strupena tendenca igre je očividno vplivala zlasti na mlajše občinstvo, * Češki pisatelj V. Spech v tedniku „Mdj" svetuje, da bi se t izdal deželni zakon, po katerem bi bila v s a%a češka občina prisiljena ustanoviti občinsko knjižnico in po številu prebivaloev in visokosti davkov žrtvovati na leto primerno svoto v ta namen. Misel ni nova — piše broška »Hlidka« — ali zahteva, da bi se tak zakon izdal, je za češke razmere v deželnih zborih preveč smela! Ako bi bilo mogoče to misel uresničiti, pokupilo bi se v Čehih na leto za 1'/» mil. kron čeških knjig. Za stopinjo omike, na kateri stoji češko ljudstvo, bi takšen zakon, akoprem se zdi čudno, ne bil nič nenavadnega. Po zadnji statistiki iz I. 1900 ima češki narod izmed vseh v Avstriji, ne izvzemši kulturnih Nemoev, najmanj analfabetov, namreč samo 3 41%, dočim jih Nemci imajo 5 78%, torej skoraj dvakrat toliko. Tudi mej avstrijskimi izseljenci v Zedinjenib ameriških državah Nemci sicer izkazujejo največjo svoto denarja, katero s seboj prinašajo, Čehi pa zopet najvišjo stopinjo omike izmed vseh avstrijskih narodov. * Pevski ibor »Glasbene Matice". Ker je g. koncertni vodja H u b a d zopet prevzel, pouk v „Glasbeni Matici", pričenja tudi s pevskim zborom redne vaje in sioer prihodnjo sredo,dne 13. januarja ob pol 6. uri za ženski zbor, ob 8 uri z a m o š k i zbor. »Glasbena Mat ca« vabi vse častite dame in gospode pevskega zbora, da se iz nova posvete lepi pevski umetnosti, da se pevski zbor skoraj zopet javno pokaže v znani in priznani svoji vrlini. Prihodnji koncert bo p r a v i slovenski koncert sestoječ iz najboljših skladb domačih umetnikov, Preteča vojna med Rusi in Japonci. V slučaju, da se reši japonski ruski spor in sedaj prepir mirnim potom, se vojna le preloži. Orožje mora odločiti med tema državama, katera ima pravico do Koreje. Angleški listi zatrjujejo, da odgovor Rusije na japonsko noto ni zadovoljil japonskih krogov, zlasti glede stališča o vprašanju Koreje. Rusija v svojem odgovoru želi, da se zadeva mirno poravna, a zajedno izjavlja, da se nikakor ne umakne. Položaj je vsaki dan resnejši, vsaki dan zamore vzbruhniti vojna, ali še vedno ni izključeno, da bi ne moglo priti do mirnega rešenja rusko-japonskega spora Težišče celega položaja je bilo položeno v tretji odgovor Rusije na japonsko noto. Iz tega, ker Japan ni prekinil odnošajev z Rusijo in ker ji ni poslal ultimatuma, se more zaključiti, da Japan še vedno misli, da se mu bo boljše izteklo, ako ne zagrabi za orožje in nadaljuje pogajanja. Rusija je dolgo odlagala odgovor, ker hoče v slučaju vojno preložiti na pomlad. Rusija se v svojem odgovoru, kakor javljajo angleška poročila, ne ozira na japonske zahteve. „Koln. Zeit." dobiva iz Petrograda poročilo, da Rusija kaže veliko popustljivost glede Koreje, ali glede Mandžurije je nepopustljiva. Zadnji brzojavi javljajo: Port-Arthur: Več ruskih vojnih brodov je odplulo, da povečajo križarice, ki se nahajajo že na morju. Govori se, da bo tako povečana sila šla proti štirim japonskim oklopnicam, ki se približavajo Koreji. London: Iz Odesse poročajo: Namestnik poveljnikov južno-ruskega vojaškega okraja je dobil povelje, naj ima vedno 40 000 mož pripravljenih za odhod v Azijo. V Kijevu mora biti pripravljenih veliko število kavaleriBtov. — Rusi so v Kalkunu, sev. Kina, pokupili vse konje, kar so jih dobili. T s o h i f u : Zatrjuje se, da Japan proglasi svoje pokroviteljstvo nad Korejo. Pariz. Na tukajšnjem japonskem poslaništvu se je formelno izvedlo, da vlaga japonska vlada vse svoje sile za vzdržanje miru. Vest, da je baje Japonska odposlala, oziroma da