Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo
im
%?let
Emona za vse, vselej In vsepovsod
piiiiimimiiiiiiiiiniiiimimimiii!iiii!iiiH!iiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimmmiiiii!imiiimmmiiiiiiiiimmiiiiimmiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiiiiii!iiiim =	i
I
| DELAVSKI SVET JE IMENOVAL:
| VODILNE DELAVCE SOZD EMONE |
I	•	|
§ Franc Nebec ponovno imenovan za glavnega direktorja, Ljubo Filipan za namestnika, Ivan Mu- =
| bič za pomočnika in Miran Blaha za direktorja službe za splošne in samoupravne zadeve |
informator
glasilo delovne skupnosti ■ emona | ljubljena januar 1978
št. 77
■'ROČILO IZ LJUTOMERA
NOVA MODERNA PREDELOVALNICA
Vložen temeljni kamen za nov obrat predelave >tnin in sadja — Začetek proizvodnje 20. septembra — Naložba 52 milijonov dinarjev
jutomer, 4. januar — Detel DO Emona Commerce ‘ slavili še eno delovno zma-. Ob skromni slovesnosti so železniško tovorno posta-v Ljutomeru položili te-iljno ploščo za nov proiz-flno-predelovalni obrat In adili prvo lopato.
Ilovesnosti so se poleg idstavnikov SOZD Emone DO Emona Commerce eležili:	Peter Vujec,
in predsedstva Gospodar-i zbornice SR Slovenije, frnc Štrakl, predsednik upščine občine Ljutomer, predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij tamkajšnjega območja.
Investitor nove naložbe je DO Emona Commerce Ljubljana, ki ima namen v tem dedu Pomurja, kjer ima številne kooperantske odnose postaviti bazo jutrišnje proizvodno predelovalne industrije.
Branko Bregar, direktor DO Emona Commerce, je v svojem govoru povedal:
»2e tedaj, ko je Emona — še ex Prehrana — sprejela sklep, da ustanovi svojo od-
nadaljevanje na 2. strani
vci iz Razkrižja polagajo temeljno ploščo za nov 'hvalni obrat.
Franc Nebec
LJUBLJANA, 28. decembra — Na rednem zasedanju delavskega sveta SUZD Emone, ki je bilo v Maksimu v Trgovski bi-ši, so delegati soglasno ponovno izvolili Franca Nebca za generalnega dl-rektorja SOZD Emone ter mu s posebno brzojavko čestitali k temu priznanju z željo vseh delavk in de. lav cev Emone, da bi čim-prtj ozdravel in ponovno stopil za krmilo naše delovne organizacije.
Prav tako soglasno je delavski svet izvolil za namestnika generalnega direktorja Ljuba Filipana, za pomočnika Ivana Muhiča ter za direktorja za splošne in samoupravne zadeve Mirana Blaho.
V nadaljevanju je delavski svet razpravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razpo. rejanje čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo ter ga sprejel. Predlog rebalansa predračuna celotnega prihodka skupnih služb SOZD za leto 1977 so delegati soglasno sprejeli z nekaterimi pripombami in solidarnostnimi popravki.
Iz obrazložitve razpisne komisije za štiri vodilna mesta v SOZD Emona po. vzemamo naslednje:
Franc Nebec, ki se je kot edini prijavil za generalnega direktorja, je v predhodnici Emone, nek-danji Prehrani, bil na vodilnem mestu direktorja vse od 1951. leta z izjemo v letih 1958—61, ko je moral spričo aktualnih problemov v kmetijstvu prevzeti funkcijo predsednika Zadružne zveze Slovenije, nakar je spet prevzel delovno mesto generalnega direktorja Prehrane in zatem 1970. leta Emone. Vseskozi je bil razen tega zelo aktiven družbenopolitičen delavec, pri čemer velja posebej poudariti, da je na svojem delovnem mestu dobesedno izgoreval za zmeraj večji delovni kolektiv, ki ga je iz nekaj deset delavcev ob ustanovitvi pripeljal do enega največjih SOZD agroživil-ske, turlstično.prometnega ln načrtovalskega sistema v Slovenili in Jugoslaviji.
Franc Nebec je aktivno
sodeloval v NOB vse od leta 1941, v VOS in na terenskem delu v Ljubljani, član ZK je od leta 1941.
Franc Nebec je poleg tega, da je dobil številna priznanja za svoje družbenopolitično aktivno delo, leta 1970 dobil tudi Kraigherjevo nagrado, lani septembra pa mednarodno priznanje Zlatega Merkurja — poleg Emone tudi on osebno — in sicer za plodno razvijanje gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju in številnimi neuvrščenimi prijatelji Jugoslavije. Vsesko. zi je, kot je posebej poudaril delavski svet SOZD Emone, ko ga je pred dnevi ponovno imenoval za generalnega direktorja, dobesedno izgoreval na svojem delovnem mestu za dobrobit, napredek in nenehni razvoj delovne organizacije, ki jo vodi.
Ljubo Filipan
Za namestnika generalnega direktorja SOZD Emona — direktorja službe za razvoj in poslovno usklajevanje — je bil imenovan Ljubo Filipan, rojen 1931. leta v Ljubljani.
Ljubo Filipan je 1957. leta diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. V Emoni, tedanji Prehrani, se je zaposlil leta 1958 najprej kot pravnik, leta 1862 je opravljal dolžnost sekretarja, 1967 je postal direktor sektorja trgovine na debelo. Pomočnik generalnega direktorja je postal 1970. leta, od 1973 pa je vršilec dolžnosti namestnika generalnega direktorja delovne organizacije vse do reorganizacije Emone v SOZD, ko ga je delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti namestnika generalnega direktorja, vse do imenovanja na sedanje delovno mesto.
Član ZKJ je od 1965. leta. Aktivno sodeluje tudi v raznih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah Izven podjetja. Je predsednik Izvršnega odbora Poslovnega združenja za trgovino, član republiškega komiteja za tržišče in cene pri IS skupščine SR Slovenije, predsednik medobčinskega odbora za ljubljansko regijo pri Gospo-
darski zbornici Slovenije ter član skupščine republiškega sklada skupnih rezerv. Kot bivši aktivni športnik — kot košarkar, je še vedno prisoten v športnem življenju, vrsto let kot generalni sekretar KK Olimpije, zadnja štiri leta pa je predsednik in podpredsednik košarkarskega kluba Brest (Olimpije).
S svojo široko razgledanostjo, znanjem in prakso, pridobljeno doma in v tujini, je veliko prispeval pri uresničevanju nalog in smotrov v organiziranju poslovne politike naše organizacije združenega dela, povečevanju družbene produktivnosti in učinkovitega gospodarjenja.
Ivan Muhič, rojen leta 1925 v Zgornjem Partinju pri Lenartu, je 1964. leta diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. V Emoni — ex Agrokombinatu je zaposlen že od 1963. leta, najprej kot glav. ni računovodja, nato kot direktor finančno ekonomskega sektorja in nato od 1970. leta kot direktor direkcije za ekonomske in splošne zadeve Emone.
Leta 1975 je bil razporejen na delovno mesto pomočnika generalnega direktorja za ekonomske in organizacijske zadeve, od reorganizacije Emone lani pa je to delo opravljal kot vršilec dolžnosti do letos, ko je bil ob razpisu imenovan za direktorja službe za načrtovanje in organizacijo poslovanja — pomočnika generalnega direktorja SOZD Emona.
Pred zaposlitvijo v Emoni 1963. leta je bil zaposlen 15 let pri KGP Kočevje, vseskozi na vodilnih delovnih mestih iz področja financ, računovodstva in organizacije. Z več kot 20-letnimi bogatimi izkušnjami in znanjem na tem področju je v Emoni mnogo pripomogel pri uresničevanju ustavnih načel samoupravnega družbenega sistema in uveljavljanju novih ekonomskih načel in odnosov.
sednik izvršnega odbora Ljubljanske gospodarske banke, član odbora za samoupravljanje pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, član izvršnega odbora področne raziskovalne skupnosti za ekonomske in prostorske vede, član odbora za sode. lovanje z bankami pri Gospodarski zbornici SRS, sodnik porotnik pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani in sodni izvedenec za finančno in knjigovodsko stroko.
Ivan Muhič
Član ZKJ je od 1949. leta. Aktivno deluje tudi v raznih družbenih organih in organizacijah. Je pred-
li
Miran Blaha
Za direktorja službe za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emone je bil imenovan Miran Blaha, rojen marca 1928. leta v Novem mestu, ki je to funkcijo doslej opravljal kot vršilec dolžnosti.
Miran Blaha ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in je v Emoni zaposlen vse od 1966. leta na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnji dve leti je opravljal dolžnost direktorja delovne skupnosti skupnih služb Emone, lani julija pa ga je delavski svet SOZD Emone imenoval za vršilca dolžnosti direktorja službe za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emone.
Miran Blaha je član ZK od februarja 1948. leta. V svojem prvem delovnem obdobju je več let deloval kot profesionalni mladinski funkcionar, od 1961 do 1964 je bil predsednik občinskega odbora (zdaj konference) SZDL Ljublja-na-Bežigrad ter zatem dve leti član Izvršnega odbora mestne konference SZDL Ljubljana.
V letih 1968 do 1973 je bil predsednik delavskega sveta Emone. V prijavi na razpis za prosto delovno mesto direktorja službe za splošne samoupravne zadeve je Miran Blaha razpisni komisiji delavskega sveta Emona med drugim zapisal:
»Izjavljam, da sem pripravljen z vsemi svojimi močmi, izkušnjami in sposobnostmi izpolnjevati naloge in smotre, Id jih bodo za delo postavili samoupravni organi SOZD Emone ln delovna skupnost.«
Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo	Emona za vso, vselej in vsepovsod
O let
Branko Bregar med slavnostnim govorom v Ljutomeru ob začetku gradnje nove predelovalnice sadja in vrtnin; »Nova priložnost za poživitev individualnega kmetijstva,« so poudarili govorniki.
IZ DO EMONA COMMERCE
PRODOR V SZ
Moskva, 8. decembra — Slovenska gospodarska delegacija pod vodstvom Andreja Marinca, predsednika IS SRS, je obiskala ministra za kmetijstvo SZ, kjer so bili vodeni tudi razgovori glede gradnje prašičjih farm. V razgovorih je Branko Bregar, direktor DO Emona Commerce podrobno informiral sovjetske predstavnike o akciji Emone glede dokumentacije, ki datira v leto 1975 in v zvezi s katero je bilo izmenjanih že več delegacij z obeh strani.
Prav tako je obvestil predstavnike sovjetskega ministrstva, da so dokumenti v zvezi z gradnjo farm bili poslani na njihov naslov že davno.
cije konzorcija zadružnega sektorja, katerega koordinator je Jugoslavija commerc, je bila sestavljena blagovna lista za leto 1978. Z zadružno organizacijo SOJUZ COOPV-NJEŠTORG, kjer bo Emona uceležena s prometom cca 2 milj. dolarjev v obeh smeren. Ob tej priliki je bila lista tudi podpisana.
Istočasno je bil podpisan protokol o menjavi blaga s firmo Vnješposiltorg (organizacijo za oskrbo in prodajo blaga v čvrsti valuti — oskrba diplomatskih predstavništev), kjer je bila ocenjena možnost obojestranskih menjav v višini 1 milijona dolarjev. Tako je bila v teni aranžmaju podpisana pogodba v višini 200 tisoč dolarjev.
NOVA MODERNA PREDELOVALNICA
Nadaljevanje s 1. strani
kupno postajo v Razskrižju, •je bil pravzaprav postavljen, za to območje temeljni kamen. Od tega dne naprej, žal prepočasi za našo rast in razvoj, se je večal tako kadrovsko kot obseg poslovanja takratne odkupne postaje, sedaj odkupno-proizvod-ncga obrata — in jutri pro-izvodno-predelovalne industrije v Pomurju.