misli odposlati na Korejo čete, je popolnoma neosnovana. C i n c i n a t i. Japonski agenti naroču jejo tukaj konje za konjenifitvo. Bila je kupljena že večja množina konj. Rusija je na ročiia tukaj deset vozov govejega mesa, ki se ima čim prej odpcslati. Dunaj. Japonska vlada je svojega tukajšnjega atašeja brzojavno pozvala v Tokio. Povod temu odpozvanju se drži tajno, Pariz. Glede rusko-japonskega raz pora je nastal preobrat, ki nudi upanje, da se mir obdrži. Zadnji ruski odgovor je k temu mnogo pripomogel in se bodo na tem temelju nadaljevala pogajanja, ki obetajo mirno rešitev. Pariz. Japonska vlada zanika, da bo jj poslala v kratkem ekspedicijo na Korejo, i Ta dementi dokazuje, da je Rusija priznala Japonski prednost na Koreji. N e w Y o r k. Depeša iz Tokia nazna j nja, da je Japonska sklenila, nadaljevati pogajanja z Rusijo. Ni Bicer zadovoljna z ruskim odgo- vorom, a ae vendar ne smatra opravičeno, t •taviti ultimatum ali pretrgati pogajanja. Ja- i ponska poskusi še enkrat, predno začne a j rilo, doseči spremembo ruskih predlogov. Pogajanja utegnejo trajati nekaj tednov. Peking. Načelnik državnega sveta princ čing je dejal tukajšnjemu japonskemu po slaniku, da bo Kitajska v slučaju vojne nevtralna. OJgovor Rusije Japonski je jako miroljuben, vendar nezadosten. Japonska bi xada dobila še časa, da se pripravi, zato bo nadaljevala pogajanja. Socialne stvari. Šestdesetletnica socialno-demokraškega voditelja. Voditelj berolinskih socialnih demokratov, Sin-iger, praznuje 16. januarja svojo šestdeset-letnico. Ta mož je prav značilen za socialno demokracijo, kajti on je jud, m i 1 i o -n a r in t a b r i k a n t. Ko so prišle nekdaj 7 delavke prosit k njemu zvišanja plače, jim ! je odgovoril, da si delavke lahko po strani i sasluiijo dohodkov — zvečer na cesti! To ; je »dobrota« socialnodemokraškega voditelja do delavskega ljudstva. Imel je osebno neko razmerje do ženstva, katero so mu očitali. Socialistični listi so pisali, da ga »buržoa-zija« obrekuje. A ko se je dognalo, da je bilu res vse, so socialni demokratje takoj pisali, da to nič slabega ni, ampak celo nekaj častnega Sooialni demokratje, bi se norčujejo iz katoliških svetnikov, imajo torej dne 16. januarja svoj praznik, ko lahko ča-ste »svetnika« svoje vrste ! Tudi na Ogrskem se dani! Tudi na Ogrskem se je, akoravno pozno, začelo daniti. Navdušeno so pričeli krščanski možje zbirati krščansko delavstvo. In kar nas pri tem najbolj veseli, je to, da palma zmage na izobraževalno-organizacij-skem polju gre osrednjemu društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v Budimpešti. Stavilo si je društvo velikansko nalogo. Od meseca novembra 1. 1. do majnika 1904 je napovedano vsak dan predavanje. Tva-rina obsega vse duševne potrebe rokodelcev. Med predavatelji se bleste prva ogrska katoliška imena. Toda tudi praktiški obrtni pouk se vrši, in sicer za lesne in zidarske obrti, za tapetnike, dekoraterje, ključavničarje, črevljarje in krojače. Pa tudi druga društva se organizujejo. Naj bi ogrski somišljeniki vstrajali na podrobnem in širšem delu organizacije krščanske demokracije! Vspeh ne bode izostal. Povsod, kjer nastopa mlada, čila kršč. demokratična struja žanje vspehov, ki jih pri vseh vrlinah konservativna struja pri svoji obzirni taktiki nikdar dosegla ni. Odločna krščanska demokratična struja bode i na Ogrskem morebiti prej, nego mislimo, porazila sedanje korumpirano židovsko liberalno ogrsko javnost. Novi stroji. Najnovejši tiskalni fltroj zamore v jednej uri natisniti po 150 tisoč iztisov časnika, kateri obseza osem strani. Ob jednem isti stroj časopise tudi se-šteje in zloži ter pripravi za eksp^dicijo. Stroj obstoji iz 50.000 malih delov. Ša večji čudež je pa stroj za žetje žita, kakršne imajo na ameriškem zapadu. Stroj žanie žito, ga ob jednem zmlati, napolni istodobno vreče, jih zašije in jih položi v kopicah po polju. Ameriškim kmetom sedaj ne preostaja druzega, nego svoj stroj popolniti v toliko, da bode tudi žito prodajal in sicer po oni ceni, katera kmetom ugaja. Kje so nazadnjaki? Soc. dem. listič »Rud. Prapor" je napadel ljubljanske kršč. sucialce, da so nazadnjaki, in vendar na vseh poljih, razven v surovosti, daleč prekose soo. demokracijo. Ali je delavsko fltavbinHko društvo znak nazadnjaštva? Soc. demokratje so si ustanovili konsumno društvo v Ljubljani šele pred par tedni, dočim tako društvo kršč. soc. delavstva že dolgo prospeva in se je zadnji čas uprav vzorno vredilo in nepredovalo tako, da je v enem tednu pridobilo nad 100 novih članov. Save, možje, ki vodijo ta podjetja, ne gospodarijo tako, kakor so pri soc. dem. konsumnem društvu že pričeli gospodariti, ne gledajo nase, ampak na to, da stvar prospeva in raste. Socialno' demokraški voditelj vlomilec. Soc. demokraško časopisje poroča s slastjo o vsakem neres ničnem in icm šljenem škandalčku iz naših vrst. V razvedrilo bodi sledeče: V Inomostu je policija pri|«U nekega moža. ki je s ponarejenim ključem vdrl v n^ko trgovino in odnesel blago v vrednosti 63 K. Pri hišni preiskavi eo pa našli blaga za 70 K. katero je, kakor je sam priznal, tudi ukradel iz do tične trgovine. In kdo je bil ta tat? Nihče drugi, kakor socijalno-demokra-tični voditelj in shodni govornik in kapelnik s o c i j a 1 n o-demokratične godbe v Inomostu! Razmere med ženskami in moškimi. V Z dinjenih državah pride na 1000 moških 953 žtjiisk na Grškem na 1000 moških 921 žmsk, na Laškem 995 v Bosni 894, v Rumuuiii 974 in v Srhij 945. V AvBtnji pa pride na 1000 moških 1035, na Nemškem 1032, na Angleškem in Irskem 1067 in na Norveškem 1082 žensk. Nos so dobili od ministerstva uradniki splošne bolniške blagajne v Gradcu, ki je v socijalno-demokratskih rokah. Po izvršeni reviziji je rekel ministerialni uradnik, da ni našel v upravi sicer nič posebnega toda nalaganje denarja, osobito hiše zdi se mu skrajno lahkomiselno in se čudi, kako da se je to trpelo. Tako poroča neodvisno socialno demokratično glasilo „Volksanwaltu. Žrtve j etike. 70.713 ljudij je letos na Ogrskom umrlo za boleznijo proletarcev — jetiko. Samo meseca avgusta je v Budimpešti umrlo 214; v celi deželi Ogrski pa 5217 ljudij za to boleznijo. Analfabetstvo na Hrvat-s k "o m V županiji ličko - krbavski zna od 209 341 prebivavcev čitati in pis»ti »»mo 360.38. V zagrebški županiji od 480 240 je pismenih 125 392 V Zagrebu samem je od 61.002 pismenih 43 618 —01 hrvat- skega prebivalstva, ki 7.na«a 2,416.304 oseb, zna pisati in brati le 900.021 ljudi. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Obravnava protiPatizzolo bivšemu poslancu in morilcu Nctarbartola, se je pričela v soboto. Z»slišanih bo še 128 prič. Sodba bo izrečena konaem mestcd marca. — Velika defravdaija. Oikrbnik južaozabodnih ruskih železnic Pan caravski je poneveril 2 030.000 rubljev. — O^č eta do smrti pretepla sta v Mesti Vasarbelyju na Ogrskem kmeta S^ecza niegova sinova, ker jo oče pretepal mater. S nova sta se sama naznanila sodižču. — Velikanska družbinska nesreča na c e s t i. Is Temešvara se poroča : Posestnik Milan Velkovič se je vračal po grških praznikih na s oje v bližini Te-mešvara ležeče posestvo. Ženo iu s*oje tri otroke je dal na senen voz, dočim |e sam jahal poleg voza in pušil