Naj danes, ko polagamo temeljni kamen za bodočo proizvodnjo omenim, da je naš namen predvsem izkoristiti in organizirati naravne možnosti individualnega kmeta ter mu vzbuditi zanimanje za proizvodnjo in s tem dvigniti svoj življenjski standard.
Z večjo proizvodnjo želimo zaposliti tudi večje število delavcev. Naš obrat v Razkriž-ju ima sklenjene kooperantski odnose z okoli 300 zaseb-
nimi krneti, od tega jih je okoli 90 z območja občine Ljutomer. Ob takšni ugotovitvi smatramo, da je nujno potrebno tako z naše strani kot družbenopolitičnih organizacij občine podvzeti vse ukrepe, da jih v še večjem številu vključimo v naš program proizvodnje in predelave vrtnin in sadja, saj je naša skupna naloga, da usmerimo vse sili v bitko za proizvodnjo hrane, cenejše in kvalitetnejše, takšne, ki bo s svojo kvaliteto in ceno konkurenčna na zunanjem tržišču, kajti le tako bomo dosegli tudi politični cilj — pomagati z izvozom pri izboljšavi zunanjetrgovinskega bilančnega stanja.
Vrednost načrtovanega objekta, katerega temelj polagamo danes, ji 52 milijonov dinarjev. Predvidevamo, da bomo predelali letno okoli 11.800 ton vrtnin, gozdnih sa-
dežev in sadja, od tega za izvoz že v prvi fazi okob 25 odstotkov. Delovno silo bi postopno povečevali, tako da bi ob izkoriščanju polne zmogljivosti zaposlili v obratu 56 delavcev.
Naš program s tem še ne bo zaključen, ker že pripravljamo načrt za drugo fazo — zgraditev hladilnice z zmogljivostjo 2000 ton. Namen te hladilnice bo predvsem globoko zmrzovanje zelenjave, poljščin in gozdnih sadežev.«
Peter Vujec, član predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije je v svojem govoru poudaril pomen načrtovanega objekta za nadaljnji razvoj agroživilstva za celotno regijo severovzhodne Slovenije oziroma za občine: Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Gornja Radgona, Ormož, Lenart, Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica, skupaj devetih občin Pomurja in Podravja.
Franc Štrakl, predsednik
občine Ljutomer je ob koncu svojega govora, v katerem je predvsem govoril o razvoju in dosedanjih rezultatih
gospodarjenja združenega dela v občini, dejal:
»Zato bo nedvomno tudi ta predelovalni obrat imel ustrezno mesto v širšem razvojnem programu severovzhodne Slovenije, ki ga uresničujemo skupaj z gospodarsko zbornico Slovenije, in ki pomeni pomemben prispevek za hitrejše doseganje sprejetih razvojnih ciljev ter pomoč za realizacijo samoupravnih načrtov organizacij združenega dela na tem območju in ne nazadnje tudi še bolj čvrsto ‘samoupravno organiziranje vseh nosilcev kmetijske proizvodnje in kmetijske predelovalne in prehrambene industrije in organizacij, ki proizvedeno blago posredujejo potrošniku.«
Zgraditev obrata bo seveda v novih okoliščinah zahtevala nadaljnje napore za načrtovano proizvodnjo, za usposao-ljanje novih delavcev v kolektivu in za zagotovitev potrebnih surovin, še posebej iz bližnje okolice, ki je doslej še premalo prisotna v dokaj velikih količinah skupne proizvodnje Emone.
Ker se je tov. Mesjac zelo pohvalno izrazil o tehnologiji vzreje bekonov, ki jo je imel priliko videti ob obisku v Jugoslaviji, zlasti pa ob nekaterih zelo uspešnih tehničnih rešitvah, je bila po sklepu ministrstva za kmetijstvo dne 23. 12. 1977, kar je posledica sklepa na sestanku, sestavljena 6 članska komisija, ki jo sestavljajo načelniki ministerstev za živinorejo in poljedeljstvo ter direktorji treh velikih sovhozov. Prav tako je podobna komisija sestavljena tudi z naše strani. Naloga obeh komisij bo, da pregledata in ocenita tehnologija in ponudbo tako na eni kot na drugi strani, zaradi primerjave s ponudniki iz Italije. Z rezultati dela morata komisiji obvestiti oba zainteresirana partnerja.
Poleg prašičje farme je med Sovjeti interes tudi za goveje in piščančje farme in proizvodnjo jajc.
ZA 200.000 DOLARJEV IZVOZA
Ob obisku Branka Bregarja v Moskvi kot člana delega-
RAZSTAVA EMONE V MOSKVI
Emona bo sovjetski javnosti v prvih dneh marca predstavila jugoslovanske proizvajalce prehrambenega blaga, blaga široke potrošnje, gostinske in trgovske opreme na veliki samostojni izložbi-Akcija je v teku in vas bomo U njej še podrobnejše informirati.
Glede nadaljnjega nastopa Emone na tržišču SSSR je bil na podlagi sklepov kolegija Emona oommerce realiziran s tem, da od 1- 1. 1978 njen predstavnik nima več svojega sedeža pri Genex Moskva, temveč se vključi v organizacijo Slovenijales.
Na sestanku Slovenijales in E-Commerce je bilo dogovorjeno, da se predstavniki obeh zunanjetrgovinskih organizacij sestanejo ter pregledajo in uskladijo skupne interese zaradi nastopanj v ostalih državah članicah SEV.
IGOR DOLANC
IZ DO GLOBTOUR
NA ŠVEDSKEM IN V KANADI
V letošnji sezoni več gostov iz Švedske in iz Kanade — Več sape za hitrejši napredek — Dve poti
za teorijo in prakso
Ljubljana, december — Na	zadevanja	na novih tržiščih	Globtour pripeljal v Jugosia-	ke pa so navezali tudi z mno-
tiskovni konferenci v DO	že dajejo	prve pozitivne re.	vijo več tujih gostov iz Šved-	gimi manjšimi tujimi poto-
Globtour smo zvedeli, da pri-	zultate. V	sezoni 1978 bo	ske in Kanade, uspešne sti-	valnimi agencijami.
Davorin Ferligoj (v sredini) na novinarski konferenci o letošnji turistični sezoni, za katero je Globtour obdeloval nova tržišča.
Z velikim čarterskim prevoznikom »Wardair« iz Kanade, je Globtour podpisal petletno pogodbo. Wardair je po velikosti tretji čarterski prevoznik na svetu in računajo, da bo Wardair prihodnjo sezono pripeljal od 8 do 10 tisoč gostov, ki so kot smo slišali vse kaj drugega kot turisti s tankimi denarnicami. Enkrat tedensko jih bodo pripeljali v Dubrovnik alj Zagreb. Poleg bivanja v Jugoslaviji pa se močno zanimajo tudi za potovanja v naše sosednje dežele, kot na-primer Avstrijo, Madžarsko in druge.
Podobno kot v Kanadi je Globtour pridobil novo tržišče tudi na Švedskem, kjer je podpisal pogodbo z veliko agencijo RESO, ki je med največjimi agencijami v Skandinaviji. Tudi od tu pričakujejo od 8 do 10 tisoč gostov, ki bodo svoj oddih preživeli večji del na južnem Jadranu — Dubrovniku, Budvi in drugih naših turističnih središčih.
Čeprav seveda ne bi smeli biti preveč optimistični, vendar pričakujej'o, da bo tudi z drugih tržišč prišlo v Jugoslavijo več gostov kot lani.
Seveda se v Globtouru tako kot v vseh naših turističnih agencijah otepajo tudi s težavami, ki spremljajo delo agencij na tujem. Z okrož-
nico narodne banke so jim enostavno 'odvzeli tisto devizno spodbudo, ki normalno pripadajo izvoznikom, to P3 za n jih pomeni lani 4 milijone dinarjev manj.
Vsa dosedanja prizadeva-vanja na pristojnih mestih so bila zaman. V družbenem planu Jugoslavije in po družbenem dogovoru med republikami sodi turizem glede na možnosti za doseganje deviznega dohodka med prioritetne gospodarske panoge. Navzlic temu načelnemu določilu se v vsakdanji praksi stvari odvijajo drugače, slikovito hi lahko dejali temu, da gre turizem pri nas dva koraka naprej in enega nazaj.
Za hitrejšo, potrebnejšo ekspanzijo bi potrebovali več sape in če je turizem prioritetna gospodarska panoga, ne dosega pa takšnih rezultatov kakršnih pričakujemo, je treba v prvi vrsti pregledati, kakšna je vsakdanja praksa in politika na poti do tega cilja in po ugotovitvah izvajati tudi ustrezne ukrepe. P° mnenju Globtourovih delavcev je prednost turizma kot izvozne dejavnosti zgolj teoretična in navidezna, praksa ima svojo pot. Če bo Jugoslavija res postala turistična velesila, je še odprto vprašanje.
ZVONE GJERlN
Emona za vse, vselei in vsepovsod
Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo
NAŠI JUBILEJI
NAGRADE ZA DELO IN ZVESTOBO
Ob petindvajsetletnici delovne organizacije Cenlromerkur, export-import Ljubljana, podeljenih 42
odlikovanj delavcem
■
Miro Rupel, predsednik dleavskega sveta DO Centromerkur, med govorom na slavnostni seji delavskega sveta.
Ljubljana, 26. decembra — Na slovesni seji delavskega sveta DO Centromerkur, ki je bila v prijetnem ambijen-tu restavracije Maxim v Ljubljani, se je članom delavskega sveta priključilo 42 delavcev delovne organizacije, ki so za svoje vestno in požrtvovalno delo pri utrjevanju samoupravnih odnosov prejeli visoka odlikovanja, s katerimi jih je ob praznovanju 25-letnice delovne organizacije z ukazom odlikoval predsednik republike.
Slovesnosti se je udeležil inž. Hugo Kržan, predsednik skupščine občine Ljubljana— Center, ki je odlikovanja tudi podelil.
v okviru razvoja dohodkovnega sistema.
V	tem razvoju je kolektiv pokazal svojo zrelost, ki mu daje resnično osnovo za boljši jutrišnji razvoj.
V	prvem obdobju je kolektiv brez lastnih sredstev in prostorov, a z veliko dobre volje in ljubezni ustvarjal to, kar danes predstavlja Emona Centromerkur. Iskal je lastno pot in lastno svojo vsebino. Tedanji kolektiv, katerih večina je sedaj že v pokoju, se je pravilno odločil za trdno pot izgradnje lastnih poslovnih prostorov in organizacijo lastne maloprodaje.
Ob današnjem jubileju de-
Red hrabrosti in red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel JERNEJ KIRN. V Centromerkurju je zaposlen od leta 1957, pred tem pa je delal pri podjetju Galanterija, ki se je priključilo Centromerkurju. Član ZK je od 1943 dalje. S svojo poštenostjo, marljivostjo in prizadevnostjo v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah se je od nekvalificiranega delavca preoblikoval do kvalificiranega delavca v trgovski stroki.
Miro Rupelj, predsednik delavskega sveta DO Centro-merkur je v svojem uvodnem govoru med drugim dejal:
»Tudi delavci DO Emona Centromerkiurja se v letošnjem letu jubilejev našega predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije priključujemo s praznovanjem 25-letnice naše delovne organizacije. Ponosni smo na prehojeno pot, saj smo tudi mi dali svoj skromen prispevek k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Ta delež pač merimo na svojem področju — področju prometa blaga, zadovoljevanja potrošnikov in z našim povezovanjem s proizvodnjo
lovna organizacija ni več pretežno grosistična, čeprav je ta njen sektor še vedno najmočnejši. Deluje po vsej Jugoslaviji, maloprodaja pa je v zadnjih letih z dvema blagovnicama in 15 drugimi prodajnimi enotami, dobila svoje mesto v strukturi Cemtro-merfcurja. Sektor prodaje na detbelo je v tem času odprl svoje predstavništvo v Zagrebu in povečal skladiščne zmogljivosti. Sektor zunanje trgovine pa se je razvil v pomembnega dobavitelja lastne notranje trgovine in postal tudi izvoznik.
Centromerkur je v preteklih letih uspešno posloval, vendar sd njegov delež in možnost za enostavno in raz-
D1MCE STOJANOVSKI doma iz SR Makedonije ima že 44 let delovne dobe. Že kot mlad delavec se je vključil v Skopju v kulturno umetniško društvo mladih delavcev »Ab-raševič«, med vojno pa je aktivno sodeloval na terenu za NOB. Pri hiši je že od leta 1968 na delovnem mestu trgovskega potnika za SR Makedonijo. Član ZKJ je bil od leta 1924 do 1929, ko je bila njegova celica razbita od takratnega režima. Za prizadevno delo na področju uveljavljanja Cen-tromerkurja v Makedoniji je prejel red dela z zlatim vencem.
širjeno reprodukcijo zaradi zaostrenih pogojev na tržišču, kakor tudi zaradi lastnih povečanih stroškov in povečanih obveznosti do družbe zmanjšuje. Iz teh razlogov bo moral svoj lastni razvoj dohodkovno povezovati s proizvodnjo in najti svoje mesto v okviru razdobljene ljubljanske in slovenske trgovine, kar mu bo om ogočilo
nadaljnji razvoj in specializacijo. V ta okvir sodi tudi naša vključitev v SOZD Emona.
S svojo vsebinsko organizacijo, ki temelji na novih ustavnih principih in izvajanju zakona o združenem delu, SOZD Emona Centromerkurju omogoča razvoj v novih pogojih, Centromerkur pa nudi Emoni pozitivno vsebi-
ANGELCA TKALEC prejema red dela 6 srebrnim vencem. Doma je iz območja revolucionarnih rudarskih revirjev iz Zasavja. Končala je višjo upravno šolo In se zaposlila v Centromerkurju 1961 leta. Bila je tajnica generalnega direktorja, fakturlstka, sedaj pa dela kot samostojni referent za kadrovsko socialna vprašanja. Članica ZK je od 1960 leta dalje. Angelca je vzor vestnega In aktivnega delavca tako v samoupravnih organih kot v družbeno-političnih organizacijah.
LJUBO KOBAL je k svoji občinski nagradi osvoboditve in medalji zaslug za narod dodal red dela z zlatim vencem. V Centromerkurju dela od 1959 leta dalje. Kot sin delavske družine se je že 1943 aktivno vključil v delo NOB. Delal je na številnih odgovornih nalogah — 1945 leta v takratnem svetu vlade LRS za blagovni promet. S svojimi izkušnjami je mnogo pripomogel pri razvoju podjetja ter se ves čas prizadeval za dosledno izvajanje načel samoupravljanja v delovni organizaciji.
no svojega dosedanjega nastopa na jugoslovanskem in zunanjem trgu.
Letos je bilo torej leto razpotja Cen tromerkurja, dileme, ki so se včasih porajale ob graditvi lastnih poslovnih prostorov in maloprodaje pred tedanjim maloštevilnim kolektivom, se porajajo danes ob dilemah dohodkov-
nega povezovanja. Dosedanji uspehi naše delovne organizacije so dokaz in hkrati tudi porok, da bomo tudi v prihodnosti uspeli.«
Inž. Hugo Kržan je zatem podelil delavcem Centromer-kurja odlikovanja za njihovo požrtvovalno delo ter jim istočasno čestital ob njihovem visokem jubileju.
TITOVI	
ODLIKOVANCI	
Odlikovani delavci OD	ANDREJ PODPAC
Emona Centromerkur ob	JELKA OTUJAC
25. obletnici	FRANČIŠKA OBLAK
	IVAN MOLE
PREJELI SO:	KAREL LONČAR
	IVANKA LONČAR
RED ZA HRABROST	FRANC LOGAR
JERNEJ KIRN	FRANČIŠKA KOREN
	IVAN JURETIČ
RED DELA Z ZLATIM	MARIJA JOVANOVIČ
VENCEM	FRANC HABIČ
LJUBO KOBAL	REZIKA DEMŠAR
DIMCE STOJANOVSKI	FRANČIŠKA ČERNOTA
	MARIJA BORŠTNIK
RED ZASLUG ZA NAROD	; i
S SREBRNO ZVEZDO	MEDALJE PEHA
JERNEJ KIRN	DRAGA BRCAR	T
ANTON ŠUŠTERŠIČ	CIRIL GREGORKA
FRANC LAMPIČ	FRANČIŠKA ILOVAR
NADA LEGAT	DANICA JAMNIK
IVANA GLUMAČ	IZIDOR JANKOVIČ
	FRANČIŠKA KOKAU
RED DELA S SREBRNIM	NUŠA PODLOGAR
VENCEM	JANEZ ROVŠEK
IVANKA ZUPANČIČ	LJUDMILA SVETEK
ANGELA ZUPANČIČ	IGNAC ŠTEPEC	T
VINKO ZAJC	ALOJZ ZGONC	' :
JOŽE VARGA	NIKOLAJA ZIDAR
ANGELA TKALEC	ANTON MERNIK
ANGELA ŠKRJANC	
JOŽEFA PUŠNIK	ISKRENA ČESTITKA!
DO EMONA -CENTROMERKUR REGISTRIRANA
S sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani št. SRG 1437/77 z dne 22. decembra 1977 je v
SOZD Emona, proizvodnja, trgovina, turizem In hotelirstvo, inženiring Ljubljana registrirana:
DO EMONA CENTROMERKUR, eksport-import, n. sol. o. Ljubljana, Trubarjeva 3 z naslednjimi temeljnimi organizacijami:
EMONA CENTROMERKUR, eksport-import, n. sol. o
#	TOZD Trgovina na debelo, n. sol. o.
•	TOZD Zunanja trgovina, n. sol. o, in 0 TOZD Maloprodaja, m. sol. o.
vse tri s sedežem v Ljubljani, Trubarjeva 3. Delovna skupnost skupnih služb posluje pod Imenom:
Emona Centromerkur, eksport-import n. sol. o. Skupne službe, Ljubljana, Trubarjeva 3.
Emona za vse, vselei in vsepovsod
Vaše zaupanie - naše zadovoljstvo
toda že v naslednjem trenut- Izbira manšetnih gumbov za ku me je domislica minila moške srajce je lepa in raz-
spričo spoznanja, kako globok žep premorem.
Podobno bi si lahko na obroke omislil zimske počitnice v tujini, potovanje okoli
AKCIJA: NOVOLETNI NAKUPI V TRGOVINAH IN VELEBLAGOVNICAH SOZD EMONE
NAKUPOVALNA MRZLICA PRED INVENTURO
^eta in "naša/ kitajske roka- kozmetiko, domačo in uvoze-
V Maksimarketu ali Trgovski hiši dobite skoraj vse, podobno kot v Centromerkurju — Zelo obiskan ViCe pri centromerkurju ali “o- Brivnik znamke reming-
Supermarket in Karat — Zmaga inventure	eks Urbancu, kakor me je ton samo 669,60 drn! In ek-
opomnila stara ženica iz Ga, stoluzivm barometri, termo-14, „]in vi	co	šle	metri in vlagometn s stoven-
Ljubljana, 26. in 28. decem- večjo trgovsko hišo v Ljub-	primeren »Hattric«, »Men s	politiko poslovanja moramo	melJ- “	°	skimi napisi. Redkost in ka-
bra 77 — Na lovu za novolet- ljani — v Matimarket. Dedek	club« in podobne »Helene Ru-	kreirati oziroma oblikovati	28 ™ed’ vendar sam	kovost! Cena: 1.505 din kot
nimi darili — vsakemu članu Mraz, dobričina nosi darila	binstein«, če človek ni ravno	sami, ne pa nekdo izven nas,	prednovoletnega * .	^	bonboni s črto! In olje za
najožje in širše družine že vsem, tistim, M imajo že sko-	sladokusec, rad pa bi postal	posebej če imamo pred seboj	P8’. “! Te vj^rfariali kuu	kopel iz zahodne Nemčije. To
po tradiciji pritiče takšno ali raj vsega na pretek in tistim, vsaj v očeh svojih obdarovan, tako korist potrošnika kot	80j"h~7 J	so sejemski artikli, enkratna
drugačno darilce, lepo zavito ki jih razveseli še tako majh- cev.	proizvajalca in trgovskega de- 01 namesxo Tlrgovce '
in položeno pod novoletno no, skromno darilce, le da Najdražji fotografski apa- lavca kot ponudnika. Marne?	PETRolEJKE‘>
jelko — smo zavili v Mati- pride v pravem času in od rat canon F-l je veljal natan-	01
market ali Trgovsko hišo, v srca, pa naj ga potožimo pod	ko 17,5 tisočakov (novih),naj"	KUPI MEDVEDA
Centromerkur, Karat in na- novoletno jelko ali pa ga oz-	cenejši, izdelan iz bakelita,
nolika: 262,30 din, cena privlačna. In: čudovita kolekcija sicer cenenih pip od 160 do 380 din made in Italy.
»Ljudje najbolj kupujejo
V Centromerkurju me je
priložnost za nakup doma.
Želite morda francoski konjak za 600 din? Prosim, samo vzemite ga. In »zlati vži-
eadnje še v ljubljanski Super- ročimo po dvanajstem udar- pa 225,18 din, M »dela« slike market, da bi se do sitega cu ure, ko vstopimo v Novo kot v filmu, kakor je ugoto-napasli oziroma nagledali, s leto z iskrenim poljubom in vil moj prvorojenec, kakšno ponudbo smo letos prisrčno čestitko.	---- ™ 1
Med torbami in kovčki se
Na otroškem oddelku smo , -	-	. ,	mn
opazili velikega belega med- £ 'tisto ki° jčdaL poprej vedka, pravzaprav medveda, f .	----,J . ,	iin
najbolj zamikalo, da bi od- Me, made in severna Ko-J J	•	- -	reja za 274,90 din, ka prihaja
iz prve roke? Posebej zanami-
vemrn, pravzaprav meuveua, r.	prodajnih polic in vi so lovski kozarci s kovin-
KaKsno ponuuuu smu icmjs	"rou ujhjmui ju n.vwn.i visokega dober meter, stal pa ,_+ - tv nreselila v do- skimi ornamenti avali, kom-
pred novim letom prišli pred Prav zaradi različnih želja nam je — med ogledovanjem je natanko 131,00 din, najbrž	notrošnik Plet borih 260 din, zares do-
naše stalne in občasne kupce, je dedek Mraz kupoval naj- — prvikrat nekoliko zatakni- zato, ker je bil zadnji. L j ud- 111800	-	’— j-	------
je so pokopavali igrače vse po vrsti, četo umetne novoletne jelke med njimi, čeprav so se cene zanje vrtele okoli 200 dinarjev.
sem se ob grozeči redukciji električne energije skupaj s sto in sto najbolj zvestimi kiupoi in gledalci TV reklame za Centromerkur ja obrisal pod nosom. Prelepih in
ber in lep nakup, če govorimo o darilih.
KUPCI DANES, NE JUTRI
V ljubljanskem Bmoninem
»•ttvssssr*	srr$rr.iSK5ss
ce ima, za nepoznavalce iu- različnih barvah made m Cerna cene, posebej cekini, ki škoslovaska ni bilo več. Pose gibljejo tam od 700 do vpraševanje je naredilo svoje.
Katera Emoninih trgovin na deželi mi za stare dinarje »Šenka« en'o pošteno kranjsko petrolejko? Plačam iz roke, in pridem ponjo, ter
1.960 in 3.500 din. To je rumeno zilato, toda pred nami je še belo zlato. Izbira velika, najdražji prstan z briljantom 0,49, karatov 37.526,95 dinar-
pianinih, ki jih je ljubljansko Delo s šeststo »povečalo« na šest tisoč prodanih kosov v zadnjih štirih letih — pač tiskarski škrat — so pa glede na ceno — pravzaprav so bili (17.000 din) zares enkraten nakup — in še bodo, če
jev. Preveč, sem si mislil či-	_ do vse po sreča. Štiristo har-
sSj potihem in se prijel za da™,za kamco m se ^ P0* monik v_zadnjih_štirih letih.
denarnico.	vr u'
Stara zaloga uvoženih ur.
Izbira spričo1 uvoza^bmejena! ki prihajajo a skladišči ^in-Najcenejša je že 18 starih tisočakov, najdražja sega da- , ..	...	„ ..
leč čez pol milijona. Kakšna
To je Melodija Mengeš. Nedvomno kvaliteta. Poskusite, zaigrajte in kupite, ne bo vam dividualno, prstani, zlata kri- žal. Tudi kitare iz iste firme
gredo za med, harmonike po stari ceni pa so še na pro-
je razlika? Zgolj v ceni in znamki ali še v čem, to je vprašanje, na katerega ni odgovora.
da ni več, ob množici tistih	daj. Nihče ne ve, koliko časa
kitajskih igrač, ki jih je »grdi«	bodo še. Kupi jo danes, ne
sanitarni in tržni inšpektor	jutri, ko je morda ne bo več.
označil za strupene in s tem Briljantni prstani, zlata da-.	neprimerne za prodajo našim	rila, obročki in zapestnice.
Zenske	hlačne	nogavice	najširšim ljudskim množi-	Ne, vsega tega ni zmanjkalo,
ta teden	je	še	nekaj izbire,	cami pa je dovolj. No tudi
potem je	ne	bo	več. Zaotro-	jgrage_ kakršne že pač so,
ke_ zimskih, »zah« ze tako m malodane razprodane, ne da vec. Letošnji kontingent je pac bi kdlorko]ii	njihumrl.
Ljubljana, 22. decembra — V DO Emona-MERKUR, TOZD Supermarket Ljubljana je prišel PfŠel' ,Pred	so	Iskrin fen za lase s priključ- siranosti nad poslovnim delov-
dedek Mraz in obdaril otroke staršev, ki so zaposleni v tej delovni organizaciji. Tudi tokrat	ni račum. Hucuca, ali aeia- ki_ največji dosežek domače nim uspehom. Ce to ni čisto
so za celotno organizacijo poskrbeli mladinci s pomočjo Ote Trampuš. Po veselem razpolo- mo m prodajamo m zakijuc- industrije. Ni prepoceni in ni
in bržčas tudi ne bo navkljub vsakoletni inventuri, ki sprazni police tako, da na njih ostane samo prah nezaintere-
ne račune, ali za naš poslovni, pardon, delovni uspeh?
V malce evforični jezici sem se potihem odločil, da bi stoji boljši polovici kupil vrstni red za enega domačih
V glavnem kat kupci nismo boljše, najdražje in skromno, lo — zakaj cene so tako po- avtomobilov če ne bi stal
ženju otrok je bilo videti, da jim je uspelo pripraviti topel in prisrčen program za dedka Mraza. Ob koncu pa je malčkom Ada Cuzela s foto-oddeika zavrtela še film — prikupno risanko.	Tekst: Magda Pizzuto
Foto: Ada Cuzela
res, nam vrzite rokavico! V predrag, zato gre ob licenc- medsebojnem razčiščevanju ni besedi »Braun« lepo v promet.
V	KARATU SMO,
V	TAVČARJEVI ULICI
resnic je naša moč, naše najboljše delo, boljši zaslužek in poslovni uspeh — napredek.
Pa srečno, do prihodnje inventure!
bili razočarani, kot trgovci pa smo si s kančkom grenkobe v srcu zadovoljno meh roke, zakaj prodajne police so se praznile kot za stavo,
najceneje.
DARILNI BON
»Pripravljeni smo na naku-
E.INFORMATOR
skočno različne, če človek ne Več kot tristo starih tisoča-
ločuoe umetnega od pravega kov> najsibo to že 101 ali VW, povadno konico«, pravd šef. usnja, da se zlepa ne znajde.
Cisto pravi kovček je moč Dedek Mraz: si je v Mati- kupiti že za 503 dinarje, na-ne da bi imeli zares pravo marketu nakupil poln koš vadno potovalko pa tudi za možnost, da jih sproti dopol- najrazličnejših danil na bone, tisoč in skoraj dvesto din. njujejo z najbolj izginjajoči- kar je njegova večletna pred- Kako? Razlika v materialu, mi in idočimi predmeti in nost, če o domiselnosti ter Prava ženska krokodilja tor-izdelki. Zakaj?	spretnosti ne izgubljamo be- biča: 6,800 din.
Stara dobra novoletna in- sed. Prodajne police všpUrt-ventura nam je zvezala roke. nem oddelku je tako temelji- KDO BO DELAL CEZ Zares? Smo se povsem udali to izpraznil, da zdaj po No- PRAZNIKE? v usodo, da je vsako leto	vem letu na njih med šte-
podobno in da ob najhujših vilnimi drugimi iskanimi Na moč vljudna, ustrezaji-ali najboljših nakupovalnih stvarmi ni več smučk zaotro- va in podjetna prodajalka dnevih ni in ne more biti ke in jih bržčas ne bo vse nam je kakih deset dni pred drugače? Toda prepustimo to do prihodnje zimske sezone, novim letom, ne da bi jo po-v razmišljanje med nami naj- Nerodnost ali napaka, kdo bi sebej naprosila, povedala, da bolj poklicanim, mi pa se vedel.	bo tozadevnega blaga na za-
sprehodimo med »darili«, ki	Kaj ko bi blagovni MM boni logi in v izbiri zmeraj manj.
smo jih in jih nismo pokupi- veljali za vse trgovine v okvi- Kak teden bo še kaj izbire,
M do zadnjega.	ru SOZD EimUine, s tem da zadnje dni pred Novim le-
Ceprav je več kot teden dni bi si pravico do izkupička tom pa bu, kar bo še ostalo, do novoletnega obdarovanja zanje lastil izdajatelj? Zakaj? In natanko tako je bilo. In-je kupovalna mrzlica že zaje- Zaradi ponudbe, ki ob in čez ventura! la občane — potrošnike, ki novoletne praznike, posebej »Včeraj smo dobili iz skla-hite iz trgovine v trgovino, kar zadeva kompletno smu- dišča zadnjo pošiljko. Izpra-kjer izbirajo in kupujejo da- carsko opremo, pade zgolj na kse vem, da nam bo v na-riila za svoje najdražje. Lani palice ali čevlje, na smučke slednjih dneh vsega zmanjkala tudi predlani . je dedek ali vezi, skratka na ničlo. Pa lo. Kaj pa inventura? Zalog Mraz moral prečrtati številna brez zamere, gre zgolj zaide- ne smemo imeti! Kdo pa bo darila na svojem dolgem se- jo, ki naj bi povečala pro- prešteval vse, kar nam je osta-znamu, kajti enostavno jih ni met in zadovoljila zmeraj lo. Mislite, da bomo delali Ljubljana, 17. decembra — Emona Center v Kosezah si je ogledalo 34 šolarjev iz osnovne dobil.	bolj zahtevnega kupca, zakaj čez vse novoletne praznike?« gole iz Podčetrtka, ki jih je spremljalo 8 učiteljev. V Kosezah jih je sprejela ANGELA ŠE-
»Žal nimamo, včeraj smo samo s palicami še ni moč Nikar! Kaj takega si prav TINA, predsednica sveta KS Koseze, prodali še zadnjega, ne, letos smučati.	gotovo ne mislimo, toda kaj
ne borno več dobili, zmanjka- V MM smo v lovu za novo- ko bi v okviru pozitivnih pred- Solarji so prišli na delovni sestanek s šolsko skupnostjo šole heroja Veljka Vlahoviča. Na lo nam je že pred tednom letnimi darili med drugim od- pisov novoletno inventuro us- sestanku, ki je bil sklican na pobudo komisije za vzgojo in izobraževanje krajevne skupnosti dni,« so se vrstila odgovori	krnili, da ni bilo nikakršne	peli	(enkrat za vselej)	pre-	in osnovne šole heroja Veljka Vlahoviča pa so s takim delom šele pričeli,
prodajalk in prodajalcev.	zadrege za vsakovrstno mo-	staviti z 31. 12. na primer na	Mladi gostje iz Podčetrtka so povedali, da vsako leto obiščejo starejše občane	ter jim	nn-
Da letos ne bo _ zadrege, je	ško kozmetiko, in sicer	za	1. marec, ko po svetu sploh	dijo pomoč j*, svojih skromnih močeh,
dedek Mraz pnčel nakupova-	pred, med in po britju,	če	ni tako nemogoče, pa tudi	„	,	.... ,	...	. - - , .	-.	. ,	.	KT	™	oTvrni-niric-vm
ti darila kar dober teden prej	se izrazimo nekoliko bolj	za-	trgujejo.	Posebno so se pohvalili, da v njihovi soiski	vezi	visi	znak.	KLJUČEV	NE	POTREBUJEMO,
kot lani.	oferoženo, pri čemer velja	po- Veljalo bi, tovarišice in to-	Tam 80 vsi _solski Prosto”> vključno s kabineti vedno	nezaklenjeni	ter	se dosedaj se m zgo-
»Bolje drži ga, kakor lovi	sebej pohvaliti prijazne in	po-	variši, vsaj pUskusiti, posku-	dUo’ da bl cesa zmanjkalo,
ga«, si je zabrundal v gosto	trpežljdve prodajalke, ki so	šati	— in morda konec	kon-	Kot anekdoto nam je njihov učitelj povedal, da so v razredu našli polno škatlo	napolitank,
brado in se napotil v naj-	znale svetovati, za koga je	cev	enkrat tudi u«=jp«H	ki že 14 dni čaka, da bi našli lastnika (kljub tonu, da mladi sladice zelo radi	jedo).
Emona za vse, vselej in vsepovsod
AKCIJA E-INFORMATORJA
IŠČEMO NAJBOLJŠI E - MARKET
Razgledovali smo se in kupovali v Škofji Loki, Stražišču pri Kranju v Vodicah za Šmarno goro, v Sežani in - drugič v ljubljanskem Savskem naselju
LJUBLJANA, 13. januarja
—	Moker, zoprn deževen dan, kot nalašč za sitnarjenje in slabo voljo, toda še zdaleč ne v naših gorenjskih marketih v Škofji Loki in v Stražišču pri Kranju. če so imeli v našem loškem marketu vse razen teletine in sode bikarbo-ne, ki jo je, poslednje namreč zmanjkalo še pred novim letom spričo obilice tekoče hrane, ki so jo konzu-mirali tudi vrli Ločani in okoličani — zgaga je pač zgaga
—	potem se tudi v preostalih samopostrežnicah, ki smo jih obiskali »v tej rundi«, ne bi mogli spotakniti ob še kakšno drugo splošno pomanjkanje vsakodnevnih prehrambenih, pa tudi drugih predmetom široke potrošnje. Morda, če bi imeli bolj odprte oči?
E-market Škofja Loka, 13. januarja ob 12.30 uri. Kakor v drugih naših bifejih na Gorenjskem so bila tudi tu straniščna vrata (na plačljivo ključavnico za 1 dinar) na stežaj odprta oziroma (ženska) priprta, da vrli »kupci« ne bi po nepotrebnem meta-
ski vhod, ki je bojda običajno glavni.
Dva, pravzaprav trije stalni gostje v bifeju so se prostovoljno javili, da bi, če dobe dovoljenje, prostovoljno očistijo neonske svetilke, ki komajda še spuščajo kaj svetlobe na njihove glave ... Brž-čas se jih cunja še ni dotaknila vse od slovesne otvoritve marketa ... No in še kakšen koš za smeti m predpražnik, pa magari priklenjen ali vzidan, tudi ne) bi bila odveč ob stranskih vratih, če že napisa bife ni videti.
O gostinskem delu loškega marketa. smo nabrali dovolj prahu, zato pa smo ga toliko manj našli v samopostrežnem delu, ki bi mu lahko očitali le, da si še ni dal popraviti načete fasade s ka-pom vred, ki ju je bojda načel prevroč avtomobilist. »Bo«, so rekla dekleta, saj smo zidarje naročile že pred novim letom, pa jih še zdaj ni blizu. Morda tudi zato, ker ne najdejo vrat v bife, ker niso naši stalni gostje.
Mesar nam je, ne da bi segel pod pult, priznal, da je
In »moštvo«? Uslužno, prijazno, ustrežljivo m sploh naj, še posebej, če se spomnimo na mesarja, ki ima srce za trgovca, tisto srce, ki ga dandanašnji prepogosto pogrešamo med nami.
•
Emona market v Stražišču, 13. januarja ob 13.30 uri. WC odprt, v njem pa vroče kot v kotlovnici, da o drugih »duhovih« ne govorimo posebej.
Kuhinjo v bifeju je spodrinila bližnja menza, zato bo menda po prezidavah sodeč — postala skladišče, škoda ali korist, kdo bi vedel? Bomo videli čez teto ali dve. Sendvič je samo beseda izpisana na koncu cenika pijač, medtem ko o čemerkoli za pod zob tu ni niti govora. Samo tekoča hrana.
»Pepelnikov sem že toliko kupila, da ne mislim nobenega več,« nama je zaupala natakarica za točilno mizo, ko smo nekaj robantili čez arhivsko zdelane) pepelnike iz prvih časov, ko smo te »posode« začeli uporabljati pri nas tudi v javnosti.
Z**
Eli*
Tudi sežanski market sodi med tiste, ki so lahko za vzgled drugim, tako kar zadeva ljubeznivost kot ponudbo.
M vstan svoj pošteno prislu-ženi dinar ... Gosta in kvalitetno prepletena pajčevina na tistem zgornjem straniščnem oknu po »letnicah sodeč dokazuje, da ta trgovska hiša ni odprta od včeraj... je čistilka nagrajevana po učinku ali na uro? Kdo je od-momtiral drugi pisoar na moškem WC, še ni razčiščeno.
Za malico smo bili prepozni, »drugič pa prej pridite!« je energično menila točajka za pultom in nas materinsko opozorila, da je napočil že čas kosila, ki ga po pravilu pošteni ljudje pospravijo doma. »Kremena-teljce«, joto in makarone so pripravili za petdeset ljudi kot običajno, potem pa je malic zmanjkalo.
Kuharica najbrž že ve, koliko in kdaj skuha. O kakšnem jedilnem listu, ki so spričo jezikovne »pestrosti« in domiselnosti tako značilni za naše markete, tu ni bilo ne duha, ne sluha. Najbrž ga »snamejo«, ko gre na krožnik zadnja malica?
Tuidi vhod v bife je tako skrit, da je na prvi pogled dostopen le stalnim gostom, drugi naj se pač znajdejo, kakor se vedo in znajo, pri čemer mislimo na tisti stram-
pri njem teletina kot dobitek na loteriji, pljučna pečenka prav tako, in da naj Janezu Škrabi, direktorju MIZ, kar povemo, da hudo mačevsko seka meso za Loko, ki pa sicer slovi po mesu blizu in daleč ter še dlje. No, navkljub temu nam je zgovorni mesar odrezal tek kos govedine, da se nam je kar samo smejalo, potem pa nam je ponudil še to in ono na prodajnih policah, kar v drugih naših marketih še nismo opazili. Mož torej živi s trgovino in ne samo za svoj mesarski oddelek, čast komur čast! Po meso šti pridemo.
Pomislite, v Loki imajo celo kefir iz Sarajeva, sloviti škofjeloški kruh, po katerem povprašuje vsa Ljubljana, pa še marsikaj. Nismo kupili kolekcije krtačk, ki nam jih je pokazal mesar — morda kdaj drugič — pač pa Drogino kolekcijo začimb z »omaro« vred za borih 16 starih tisočakov in nekaj dinarjev oziroma par čez. Stvar je vredna nakupa, oglejte si jo in pretehtajte!
S sadjem in zelenjavo je trgovina za ta letni čas lepo založena, izbira nasploh je dovolj pestra tudi kar zadeva neprehrambene predmete.
Samopostrežni del trgovine je navkljub hudo zlizanemu podu — menda Gorenjci ne hodijo nakupovat v gojzarjih z žeblji? — solidno in okusno založena, vendar v primerjavi z nekaterimi podobnimi samopostrežnicami nekam prazna, če ne izropana čez Novo leto? Vprašati se zaradi objektivnosti akcije nismo upali. Svežega mesa ni, sadje in zelenjava je, ob eni sami »odprti« blagajni smo se drenjali v vrsti, čeprav bi kakšna moč lahko priskočila na pomoč ...
Ne, teh pepelnikov, ki so še v bifeju marketa, zgoto-vo ne bo nihče odnesel domov kot pivsko trofejo. Jamčim, če pa jih bo, in kolikor jih bo, jih pri priči plača Emona-informator. Kar smo rdkli, smo rekli!
*
V Vodicah za Šmarno goro. Naš market, ki se je naselil v nekdanji zadružni dom, je eden tistih podeželskih, v katerem dobite domala vse, saj tudi kmetje dandanašnji kupujejo v trgovinah vse od kurje piče in kruha do solate. če verjamete ali ne. Prav zaradi tega in pa dinarja, ki
V škofjeloškem marketu smo bili kot potrošniki deležni nevsakdanje pozornosti, le bife se ni ravno izkazal.
ima tu brez dvoma dvojno težo v primerjavi z mestom, je ponudba precej širša kot v Ljubljani. V Vodicah ni samo mesar, ki slovi na desetine kilometrov daleč, čeprav ni v Emoni, temveč tudi naš market, v katerem si lahko omislite oziroma naročite potico ali torto od 140 do 200 dinarjev, kadar hočete!
In piščanca dobite tu iz prve roke, oskubljenega in do konca pripravljenega za v ponev ali na žar, le petrolejk začucta nimajo. Menda so jih pokupili podjetni Ljubljančani, ki hodijo sem po meso, škofjeloški kruh in še kaj, kar doma ne dobe vsak dan.
Zakaj je nad vhodom v Vodiški E-market pravcata tnala, smo sicetr zvedeli — ostala je od zadnje, žal administrativno ukinjene kmečke ohceti — zakaj pa je nihče ni »sneli«, ne pove nihče. Menda zato, da bo danes ali jutri padla na glavo tistim šolarjem, ki tik pred izhodom iz trgovine kot kure odmetavajo papir od žvečilnih gumijev, čokolade in podobnih dobrin, kot da bi jim to posebej naročali v šoli pri predmetu spoznavanja narave, družbe in okolja ...
Vodiški market je prijetna samopostrežnica, ki si kljub nekaterim pomankljivostim zasluži enega naših naj, saj smo v njem zamenjali kolekcijo Droginih dišav in začimb zgolj zaradi firbca in barve »omarice«. Uspelo je, čeprav je upravnica menila, da je to slab »kšeft«. Navkljub tetmu hvala lepa, kaj več prometa pa kdaj drugič.
Market v Sežani smo obiskali 28. decembra lani, teden dni zatem, ko so praz-
novali 12-letnico. Da je 12 let že kar občutljiva »starost«, dokazujejo viseči stropi, ki se zaradi starosti ne drže več in odpadajo. Dan pred nami je market obiskal, kot so povedali, Pavle Godete, direktor TOZD Maloprodaje ter jim bojda obljubil novo obleko za kuhinjo v bifeju, delikatesni oddelek,
nova tla, strop in še kaj malega za nameček.
V bifeju marketa nam, ker je ura šele 10, postrežejo z odličnim menijem:	ocvrto
škaipeno s krompirjem in mešano solato za ceno 25 dinarjev ali pa polpeto v omaki za 22 dinarjev. Na voljo pa imajo tudi »pasulj« za 9 dinarjev, seveda brez mesa ter polpete s solato za 17 dinarjev.
Do naročila malice je šlo gladko, zataknilo pa se je ob vprašanju, koliko obrokov malic dnevno prodajo.
»če ne poveste, kdo ste, vam ne povemo nič,« je kar pribila črnolasa natakarica.
Ketr smo hoteli zvedeti za število dnevno prodanih obrokov, smo se predstavili,
kdo in '-od kje smo, pa je pogovor nemoteno stekel naprej. Povedali so nam, da v straniščih redno nadomeščajo pregorele in tudi tiste žarnice, 'ki »odhajajo« iz stranišč v žepih uporabnikov na nova »delovna mesta«. Napo-dobdn način se nekateri gostje oskrbujejo tudi s papirnatimi brisačami, kar je vsekakor za 100 odstotkov ceneje kot v prodajnem prostoru marketa.
Napis na vratih stranišča — TOALETA — je verjetno zaradi bližnje francosko—italijanske meje preveden tudi v francoščino:	TOILETE.
Medtem, ko smo to prevajali, nam je sporočila kuharica iz kuhinje, da prodajo drtevno več kot 150 toplih malic, predvsem delavcem iz bližnjih ustanov.
Kaj negativnih točk v bifeju nismo mogli nabrati, razen nekaj »zamujenih« krožnikov od malic in dveh, treh polnih pepelnikov na pultih, manjkajoče brisače v moškem stranišču in pregorele žarnice, kar pa moramo, vsaj polovico, pripisati na rovaš domačinov, če je verjeti obd-tovanim trditvam zaposlenih.
V mesnici marketa je prodajalka, ki nam je zatrdila, da je mesarka, ponudila tudi telečje meso (do Italije je le dober skok) za zrezke. Dovolj je bilo tudi govedine, manj in slabša je bila izbira svinjskdga mesa.
Postavljali so se mesarji z lepo okrašeno novoletno jelko. Dan poprej so jo postavili v lastni režiji.
Povedali so nam, da pokupijo več mesa Italijani kot domačini. Predvsem kupuje-
nadaljevanje na 7. strani
Vodiška dekleta so bila sicer sramežljiva, vendar nad vse vesela, da smo se spomnili tudi nanje — še pridemo, če nas povabite.
Emona za vse, vselej in vsepovsod
Uaše zaupanje - naše zadovoljstvo
/AiuAii
P#
wet
IZLET UPOKOJENCEV V ZGODOVINO
DACHAU - TOVARNA SMRTI
leten partizan in gledal ljudi, ki so ušli krempljem nemške tovarne smrti. Vse se je mešalo, jok in smeh, solze žalosti in solze sreče, roke stisnjene v pest so se razklenile v topel prijateljski stisk roke.
Pozdravljeni tovariši!
Milan se je spomnil, kako je desetletja nazaj prvič prestopil vhod v Dachau, prestopil prag, ki je ločeval življenje od smrti.
»Mtitzen ab«! Nemškega povelja ni razumel — esesovec je zamahnil...
Tu v Dachauu čas ne teče tako, kot onkrat mejnih topolov. Trga se, tako kot se trga misel, beseda in pogovor. Za hip zastane, da se nato še hitreje požene naprej. Nima enakega ritma, čutim svoje srce, ki se krčevito zažene, da bi ujelo lastno misel. Vse je kot sanjski privid. Zdi se mi, da čuti počasi otopevajo pod pritiskom groze, ki se še vedno širi nad nekdanjim taboriščem. Tu so korakali možje v progastih »pižamah«, prikorakali in odkorakali. Počasi in z vso znano nemško pedantnostjo so jim izpili iz žil lastno voljo. So in niso! Bili so le številke, ki so jih vestno preštevali na jutranjem apelu pred odhodom na delo. Nešteti od njih so se zvečer vračali mrtvi na ramah tovarišev. Ob večernem apelu so trdi ležali na tleh, pred prvo vrsto živih. Prešteli bodo žive, prišteli k njim mrtva trupla na tleh: Vsi prisotni in zabeleženi — nemška točnost.
Eins, zwie, drei, vier ...
FRANC ZUPANČIČ iz Ljubljane je bil številka 153871. Kot politični jetnik je moral nositi rdeč trikotnik. Zaradi aktivnega dela kot tere-nec je bil aretiran že leta 1941 in zaprt v Šentpetrski kasarni v Ljubljani. Nato v Gonarsu, Čedadu, Trevisu in na koncu v Dachauu. Kalvarija stotisočev, s katere se mnogi niso vrnili.
Prisluhnil sem, ko je Franc pripovedoval:	»Imeli smo
Lauskontrole — pregledi zaradi uši. Na steni v bloku 17 je bil plakat: »Ein Laus — Dein Todt« (ena uš — tvoja smrt). Gestapovec, komaj 18 letni Belgijec je odrejal — tl na desno, tl levo. Tisti, ki so morali stopiti na levo stran, so odšli — in nikoli več jih nismo videli. Franc je v Franciji dobil strel v prša. Streljal je esesovec. Preživel je, a posledice so ostale.
smrti. V enem letu so mu izpadli -vsi zobje. Ko je prenehal biti številka, je tehtal le 43 kilogramov.
Pot v krematorij pelje preko majhnega potočka, kaj vse bi lahko povedal ljudem, ki danes stopajo po mostičku preko njega. Teče tiho, niti žuborenja se ne sliši, ob napeti bodeči žici, kot ločnica med življenjem in smrtjo — na dni strani je krematorij.
Vrata v krematorij so odprta, preko dveh stopnic stopim v grozeče tih prostor, v katerem zazijajo odprtine peči, na prvi pogled podobne pečem v kakšnih starih pekarnah. Kot brezzoba usta so te odprtine, ki so požrle na tisoče trupel izmučenih ljudi, za katere v nemškem življenjskem prostoru »Le-bensraumu« ni bilo prostora.
veli. Sedaj je invalid I. stopnje.
Amerlkanci so osvoboditi taborišče 28. aprila 1945 ti* zaporniki so prenehali biti številke. Franc se je vrnil v Ljubljano junija 1945. Dachau je ponovno videl 1952 leta, tedaj še takšnega, kot je bil leta 1945.
Pred krematorijem stoji spomenik. Kacetnik v jetni-ški obleki in lesenih coklah. Na spomeniku napis: »DEN TOTHN 2UR EHR DEN LE-BENDEN ZUR MAHNUNG« — MRTVIM V ČAST, ŽIVIM V SVARILO). Oko se odmakne od škrlatnega cveta, ki j® vzbrstel na cvetlični gredici-Rdeč je, kakor da bi posrkal vso kri in zažardl živim v opomin: »NIKOLI VEČ«. ZVONE GJURIN
Beseda Dachau, samo šest črk ima. Danes po tolikih letih še vedno vzbuja v človeku srh groze. Misel na kraj smrti, na kraj groze, na katerem se nemi in glasni kriki mešajo z žvižgi piščalk in rezkimi povelji, na kraj, kjer su ljudje prenehali biti ljudje, so postajala le številke, na kraj, kjer so nemški »nadljudje« spreminjali žive ljudi v dim in pepel.
rem so pritrjene številke — 1933—1945.
Vidim solzo, ki je nemo pritekla iz očesa in kot lesketajoč biser obstala na licu. Ena sama solza, druge ni bilo več. Rok se ne dvigne, da bi jo obrisala, ne čuti j’o. Obe roki sta ob telesu, ena stisnjena v pest, druga lahko priprta, življenje ne more iztisniti nobene solze več. To je solza groze, spominov, sol-
težko verjeti, a je bilo tako. Dolga je noč in veliko noči, neskončno veliko noči — noči brez konca.
To je bilo takrat, ko so nekateri spali v pernicah, v mrzlih zimskih nočeh v toplih sohah, s polnimi želodci in brez strahu, s prebujanjem brez krikov:	»Aufste-
hen« — vrstami in ostrih brlizgov piščalk.
Zdi se, da se je čas za tre-
Udeleženci Meta upokojencev Emone v Dachau s spominskim vencem žrtvam tega zloglasnega taborišča Milan Jaksetič, Ivan Klander, Vili Kramar, Franc Ciuha in Franc Zupančič.
Stojim na velikem dvori-šču — Appellplatzu — zbornem mestu, na katerem se je dvakrat na dan, v sivem jutranjem mraku in zvečer zbralo več kot 30 tisoč ka-cetnikov. Kljub temu, da sije danes prijetno sonce in je zborno mesto prazno, kot nebo nad njim, je v zraku nekaj nedoumljivo nerazumljivega. Nekaj, kar visi v zraku kot preteča nevarnost, skoraj oprijemljiva in jo čas v nas še ni zbrisal, morda tako ne bodo občutile tega šele nove generacije.
Ta dan se razlikuje od dragih. Pridušeni glasovi življenja, ki utripa onkraj zidov stražnih stolpov in žice, ki je še ostala, 'onkraj topolov zasajenih okoli lagerja, se mi zde sumljivi in zlohotni. Nehote se zdrznem ob zvoku avtomobilske troblje. Pogled mi zdrsne ob upravni stavbi, ki je taka, kot je bila pred štirimi desetletji, proti vzhodnim vratom z napisom: »Ar-beit macht frei« — delo osvobaja — kakšna cinična ironija uporabiti prastaro resnico v perfidnem uničevanju človeškega dostojanstva, svobode in življenja v tovarni smrti.
Bivši Dachaua kacetniki, nekoč le številke, stoje pred spomenikom, stoje danes kot svobodni ljudje, z imenom in priimkom, polni človeškega dostojanstva. Stoje nemo in ponosno, a vendar ne tako, kot množica za njimi, drugačni so. Blizu njih stojim, a vendar se mi zdi, da so daleč preč od mene. Vidi stisnjene ustnice in s sivimi las-mi er.ega med njimi se poigrava jesenski veter. Nekdo je pripr: oči, nekaj kot neskončni prezir odseva iz njih. Drugi ima oči skoraj široki) odprte, kot da bi še zmeraj videl grozečo nevarnost, Id preti iz sivega zidu, na kate-
za ponosa in življenja. Želel bi podariti to solzo vsem živim ljudem, jo položiti v tople reke materam in ženam, kot poslovilni šopek tistih, ki so ostali v tej tuji zemlji in se niso vrnili. Kje v nemškem taborišču bi lahko dobil v zadnjem hipu solzo, ko so kosti izsušene, krvne žile prazne in oko suho? Solza. Zadnji trenutek — solza! Kdo bi mogel poskrbeti za eno samo solzo?
VILI KRAMAR: V Dachauu le številka 135590 je bil 20. novembra aretiran v Celovcu, kjer je aktivno delal za NOB. Preživel je vse strahote zadnje hude zime 1944-45. Gledal sem ga, kako strmi v ploščo številka 17, ki označuje mesto, kjer je stal »Block«. Njegov Blockleiter je bil Nemec. Vili Bader številka 9, nemški komunist. Kramar se je vrnil 17. julija 1945 po zamotani poti repatriirancev preko Češkoslovaške in Avstrije v svobodno Jugoslavijo.
»Bluck« je hala približno 56 metrov dolga in 8 metrov široka lesena baraka. V sre-dimi so bile umivalnice in stranišča. Na levi in desni strani sta biM dve sobi, ena za starešino bloka, v drugi pa je bil blokovni pisar — Blockschreiber. Naslednji sobi sta bili dolgi okoli 16 in široki 8 metrov, to je bil »SchMraum«, prostor, kjer se je stiskala človeška čreda. Tu je stanovala množica — 250 ljudi v eni sobi.
Starešina bloka, M je bil oborožen s korobačem ali gorjačo, je prvega prisilil, da se je ulegel s skrčenimi koleni po širini slamarice. Takoj zraven njega se je ulegel drugi, naito tretji in četrti. Tako so na enem ležišču ležali po štirje. Obračati se ni mogel nihče, niti ni mogel nihče stegniti noge. V višini) šobila tri nadstropja. Danes je to
nutek ustavil, da se je zavrtel nazaj, kot da je nekdo rezko kriknil: »Mtitzen ab — kape dol — Achtung —, da se je čas vrnil nazaj v čas, ko je bil edini odgovor na tem mestu — »Javvohl«. Ta beseda, ki je ni v slovenskem jeziku, je poema: To je »da«, pomeni »razumel sem«, ki pomeni »točno, prav imate«, pomeni da uslužno-sti in suženjske ponižnosti. Beseda pomeni dokončnost brez ugovora. Besedo »javvohl« je zahteval esesovec, starešina bloka — blokač, starešina sobe — štubak ali kapo. vodja delovne skupine. Barak v Dachau ni več, razen dveh, ki sta urejeni tako, kot pred desetletji v spomin in za opomin živim.
Tudi MILAN JAKSETIČ, ta-krat mlad Primorec, pomočnik mitraljezca v tretji četi Loške brigade, je bil v bloku 17. Prijet od okupatorja 13. novembra 1943 na Dolenjskem, je postal v Dachau številka 59826. V domovino se je vrnil 13. junija 1945.
Tega dne se dobro spominjam. V Kamnik so jih pripeljali z zavezniškimi tovornjaka. Stal sem na Glavnem trgu, takrat komaj osemnajst-
Stopam po .dolgi taboriščni ulici. Včasih so bile na obeh straneh dolge ulice barake — sedaj le velike kamnite plošče, na katerih so številke blokov, na desni lihe, na levi sode številke. Vidimo ploščo s številko 20 — »Block Zvvanzag« je bil tu. Spomnim se prijatelja, pred dvema letoma jd umrl, pred 32. leti je bil tu, kot mlad močan mož je prišel. Vrnil se je kot starec, kot prazna posoda, težka 41 kilogramov.
Nikoli si ni več dodobra opomogel. Spominjam se njegovega obraza, ko sva govorila o Dachauu. Okoli ust mu je zaigral utrip, podoben skoraj zasmehu: »Da, stranišča smo imeli čista, snažna kot kakšen laboratorij, Nemci ljubijo čistočo.«
»Mtitzen auf — Arbeitskom-mando!«
IVAN KLANDER je prišel med partizane poleti 1944 V hudi ofenzivi zadnje zime so ga belogardisti januarja 1945 na Štajerskem ujeli, Nemci pa so ga odpeljali v Dachau, od koder se je poleti 1945 vrnil domov. Preživel je pekel zadnjih mesecev lagerja
Mimo mene tiho kot v posvečenem prostoru stopajo ljudje, a jih ne vidim. Vidim na stotine trupel, zloženih v skladanice, god in mrtvi so, a svobodni. Živi so morali ubogati— jawohl — a mrtvi se ne zmenijo več za nemške komande. Ne zdrznejo se več ob lajajoči nemški govorici, njihove mrtve oči mimo zro v sivo sajasto nebo, ki ga dim iz dimnikov mnogih peči, v katdrih ogenj nikoli ne ugasne, dela še bolj turobnega.
»Mtitzen ab!«
FRANC CIUHA iz Polja pri Ljubljani je pričel svoj boj 1941 na Pugledu, 1942 leta je okusil taborišče na Rabu, naslednje leto je bil že kacetnik v Dachauu, številka 59707, blok 24.
Franc je bil eden od 42 zapornikov, na katerih so nemški zdravniki delali poskuse, Preživelo jih je samo šest.
Ker je nekoč »organiziral« 5 krompirjev, so ga privezali na stol in je dobil 25 udarcev. Nekateri jih niso preži-
Emona za vse, vselei in vsepovsod
Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
PETE ZIMSKE IGRE EMONE
V. zimske igre Emone v Veleslalomu in družinskem veleslalomu 12. februarja 1978 v Kranjski gori — lani nad 130 tekmovalcev in letos?
Odbor za šport in rekreacijo razpisuje V. zimske igre Emone v veleslalomu m družinskem veleslalomu, ki bodo v nedeljo 12. februarja 1378 v Kranjski gori.
Tekmovanje v veleslalomu bo ob 10. uri.
Pravico nastopa imajo vsi člani in članice posameznih osnovnih organizacij sindikata v DO in TOZD SOZD Emona. Pravico nastopa imajo tudi učenci v gospodarstvu. štipendisti Emone ni-•hajo pravice nastopanja.
Tekmuje se v naslednjih starostnih skupinah: člani:
skupina A rojeni do vključno 1949 in mlajši, skupina B rojeni od 1948 do 1938
skupina C rojeni od 1937 do 1927
skupina D rojeni 1926 in starejši članice:
skupina A rojene vključno 1953 in mlajše
skupina B rojene od 1952 do 1942
skupina C rojene 1942 in starejše.
Tekmovanje bo ekipno in tk>samično.
Ekipno tekmovanje bo:
a)	za moške ekipe
b)	za ženske ekipe
c)	za skupne ekipe Moške ekipe:
Upošteva se po eden najbolje uvrščen tekmovalec iz kategorij A, B, C. Moška ekipa šteje tri člane. Uvrstitev ekipe se izračuna po doseženih mestih — negativne točke.
Ženske ekipe:
Upoštevata se po 2 najbolje uvrščeni tekmovalki iz treh kategorij. Ženska ekipa štdje 2 članici. Uvrstitev ekipe se izračuna po doseženih mestih — negativne točke.
Skupne ekipe:
Upoštevajo se trije najbolje uvrščeni tekmovalci v starostnih kategorijah, A, B, in C ter 2 najbolje uvrščeni tekmovalki iz treh kategorij, torej je v ekipi 5 tekmovalcev.
Zaradi izpopolnitve ekip se omogoča, da lahko starejšega tekmovalca-ko prijavite v mlajšo kategorijo — obratno pa ne.
Dolžina prog za posamezne kategorije je različna in sicer:
•	za ženske in moške D kategorije od 400 do 600 m
® za ostale moške kategorije# od 700 do 900 m.
Tekmuje se po pravilih SZJ.
Prijavnine ni. Prijave morajo biti pismene z navedbo vodje ekipe, ki bo poklican na žrebanje, katero bo dne
8.	februarja 1978 ob 12. uri v Kersnikovi 2.
Zadnji rok prijav je 3. februar 1978.
Pismene prijave pošljite na naslov: SOZD EMONA Odbor za šport in rekreacijo, Kersnikova 2.
Prijava mora vsebovati: ime in priimek, letnico rojstva, kategorijo in pripadnost DO ali TOZD.
Primer:
Milan Marolt, 1949, kat. A moški, DO E-Commerce.
NAGRADE
•	Najboljša skupna ekipa ter najboljša moška in ženska ekipa bodo prejele pokale, ostale ekipe pa diplome.
Pri posameznikih bodo s kolajnami nagrajeni prvi trije v vsaki skupini. Vsi sodelujoči bodo prejeli spominsko darilo.
Delitev startnih številk bo 1 uro pred pričetkom tekmovanja na cilju.
Razglasitev rezultatov in podalitev priznanj bo združeno s prijateljskim srečanjem vseh udeležencev in gostov na dan tekmovanja v hotelu Larix ob 15. uri.
Za vse udeležence bo organiziran skupen prevoz iz Ljubljane na dan tekmovanja ob 7. uri s Trga osvoboditve. Prosimo, da v prijavi tudi navedete, koliko vaših udeležencev se bo peljalo z avtobusi.
Vse stroške organizacije tekmovanja, prevoz :z Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj, razglasitev, nosi odbor za šport in rekreacijo.
V primeru slabih snežnih razmer sl organizator pridržuje pra-vico tekmovanje odpovedati ali prestaviti. Vse spremembe bodo pravočasno javljene.
Tekmuje se na lastno odgovornost.
Prosimo, da upoštevate navedene roke in navodila razpisa.
Tako kot dosedaj, bo tudi letos proga postavljena tako, da nastopajočim ne bo delala večjih težav, saj je nameri našega tekmovanja predvsem množičnost. Pričakujemo, da se bo tekmovanja udeležilo čimveč naših smučarjev. Vabimo seveda tudi navijače, saj prav oni prispevajo velik delež k prijetnemu tekmovalnemu vzdušju. Po možnosti naj sindikalne organizacije organizirajo na dan tekmovanja v Kranjsko goro izlet za svoje člane — nesmučarje, ki bodo morda
IŠČEMO NAJBOLJŠI E - MARKET
mesarju v Savskem naselju je točnost doma.
Nadaljevanje s 5. strani
jo ob ponedeljkih in petkih. Stavijo, da je sicer v zad-času prometa manj, ker *e meso dražje, da pa Italijani še vedno prednjačijo, “redno smo »pritisnili« po-|led v mesnico, je pristopil t6 mesar, ki nam je pritrdil, Marica v mesnici zaleže za ^ega moškega.
Kot v vseh naših marketih 118 obali in bližini državne f^je je tudi tu menjalnica jn oddelek s spominki ter “lagajna HKS Emone, na ka-jeri smo hoteli dvigniti ne-gotovine. Poslovodja je tako pripravljen, da nam
izplača, a glej ga, šmenta — knjižico smo pozabili doma! Hvala za drugič, dobra volja — tudi nekaj velja.
V trgovini vlada red. Imeli smo občutek, da zaposleni res store vse, kar morajo storiti in morda še kaj več, tudi tisto kar morejo. Ne) nazadnje nam je to, da je bil poslovodja oblečen v sivomodro delovno haljo, tudi nekaj povedalo.
Motila nas je le prazna plastenka od čistila CLAREK na polici za mleko.
»Joj«, to niste videli«, je dejala prodajalka, a je bilo že zapisano.
Zaposleni so se nam pri-
tožili, da aranžerji ljubljanske markete lepše in bolje uretie, kar pa jim nismo verjeli.
Kot smo ob začetku akcije povedali, da bomo obisk kakšnega marketa ponovili, oziroma ga ponovno obiskali ter oceno v očeh potrošnika »popravili«, seveda če bodo zato razlogi ali pa bomo kakšno zvezdico odvzeli, to obljubo tokrat izpolnjujemo.
Market v Savskem naselju smo ponovno obiskali 13. januarja, popoldne ob 15.20.
Ta market je bil prvi, ki smo ga vzeli na piko lani 1. septembra in je dobil v
Tudi letos bo boj za sekunde.
naslednje leto na športnih igrah Emone tekmovalci.
DRUGI DRUŽINSKI
Lanski družinski veleslalom je uspel in tako je postal družinski veleslalom stalna panoga v okviru zimskih športnih iger Emone.
Odbor za šport in rekreacijo razpisuje drugi družinska veleslalom, ki bo v nedeljo 12. fdbruarja v Kranjski gori s pričetkom ob 13. uri.
0 Start ob 13. uri.
•	Vrstni red starta: mamica, otrok in očka. Družina mora šteti najmanj 3 člane.
•	število prijavljenih otrok ni omejeno. Pri seštevku časov družin se upošteva čas najboljšega otroka.
•	zmaga tista družina, katera ima najboljši seštevek doseženih časov (čas mamice, čas enega otroka in čas očeta).
•	Pismene prijave morajo vsebovati priimek družine ter imena mamice, očka ter vseh nastopajočih otrok, kakor seveda tudi DO ali TOZD, katerega član je eden izmed staršev.
•	Prijavnine ni. Pismene prijave pošljite na naslov: SOZD Emona, Ljubljana Odbor za šport in rekreacijo, Kersnikova 2.
očdh potrošnika 6 zvezdic od desetih možnih.
Pregledali smo predvsem tiste pomanjkljivosti, na katere smo se »spotaknili« ob našem prvem obisku. Presenečenje že na prvem koraku.
Izložba, ki nam je prvič ponujala razmetane potrošniške dobrine, je bila lepo urejena, kartonske škatle so izginile — »mačka v Žaklju« ni bilo več.
Tudi zunanja podoba trgovine je lepša. Smeti pred vhodnimi vrati ni več. Na steklu plakat lepo obvešča potrošnike o »voznem redu« Emoninih trgovin ob sobotah in pred prazniki.
V bifeju, ki je bil sicer nabito poln, se je natakarica urno vrtela med gosti ter sproti ročno odnašala izprazni ene kozarce in skodelice kave.
Pet kupcev je stalo v vrsti pri mesarju, nekaj daljše vrste so bile pred blagajnami kljub temu, da so »delale« kar tri blagajne.
Utrnila se nam je misel, da je bil naš obisk morda »izdan« vendar to ni bilo možno, ker smo se) za obisk marketa odločili šele v zadnjem hipu.
Naj bo tako ali drugače, marketu v Savskem naselju
Zadnji rok prijav je 3. februar 1978.
Žrebanje startnih številk bo dne 8. februarja 1978 ob 12. uri v Kersnikovi 2.
Nagrade:
• Prve tri uvrščene družine prejmejo pokale, vsi sodelujoči pa spominsko darilo.
0 Delitev startnih številk bo 1 uro pred pričetkom tekmovanja na cilju.
® Razglasitev rezultatov bo v hotelu Larix, na dan tekmovanja ob 15. uri.
0 Za vse udeležence bo organiziran skupen prevoz iz Ljubljane — na dan tekmovanja ob 7. uri s Trga osvoboditve. Prosimo, da v prijavi tudi navedete, če se boste peljali z avtobusom, katerega preskrbi organizator.
0 V primeru nezadostnega števila prijav ali slabih snežnih razmer si organizator pridržuje pravico tekmovanje odpovedati ali prestaviti. Vse spremembe bodo pravočasno javljene.
0 Tekmuje se na lastno odgovornost.
S Prosimo, da upoštevate navedene roke in navodila razpisa.
Vse dodatne informacije dobite pri Miri Težakovi, referentu za šport in rekreacijo, telefon 310-655.
tokrat velja priznanje.
DOSEDANJI
REZULTATI:
Kriteriji: ljubeznivost, urejenost, ponudba — ocene od 1 do 10 — so v očeh potrošnika dobili:
E.market Koper, JLA ******** + (8+) E-market Sežana ******** (8) E-market Savsko naselje ★ ***★★★ +(7+) E-market Mengeš, Vižmarje In Ilirska ******* (7)
E-market Kamnik, Vojkova, Hubadova, Škofja Loka, Stražišče pri Kranju ****** + (6+)
E-market šaranovičeva in Vodice
****** (6)
E-market Gogalova, Potrčeva in Titova 25 ***** + (5+)
E-market Prule, Gosposvetska in Vir pri Domžalah ***** (5)
E-market Nove Jarše **** (4)
E-market Celovška 407 **** — (4—)
E.INFORMATOR
dohodkovna rentabilnost	akumulacija
market	produktivnost uporabljenih akumulacija	čistega
ekonomičnost sredstev	dohodka
Škofja Loka	26.852	97,8		
Sežana	31.124	98,7	—	—
Vodice	54.607	100,5	1.7	6,5
Stražišče	51.509	101,7	6,5	19,9
NAŠI
DOPISNIKI
Eden naših stalnih dopisnikov iz DO Emona Commerce je Tona Židan, vodja oddelka v sektorju B za maščobe, sladkor, mlinske in konditorske izdelke ter diabetično hrano.
V Emoni dela tretje leto. Doma je iz Zaloga pri Ldubijam!. Čeprav je bilo težko, pet otrok je bilo pri hiši, se je odločil za študij ekonomije.
Že v dijaških letih ga je privlačil poklic novinarja ter je med študijem v času počitnic sodeloval pri ljubljanskem CGP Delu kot novinar v športni redakciji. Postal je član združenja športnih novinarjev Slovenije ter je razen pri Delu sodeloval tudi kot dopisnik pri ljubljanskem dnevniku, zagrebških športnih novostih, pri RTV Ljubljana pa je nastopal tudi kot komentator ligaških nogometnih tekem.
Pravi, da ga to delo veseli
in ga ima za svoj konjiček. Pri E-Informatorju dela nekaj več kot leto dni, čeprav ima že skoraj petnajstletni staž dopisniškega udejstvovanja.
Prav zaradi tega pričakujemo, da se bodo njegovi članki pogosteje pojavljali v našem glasilu m da bo več poročil o delu naše zunanje trgovine, o kateri nismo preveč gostobesedni.
Mimogrede, ko smo se pogovarjali z njim v našem uredništvu, nam je nehote povedal, da so letos uvozili že 20 tisoč ton sladkorja iz Brazilije, d-.-e pošiljki (1.200 ton) surovega olivnega olja iz Tunisa, da smo izvozili dokajšno količino konditorskil, izdelkov (vafliji) na češkoslovaško in da smo se v zadnjem času prebili tudi na tržišče Malte, ki je dokaj zahtevno, da je teža dela v tem oddelku predvsem na izvozu mastne kisline, ki jo dobimo pn ra-finaciji v naših oljarnah, da te izvažamo veliko v sosednjo Avstrijo ter da smo dve poskusni pošiljki že poslali na tržišče švedske in ZRN, da je specifičnost poslov v tem oddelku za potrebe Zvezne direkcije za rezerve prehrambenih izdelkov in podobno.
Vse to smo zvedeli v pičlih petih minutah.
Vaše zaupanle - naše zaiovollslvo
^let
Emona za vse, vselei in vsepovsod
NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO
IZŽREBANI SO BILI IN PREJMEJO:
ZADNJE POROČILO
NOV SEKRETARIAT ZK SOZD EMONE
Ljubljana, 16. januar — Na današnji konferenci Zveze komunistov SOZD Emona so člani konference obravnavali in sprejeli zaključke, ki jih je predlagala komisija, imenovana lani v mesecu oktobru, ter izvolili nov sekretariat ZK — SOZD Emona
Zaključki konference ZK SOZD Emona:
•	ZK v sestavljeni organizaciji združenega dela Emona je v obdobju od leta 1975 do konference v letu 1977 prešla faze razvoja, ki jih narekuje zakon o združenem delu s tem, da je bila postavljena nova samoupravna organiziranost in istočasno sprejeti samoupravni sporazumi, ki to samoupravno organiziranost uzakonjuje.
•	V omenjenem času, t.j. do konča lefta 1977 so bili sprejeti vsi potrebni samoupravni sporazumi s tem, da so bili določeni samoupravni sporazumi pripravljeni ali so bili v fazi sprejemanja. Na konferenci ZK je bilo ugotovljeno, da je potrebno obširno dedovati na dopolnjevanju posameznih samoupravnih sporazumov v naslednjem obdobju ter s tem potrebno dograjevanje medsebojnih samoupravnih in poslovnih odnosov.
O Nadalje je Mio na konferenci ugotovljeno, da ne smemo ostati na formalističnem principu reševanja odnosov, ki se končujejo s sprejetjem samoupravnih sporazumov, ampak je potrebno razvijati medsebojne odnose, M izhajajo iz delitve sredstev -*» osebne dohodke in spora-
zume, ki zadevajo medsebojno poslovno sodelovanje v duhu dohodkovnih odnosov in vseh realizacij, ki izhajajo iz zakona o združenem delu.
S Posebno pozornost morajo organizacije ZK posvetiti področju kadrovske politike, ki ne glede na to, da morajo vsebovati vsa določila resolucij in priporočila o izvajanju kadrovske politike, vsebuje tudi konkretne in opredeljene zahteve, ki izvirajo iz srednjeročnega programa razvoja sestavljene organizacije, novih investicij in splošnega reševanja kadrovske politike na področjih, ki se odpirajo v celotnem SOZD.
• Trenutno je najaktualnejša naloga organizacij ZK v okviru SOZD in izven nje, realizacija sistema nagrajevanja po delu oziroma samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da v zakonskem roku ne bo mogoče opredeliti vseh nalog in izdelati dokončne osnove in merila, ki naj veljajo za daljše časovno obdobje. Zato moramo v naših samou-upravnih sporazumih precizirati možnosti za nenehno spremljanje in dopolnjevanje sistema delitve po delu, zato, da bomo lahko sledili tehnološkemu napredku, inovacij, realizacij in celotnemu trenutnemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi. V teh vprašanjih je osnovna naloga organizacij ZK, boj za večjo produktivnost, zmanjševanju stroškov, varčevanje, organizacija dela, skratka bdljše gospodarjenje.
0 V samoupravni sistem moramo vključiti izredno pomembno področje inovacijske in racionalizacij ske dejavnosti ter na ta način prispevati k izboljšanju tehnologije in gospodarjenja vseh delavcev v združenem delu.
S Vprašanje svobodne me-njave dela in relacija med delovno skupnostjo skupnih služb SOZD in posameznimi DO in TOZD. Principi dela in dosedanji rezultati gospodarjenja posameznih delovnih organizacij v okviru SOZD nam narekujejo, da je pot kvalitetno in kadrovsko dovolj zasedenih del oziroma delovnih mest v SOZD sigurno potrebno. Ugotavljamo, da tudi te trenutno obstoječe službe ne zadovoljujejo potreb funkcionalnega in dobrega dela posameznih enot. S tega stališča daje konferenca ZK podporo naporom po-jačanju strokovne službe v delovni skupnosti skupnih služb s pogojem kvalitete in ekonomičnosti.
0 Konferenca ZK je nadalje ugotovila, da je potrebno stalno dograjevati delegatski sistem ne na ravni zunanjih družbeno-političnih institucij, temveč v -posameznih TOZD in DO ter s tem zagotavljati samoupravne odločitve, ki so v korist gospodarjenju v posameznih organizacijah združenega dela. Istočasno je potrebna izbira delegatov, ki poznajo celoten družbeno politični sistem, svojo TOZD in širše družbene interese. Enako velja tudi za priprave na kongres ZK Slovenije m Jugoslavije.
NAGRADE ZA E KRIŽANKO
Tokrat smo za reševalce pripravili 5 nagrad in sicer:
1.	nagrada — vrednostni bon za 400 din
2.	nagrada — vrednostni bon za 300 din
3.	nagrada — vrednostni bori za 200 din
4.	nagrada — vrednostni bon za 100 din
5.	nagrada — vrednostni bon za 50 din
Rešitve nagradne E-križan-
ke pošljite v zaprti kuverti z oznako »NAGRADNA KRIŽANKA« na naslov: E-Infor-mator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, do vključno 13. februarja 1978.
Naprošamo reševalce, da navedejo točen naslov z oznako DO ali TOZD, ker imajo pravico do žrebanja le delavci, zaposleni v SOZD Emona. Pravico do žrebanja imajo tudi upokojenci in štipendisti Emone.
UREDNIŠTVO
Na seji sveta je bil izvoljen sekretariat sveta ZK SOZD Emona:
ING. FRANC DOLINAR, DO Emona Inženiring FRANC KIKELJ, Delovna skupnost SOZD Emona MATIJA POČI V A V ŠEK, TOZD Tovarna močnih krmil
FRANC VRHOVNIK, TOZD Grand hotel Union FRANC BRODARIČ, DO Emona Blagovni center FERDO CIGALE, DO Emona Commerce AVGUST GOLOB, Delovna skupnost Emona Merkur Ljubljana
SAFET DJUSIČ, DO Emona Merkur, TOZD Maloprodaja Ljubljana
KAREL LONČAR, DO Emona Centromerkur, export-import Ljubljana
E-Informator
VESELIM DJURANOVIČ ČESTITAL GLOBTRADE
Munchen, 15. decembra — Predsednik ZIS VE-SELIN DJURANOVIČ je kolektivu GLOBTRADE Munchen ob njihovih delovnih uspehih v lanskem letu poslal naslednjo brzojavko:
Spoštovani tovariši, spričo vaših izrednih uspehov, ki ste jih letos dosegli v izvozu iz SFRJ vam prisrčno čestitamo in se vam najlepše zahvaljujemo.
Vsemu vašemu delovnemu kolektivu želimo še polno delovnih, uspehov, osebne sreče in zdravja v novem 1978. letu.
Priprčen pozdrav — Zvezni izvršni svet
1.	nagrado — vikend pen-sion za 2 osebi v hotelu Bernardin v Portorožu:
MIHAELA ŠMAJGL, Zdravilišče Čateške toplice, 68250 Brežice.
2.	nagrado — vikend pen-sion za 2 osebi v hotelu Riviera v Portorožu:
ing. MIRAN PETERLIN, DSSS, Ljubljana, Miklošičeva 4
3.	nagrado — vrednostni bon za 300 din: FRANC BOLTA, DO Blagovni center, Ljubljana, Šmartinska 102
4.	nagrado — vrednostni bon za 200 din: ALOJZIJA SEČKO, upokojenka, Ul. bratov Kunaverjev 5, 61000 Ljubljana
5.	nagrado — mortadela »Special«, izdelek Mesne industrije Zalog: JANEZ KOS, DO Mesna industrija Zalog
6.	nagrado — torta, izdelek Pekarne Center, Ljubljana: DRAGA JEZERŠEK, Smrekarjeva 17, 61000 Ljubljana
7.	nagrado — 450 gramski
zavitek kave, DO Blagovni center Ljubljana:	DARE
GORJAN, DO Emona Commerce, koordinacija, Ljubljana Kersnikova 2
8.	nagrado — 2 kg svežih postrvi, DO Ribarsbvo-eks-port, Ljubljana: MIRA BOLTE, E-market, 64270 Jesenice
9.	nagrado — vrednostni bon za 100 din: MARINKA ZAVRŠAN, DSSS, Ljubljana, Kersnikova 2
10.	nagrado — vrednostni bon za 100 din: BARBARA MEDVED, TOZD Hotel Sla-vija Maribor
11.	nagrado — paket »6 dni — 6 jedi«, izdelek Mesne industrije Zalog; CILKA BENEDIČIČ, E-market, 64270 Jesenice
12.	nagrado — 200 g kave
E-special:	MAJDA BRAJIČ,
DSSS, Ljubljana, Miklošičeva 4
13.	nagrado — sodček kislega zelja — JOŽICA MAR-ZIDOVŠEK, Emona Commerce, računovodstvo, Kersnikova 2, Ljubljana. ČESTITAMO!
f
■ ' jfl
informator
glasilo delovne skupnosti • emona ljubljene
E-Informator — Izdaji komisija za Informiranje delavskega	sveta	SOZD
Emona —	Izhaja	enkrat
mesečho	Oreja	uredni-
ški odbor; glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo; 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655 int. 225 ali 316-472 — Tisk; ČGP »Delo«, Ljubljana — Naklada: 10.000 izvodov — Oproščeno	temeljnega dav-
ka od prometa proizvodov.