smodko. Kar naenkrat pade iskra v seno, ki se takoj vname. Velkovič je skušal voz vetaviti, toda konji so se radi plamena splešili. Velkov č sa je zamešal med vozno opravo in padtl pod voz. Konji so ga vlekli za seboj ia mu razbili glavo. Njegova žena je smrtnonevarno opečena, otroci pa so vsi trije mrtvi in popolnoma sežgani. Kako se porabi »Petrov novčič«? Na to vprašanje odgovrja »Osservatore Romano« sledeče: Papež poplača cerkvene potrebe, ostanek pa potrosi za umetnost in znanost. Opomniti je le treba, kako velik zaklad se je ohranil Rimu in Italiji z nakupom »Barberieske knjižnice«, ki je odprta vsem učenjakom celega sveta. Da se pa pazi na te zaklade, mora se ne staviti mnogo uradnikov, služabnikov in čuvajev. Dalje mora papež tuli skrbeti za ohranitev umet niških spomenikov. Saveda se to zgodi, ko so opravljene vse cerkvene potrebe, skrbeti mora namreč za inozemske nunciature, vi kariate in apostolske delegacije in miaijone. V Rim prihajajo duhovniki vseh narodov, da dokončajo svoje študije. Ia mnogo teh zavodov vzdržuje papež. Umrli papež Leon XIII. je ustanovil mnogo kolegijev. Tudi je papež podpiral duhovniške zavode inozem stva Končno bodi še omenjeno, da mora papež podpirati uboge duhovne in samo-atanke. Saveda ga veliko stane vzdrževanje megovega dvora. Verniki pa. ki pošiljajo svetemu cčetu »Petrov novčič«, vedo dobro, da jih bo pravično razdelil v razne dobre n»mene. Vrednost človeka. Čudimo se, ako slišimo, da imajo oči, ušesa, sploh cel človek tržno ceno. Neki angleški časopis je prinesel zapisnik odškodnin, ki so se izplačale zadnja leta za izgubljene ude; po teh se dd soditi vrednost človeka. Toda cena ni stalna. Oko voznika pri omnibusu je vredno 16.000 K; ta svota se je izplačala nekemu Parižanu. Neki paznici pa se je izplačalo za oko le 4000 K. Neka dama pa, ki je pri tramvajski nesreči izgubila svoje oko, je dobila 8000 »K odškodnine. Tudi roke in noge imajo svojo vrednost. Neki dami, kateri je lokomotiva odtrgala roko, so izplačali 14.000 K odškodnine. Dvema šolarjema, ki sta bila poškodovana v šoli, je izplačala šolska oblast prvič 800 K, drugič 3000 K. 8000 K se je izplačalo nekemu dečku, ko mu je stroj odtrgal tri prste desne roke. Izgubo nog je plačala oblast nekemu ognjegascu s 8600 K, 9000 K pa je dobil deček neke londonske firme. Cena zob je različna. 1200 K je izplačala železniška družba neki gospej v Wal\vorth, ki si je pri neki nesreči izbila zobe. Toda kaj je to proti vsoti, ki se je izplačala pred letom slavni ruski operni pevki Sarkisovi. Na svojem potovanju po kavkaški železnici je namreč pri neki nesreči izgubila pet prednjih zob. Ker je radi tega trdila, da ne more več nastopati kot operna pevka, prisodilo ji je petrograjsko civilno sodišče 40.000 K j odškodnine za vsak zob. Ako pa je bilo j celo telo poškodovano, izplačalo se je na j Angleškem 39.000 K do 80.000 odškodnine. Smrtnonevarne poškodbe so se plačale na Angleškem po 3000 do 11.800 K. Najvišjo odškodnino je dobila neka gospa v Novem Jorku, katere mož je ponesrečil v nekem predoru. Družba ji je namreč izplačala 400.000 K, to je najvišja svota, ki se je izplačala. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 11. januarja. Danes je zboroval proračunski odsek avstrijske delegacije. Dr. Kramar je govoril o zadevi Makedonije, dr. Šusteršič pa je govoril o volitvi papeža in ostro nastopil proti avstrijski vladi in njenemu vetu proti kardinalu Rampolli, za kar vlada nitna pravice. Protestiral je proti takemu vmešavanju avstrijske vlade v volitev papeža. Dunaj, 11. januarja. „N. W. N." poročajo, da zadeva nadškofa Kohna še dolgo časa ne bo končana. Kohnu se bo morda namignilo, naj odstopi. Dunaj, 11. januarja. „Narodni Listy" poročajo, da hoče vlada v prihodnjem zasedanju drž. zbora nadaljevati poskuse, da doseže redno delovanje državnega zbora, nakar bo isto poskusila tudi v češkem dež. zboru. Budimpešta, 11. jan. 0 potovanju grofa Tisze na Danaj, kjer je bil sprejet pri cesarju, se živahno razpravlja. Nekateri pravijo, da je stališče grota Tisze omajano, drugi pa trdijo, da je drž. zbor v odločilnem trenotku. Tisza bo dobil obširnih pooblastil in bo drž. zbor razpustil ali pa na drug način ostro nastopil proti obstrukciji. Praga, 11. januarja. Skupni odbor čeških katoličanov je imel sejo, da se posvetuje o združenju vseh treh čeških katoliških strank v eno. Izvolil se je odsek treh članov, ki bo izdelal program. Sofija, 11. januarja. Poveljnik makedonskih čet S t o j a n o v je bil mej Radimirom in Dubnico napaden in težko ranjen. Ajaceio, 11. januarja. Tu so zaprli nekega moža imenom Tilmanna, ki je umoril 30. decembra m. 1. gimnazijskega ravnatelja dr. Mayerja iz Nemčije. Rim, 11. jan. Neki prelat iz obiižja sv. očeta se je o obisku Loubeta v Rimu izrazil, da sv. oče ne bo nikakor sprejel Loubeta. Beigrad, 11. jan. Sprejemov povodom pravoslavnega novega leta na dvoru ne bo, ker ne bo poslanikov v Belgradu. Kralj bo ta dan preživel izven Beigrad a. Umrli so: 7. jan. Marija Pua, kavarnarjeva žena, 42 let, Prečne ulice 2, akutni pljučni katar Otrpnjenje pljuč. — Terezija Naglic'-, stolarjeva žena, 24 let, Ravnihar-jeve ulice 5, jetika. V bolnišnici: 22 decembra Jernej Duvanc, gostač, 64 let, Dy-senterio, Marasmus senilis. — Fraoja Skoda, kajža-rica, 40 let, pljučnica. 23. decembra Fran Oblak, dninar, 68 let, jetika. 24. decembra. F.anja Varšek, delavka, 28 let, jetika. 25. decembra. Ivan Kurnik, čevljar, 46 let, Apo-plesia cerebri. 26. decembra Ivan Kapelj, pek. pomočnik, 35 let, srčna hiba, Alkocholismus. 27 decembra. Andrej Perko, glavnikar, 42 let, Stenosis intest. feus. 28. decembra. Jakob Torainc, posestnikov sin, 17 let, Gemgr.iena intest. Ileus 29. dec. josip Ofak, gostač, 78 let, Carcinoma hepatis 30. dec. Fran Lesjak, železostružec, 21 let, Vitium cordis, Paralysis cordis 31. dec. Tomaž Kermelj, kajzarjev sin, 2 dni. Im-becilitas vitae 1. jan. Anton Tihle, delavec, 22 let, Dementia praec., splošne slabosti. — Simon Peklaj, gostač, 83 let, Detentia urinae. Pyelonepbritis. 2. jan. Josip Gaspevc, posestnik, 70 let, Tetamus. — Eraestina Friškovc, ključarjeva žena 31 let, jetika. 3. jan. Filip Cernivc, strojevodjev sin, 12 let, Črevesni legar Tfnmidlsil Je izvrstno sredstvo za Učenj* J.IUJJIUUI sobnih tal. Isto od»tranJa la preprodaje lepljlvoit llčenlh desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBESL ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 1 12-4 Vnanja naročila proti povzetju. Vabilo na redni občni zbot* Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi registr. zadruge z neomejeno zavezo koji se bode vršil 48 1—1 r nedeljo, dne 24. januarja 1904, ob 3. uri popoldne v zadfužni pisafni. Y SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1903. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. NB. V slučaju da bi ob 3. uri sklicani redni občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim vsporedom drugi, koji pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Posojilnica za Sodražico ter okolico zadruga z neomejenim poroštvom v Sodražiei ima v nedeljo, dne 17. januarja 1904, ob 3. uri pop. v posojilnieni pisarni redni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav ravnatelja. 2. Poročilo in letni račun. 3. Volitev načelništva. 4. Nasveti. Ako bi bil ta zbor nesklepčen, vrši se brezpogojno uro kasneje zborovanje po istem vsporedu. Načelstvo. Sodražica, 6. januarja 1904. 36 1 — 1 Gospodična, katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturn. blagom sprejme se takoj v službo! Več o tem pove upravništvo ^Slovenca'. 30 2 Mesarski pomočnik, katerega veseli na svoje začeti, ali na račun, ima na ponudbo lepo bodočnost, z le majhno kavcijo. Vešč naj bi bil slovenskega in če mogoče tudi nemškega jezika. 9 Oženjen ali neožeujen. 8~5 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Meteorologldno porodilo. Vrtilna nad morjam 30ti.2*,»redflji itataj t«& V 38*0 mm 1 i Stuj« 1 | Ou 9 p*- | bfcro-5 j umjt 1 metra. 1 t mm. Temp«., ratorm 1 „ po ' V.»r«Tt OahUn N.bo 11 j Is' * ► 9 | 9. iveč. 741 4 0.6 i si. jzah. obl. in|7. »jutr. I 742 6 I 2.popol.l 741-2 001 si. jug 1-9 1 obl. obl. 41 1<>- sebno pa liturgidnlh, kakor so Missale Komanum, Missae pro det., Brevlarlum Komanum, Ilorae Diurnae, Rituale ete. Itogoslovna književnost: Pridige, legende, knjige za premišlje- vanje in spodbudno življenje.. — Molitvenlkov največja izbera. Spisi za mladino. - - Cerkvene skladbe. Tu se izvršujejo najtocneje vsa naročila na časopise, avstrijske in inozemske. s^sr Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ljubitelj čaše dobrega čaja zatteva povsodi tajfmejš in najboljši čaj sveta NDRA TEA *Melanža iz najfinejšega kitajskega, indij-- skega in cejlonske^a čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna taloga pri: Josip Ančlk lekarnar v Ribnici. 1252 26-17 LAD MO " ki je dovršil nižjo gimnazijo, želivspre-jetl službo v Kaki pisarni ali tiskarni. J. M- poste restante, glavna pošta, Ljubljana. Službe. Službe. Pri podpisanem generalnem zastopu c. kr. priv. zavarovalne družbe „Avstrijski Feniks" v Ljubljani razpisujeta se dve službi potovalnih uradnikov v oddelku za požar z letno plačo po K 1200 in drugimi postranskimi dohodki ter ena služba potovalnega uradnika v oddelku zavarovanja za življenje z letno plačo K 2400, dijetami in provizijami. Prošnji vložiti je do 20. januarja t. 1. pri podpisanem generalnem zastopu. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so strokovno zvežbani in samskega stanu. C. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju - Generalni zastop v Ljubljani. = 49 2-1 Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. Prosim prečastite gospode žup-R3S" nike, naj si blagovolijo ogledati. jvlafočena dela se izvpše pfan vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočani lepa in ■a*. praktična svetila za električno loč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 41 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Katol. Obzornik S Ravnokar je izšel: X3T I. zvezek VIII. letnika! ^Katoliški Obzornik" je krščanska revija za verska, filozofična, socijalna in literarna vprašanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — Urejuje (lr. Aleš Uaenilnlk, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo ,Katoliškega Obzornika" v Ljubljani. Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji so že pošli. — •j « %% I Slovenski učitelj. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. V. letnik. Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli. Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj. U SS K n i 5 5 Naročnino prejema upravništvo v IJubljani in znaša celoletno le 4 K. « m s ?! i S i oz V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2, dobi vsakdo po najnižji ceni: Molitvenike: Presveto Srce Jezusovo. — Usnje K r8o, zlata obreza K 2'40. Spomin na Jezusa, usnje 70 h, zlata obreza 96 h. Rafael, za odraslo mladino; platno K rjo, usnje i'6o, zlata obreza K 2*—. Jezus dobri pastir, usnje 72 h, zlata obreza K r— Odpustki (Sajovic), usnje K i'8o, zlata obreza K 2*20, Sveti križev pot (Leon. a P. Mau-ricio) So h. Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K r8o, zlata obreza 2*40. Filoteja. Usnje K i"8o, zl. obr. K 2*40. Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter finejša oblika, od K i'2o do K 2'2o. Zvonček nebeški. Usnje K no, zlata obreza K i'6o. Marija naša pomočnica. Usnje K 1-70, zlata obreza 2*20. Sveta nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K 1-40, zlata obreza K 2-—. dalje: Vedno češčenje, v usnji K 2^40, z zlato obrezo K 3'2o. Kruh nebeški, v usnji K l'So, z zlato obrezo K 2*40. Pot v nebesa, za ude III, reda, v usnji K r8o, z zlato obrezo K 2*40. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K 2"—, z zlato obrezo K 2'6o. Večna molitev, v polusnji K 2'—, usnje K 2 40, z zlato obrezo K 3"— in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi. Devocijonalije : Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezm. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in razni drugi do 1 m višine. Enotno prirejene svetinje za moške in ženske Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno delo. ožni venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi! ezušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični izAelavi. R Tukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —"70 do K 6. Podobice Pij a X. 100 kom. K 3'—. Enako se dobe v največji izbiri podobe za okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti in cene. V zalogi so tudi: Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, razne velikosti in cene. Srebrne svetinje, raznovrstne po K —"po, i^o, 1*70, 2'9o in višje. Navadne svetinjice iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje. Vsprejemne podobice ža razne bratovščine itd. Druge knjige in pisalne potrebščine : P A Z N O apir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega. lbumi; razne knjige kot oznanilna knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rizbeno orodje. avitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd. avadni in fini peresniki, svinčniki, gumi arabicum, preparacije, šestila od navadne do najfinejše izdelave itd. kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti. V zalogi so tudi: Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Gregorij Pečjak.) Mehko vezana K r3o, pol platno K i'8o, pol usnje K 2-—. Slovenska kuharica. (Magdal. Bleiweis.) Mehko vezana K 3' — , platno K 3'6o. Roza Jelodvorska. (Spisi Krištof Smida.) Mehko vezana 60 h, pol platno 80 h. Lurški čudeži. (Francoski spisal Henrik Lasčr. Poslovenil Frančišek Marešič. — Vezano v pol platno K 2"—. Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevel A. M. Broš. 60 h, kart. 80 h. Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovec.) Stane 70 h. I I ■IT Nakup ln prodaja »sakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promeie za vsako žrebanje. K n 1 a □ t n a iivrSitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „M JE K C (T R" I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finan6nlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseli špekul&oljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoCe visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 280 Izdajatelj in odgovorni \uredoik: Dr. Ignaolj Žitnik Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani