SfoV- 207.__? Llnbllanl, v p«gdelleK, ll. septembra 1911__Leto XXXIX. = velja po pošti: == ^ ■—— ^^ ^^ - --I .. oeio leto naprej. k ^^m ^^^^^ ^m oobčenje produkcijskih sredstev vse socialne rane ozdravilo. Za nas velja kot edino zdravilno sredstvo povrnitev h krščanstvu, k cerkvi. Tudi bogatin, ki se zaveda svojih dolžnosti in svest si svoje odgovornosti tudi po njih živi, more po našem pojmovanju svoio last dobro oskrbovati in lahko za javni blagor več stori, kakor če bi bila njegova zasebna last poobče-na. Samo po sebi je pravica do zasebne lasti upravičena in socialistični nauki, ki to tajijo, človeški naravi v tem pogledu silo delajo. Predavatelj je podal nato kratek oris krščanskosocialne ideje; krščan-skosocialno gibanje se ne sme smatrati za neko obrambo nasproti socializmu. Dokler bo krščanstvo živelo, mora živeti tudi krščanskosocialna misel in ž njo vred stranke in organizacijo, ki se nanjo naslanjajo; kršč. soc. ideja mora biti posebno sedaj na mestu, ko človeška družba krvavi, ko milijoni v revščini in siromaštvu hirajo in ko v gospodarskem življenju nemoralnost svoje orgije praznuje! Dr. Krekovo predavanje je našlo burno pohvalo. | Slavnost mladine v Petrovčah. Petrovče, 10. sept. 1911. Slovenski Štajer še ni videl tako veličastne mladeniške slavnosti, kot sc je vršila 10. t. m. v Petrovčah v Savinjski dolini. Na tisoče in tisoče ljudstva je prišlo od vseh strani. Petrovče, bližnje vasi in griči so bili v zastavah, ljudstvo je burno pozdravljalo prihajajoče goste. Z jutranjimi vlaki so se pripeljali iz Kranjske in iz Maribora Orli in drugi gi gostje v Celje. Peron je bil poln Orlov in slovenskih gostov. Reklo se jc poprej, da bodo Siidmarkovci, ki šo zborovali ta dan v Celju, napadli Orle in slovenske goste. A preveč nas je bilo. Zbali so se nas. Bilo je nekaj zaspanih nemških nacionalcev na peronu in pred kolodvorom, a se niti »hci-lati« niso upali. Z zobmi so škripali, a pomagati si niso mogli. Ko je došel celjski vlak v Petrovče, ga je čakala ogromna množica ljudstva. Načelnik pripravljalnega odbora br. dr. Jehart je na kolodvoru navdušeno pozdravil Orle in došlo občinstvo. Župan petrovške občine g. Koren pozdravi došle imenom Petrovč, odzdravil jc načelnik Z. O. br. Vojteh Jeloč-nik. Orli so se nato razvrstili in pod poveljstvom br. Jeločnika in pod zvokom godbe odkorakali v vas, potem pred Društveni dom in potem v cerkev, kjer je daroval mladinski organizator g. dr. Hohnjec sveto mašo. Po cerkvenem opravilu so Orli odkorakali v bližnjo Arjo vas. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo Orle. Ob pol 11. uri se je začelo v Društvenem domu pod predsedstvom dr. Hohnjeca veliko mladeniškozbo-r o v a n j e. Dr. Hohnjec navdušeno pozdravi zbrane mladeniče, posebno brate iz Kranjske. Navzoči so bili Orli iz Gradca, vsi štajerski orlovski odseki in Mlad. zveze, celo iz Št. Jurija ob Ščavnici in drugih krajev. Dr. Hohnjec poroča o razvoju mladeniške organizacijo na Štajerskem .Dr. P e g a n iz Ljubljane, navdušeno pozdravljen, omenja važnost mladine v političnem delovanju. Ž e b o t iz Maribora poroča o delovanju in uspehih Zveze Slovenskih Mladeničev. J e 1 o č n i k iz Ljubljane v navdušenem govoru priporoča ustanovitev podzveze Orlov za Štajersko. Podzveza naj deluje za ustanovitev lastne Zveze Orlov za Štajersko. — Župnik G o m i 1 š c k govori o vzajemnem delovanju zveze slovenskih mladeničev, zveze Orlov in Marijinih družb. Predlog, da se ustanovi podzve-za Orlov za Štajersko, sc soglasno sprejme z velikim navdušenjem. Dr. Jehart poroča o delokrogu podzveze, Jcločnik predlaga sledeče predsedstvo Podzveze Orlov: drl in deželni poslanec dr. Verstovšek predsednik, Štupar I. podpredsednik Fr. Žebot, drugi podpredsednik, dr. Jc-' bar t blagajnik in tajnik, odborniki tudi vsi predsedniki okrožij. Načelstvo. Čulk načelnik, v načelstvu so tudi vsi načelniki okrožij. Volitev se vzame soglasno na znanje. Nato se vrši volitev odbora Zve. z o slovenskih mladeničev. Žebot predlaga sledeči odbor: Zaje ia Skal predsednik, špare iz Jarenine Virk iz Št. Petra in Šetinc iz Brežic podpredsedniki, tajnik Faleš iz Slivnice, Fras iz Marenberga njegov namest-nik, Praprotnik iz Maribora blagajnik Franjkovič iz Ptuja njegov namestnik odborniki vsi predsedniki oziroma pod. predsedniki mladeniških zvez. Ko še govorijo podpredsednik Z. O. br. Tur-šič in mladenič Šetinc iz Brežic je dr, Hohnjec ob velikem navdušenju zaključil krasen, velepomemben taboi slovenske mladine. Popoldne ob 3. uri se je začela na Kudrovem travniku javna telovadba. Okrog 250 telovadcev je nastopilo pod poveljstvom br. Jelo&nika, Občinstva je bilo ogromno. Udeležilo s* je slavnosti mnogo odličnih gostov, kakor grof Salm, državna in deželna poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič, deželni poslanec Terglav in mnogo županov iz Savinjske doline. Nimamc prostora navajati vse krasno uspeh vaje. Občinstvo je burno ploskalo in klicalo vrlim Orlom gromovito Živio, Na krasno okinčanem vrtu pr) Društvenem domu, kjer je vihralo ne-številno zastav, se jc po javni telovadbi začela ljudska veselica. Mladenke so delovale v šotorih, pevski zbor in godba pa sta zabavala občin-stvo. Bilo je res veličastno. Vsa prire-ditev se je obnesla nad vse pričakovanje. Tako lepe prireditve, pa tudi tako pomembne Spodnji Štajer že dolgo ni videl. Bile so že mnogovrstne slavnosti, a petrovška je bila ena najsijajnej-šib. Orlovska organizacija bo poživila naš slovenski Spodnji Štajer. Osnujmc j e r, mater pa g. Pavla N o v a k o • v a. Balada nudi dovršenemu umetni* ku preobilo težkoč. Le nekoliko premalo ali nekoliko preveč, in ves efekt jfi izgubljen. G. Brajer je skušal biti kos po možnosti svoji težki, da pretežki nalogi. Vsekakor pa mu je precej manj. kalo pogobljenja v vlogo, pa tudi izra. ževalne moči. Navzlic vsemu bi bile krivično, če bi mu ne priznali, da kol začetnik ob tako težki vlogi ne zasluži gorke pohvale. G. Pavla Novakova jc imela prav klasično masko in jc igrala svoj pari povsem hvalevredno. V gospodični Novakovi ima »Ljudski oder« moč, ki bo za klasične partije in za moderne heroine prav porabna. »Edvardu« je sledila deklamacija znane S. Gregorčičeve spesnitve »Oljki«, katero jc z veliko vnemo prav prisrčno in ljubko deklamirala g. Anica Z a 1 a r. Mestoma, zlasti proti koncu je celo razpolagala z dramatičnimi efekti. Tudi njej je treba še mnogo šole, v prvi vrsti pa ji gre šolati organ in popraviti pomanjkljivo izreko. Konec večera je bil reserviran Ganghoferjevemu »Zenitovanju«. In-scenarija je bila jako dobra; svatov kmetov, fantov in godcev natlačeno polna kmnt.iSka gostilniška soba je na pravila na gledalca zelo slikovit vtisek Med igralci omenimo g. A žn oh a kot krčmarja Premca, in g. Kalarja. kot starejšino. Kar smo o njem žc preje re- Kar se tiče programa javne produkcije, moramo konstatirati, da je bil vseskozi dostojen in umetniško na višini stoječ. Uprizoritev snubitvene scene iz »Beneškega trgovca« smemo imenovati povsem posrečeno. Izmed precej hvaležnih vlog je brez ugovora odigrala vlogo Porcije g. Premrou kar najboljše, manjkalo ji jc mestoma le potrebnega prisrčnega tona. Brezdvomno pa opravičuje talent g. Premrou k najboljšim nadam. — G. Čadež v vlogi Merisse je izvršila dosti dobro svojo nalogo, čeprav bi želeli v nastopu z Gracianom (g. Kalar) tiste umerjenosti v igri, ki sodi v resnost ostalega prizora. G. Kalar obeta postati jako dober komik, kar je tudi dokazal pozneje s svojo dobro pogojeno igro kot starej-šina v ženitovanju. Odločno pa je od njega zahtevati, da se korenito odvadi ljubljanskega narečja. Ostali igralci so primerno nastopali v okvirju podanega prizora -— najboljši med njimi sta bila g. M e h 1 e (Aragon) in g. Brajer (Maroko). Organa njihova sta mogočna, vendar rabita še šole, četudi sta dosti bolj ša, kot ostalo osobje iz »Beneškega trgovca«. Pomanjkljivost šolanega organa smo opazili zlasti pri prihodnji točki, pri Zupančičevem »Grobovi tulijo«. Nikakor si ne prikrivamo, da je ta pesem dcklamatorično ena najtežjih, vendar se nam zdi, ako vse uvažujemo, da jc storil g. Brajer vse, kar se more zahtevati od začetnika in danih mu izražal-nih sil. Ako bo ui*il svoj talent, bo sča-som dospel do prav lepih uspehov. G. H 1 e b c e ni mogla iz znane Prešernove pesnice »Nuna in kanarček« dosti ustvariti. Mnogo bolj se ji je posrečila nežno in čuvstveno, deloma dramatično deklamovana narodna pesen »Sirota Jerica«. Zdi se nam, da se bo dalo z gdčno. Hlebce v gotovih vlogah jako mnogo doseči, zlasti ker ima zmožnost zaglobiti se vanje. Tudi njen organ je šole potreben; poleg tega šc moti poslušalce dialekt. Prvo deklama-torično skupino je zaključil g. Krimski z lepo Jurčičevo »Vrnitvijo v domačijo«, kateri jc sledil znani prizor »Marjetičina molitev« h Fausta. Uprizoritev je bila scenično precej pomanjkljiva in odkrito rečeno — predomača, kar naj izvoli intendanca primerno na znanje vzeti. Vloga Marjetice je bila j poverjena g. Pavli Novakovi. Zadela je malone vse tone, ki jih zahteva prizor. Da prehodi niso bili docela izmerjeni, gre na rovaš vlope, ki je ena najtežjih svetovne literature. Celotni vtis je bil prav dober, tako da smemo v gdčno. Novakovo staviti dokaj upanja. V nasprotju z Faustom pa je bila inscenacija balade »Edvard« jako srečno pogojena. Edvarda ic mral g. B r a- Orla v vsaki vasi, v vsaki župniji in s tem jzvršimo veliko delo za bodočnost našega naroda! Olvorilev »Društvenega donr v Sosfrem. Otvoritov »Društvenega doma« v Sostrem pri Ljubljani se je izvršila včeraj nad vse sijajno. Bil je to vesel praznik naše katoliške slovenske izobraževalne organizacije sostriške župnije, ko se je včeraj izpod zgodovinskega farovškega kozolca preselila v novo, krasno palačo, namenjeno krščansko-socialni izobrazbi. Lepi mlaji in raz-obešene zastave po hišah sostrške fare so pričale, da se vrli Sostrčani zavedajo pomena slavnosti. Le nekaj hiš ni bilo okrašenih z zastavami, a te so se • izgubile, kakor se izgube v sostrški fari ob volitvah glasovi nam nasprotnih strank. Na slavlje je prihitelo veliko ljudstva, v prvi vrsti naši vrli Orli, ki so prihiteli k slavlju celo iz Tržiča in iz Javornika. Ob 10. uri dopoldne je bilo cerkveno opravilo, velika farna cerkev je bila premajhna za ogromno množico. V cerkvenem govoru je predsednik S. K. S. Z. dr. Krek govoril o modrosti božji in želel, naj tudi »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Sostrem vodi božja modrost. Po cerkvenem opravilu se je razvil krasen izprevod, na čelu mu Orli, po sostrški fari. Po končanem slavnostnem sprevodu je blagoslovil novi »Društveni dom« č. g. župnik Mol, po blagoslovu je župnik Mol prisrčno pozdravil došla društva, nakar je slavnostni govornik dr. Krek govoril o nalogah izobraževalne organizacije glede na kmečki in na delavski stan. Popoldne se je razvila zelo prisrčna zabava. Shod državnih uslužbencev v Ljubliani. Včeraj popoldne se je vršil v restavraciji pri »Črnem orlu« shod državnih uslužbencev, na katerem se je razpravljalo o zboljšanju položaja državnih uslužbencev. Zborovanje je otvoril predsednik društva drž. uslužbencev g. Zorko, ki je pozdravil došla poslanca Ev. J a r c a in dr. VI. R a v 11 i h a r j a, kakor tudi ostale zborovalcc. Poudarjal je, da je v času splošne draginje državnemu uslužbencu z njegovo sedanjo plačo nemogoče dostojno živeti. Treba je te*-meljite odpomoči. Nato je g. Hibscher razpravljal o vzrokih, ki »o povzročili splošno draginjo in ki so povzročili, da državnemu uslužbencu, zlasti še z večjo družino, ni mogoče izhajati. Obrača se na navzoča poslanca, naj na merodajnem mestu pravočasno posredujeta za temeljito zboljšanje plač državnim slugam. — G. Jeglič poudarja, da je drž. slugi z začetno plačo letnih 800 K nemogoče izhajati. Vlada je svoječasno tudi nekako uredila službeno razmerje državnih slug. A kako? Določila je po 35 letih službovanja popolno pokojnino, a v ta leta ne šteje provizoričnih let in nekateri uslužbenci so vse svoje življenje provizorični. Uslužbenci ne zahtevajo od države, kar biti ne more, ampak kar jim gre po pravici. Državni in deželni poslanec E v g. J a r c je nato med drugim govoril sle- deče: Prišel sem med Vas, da se informiram in poročam o Vaših željah Hr-vatsko-slovenskemu klubu, ki jc ob priliki že sklenil, da bo stavil primerne predloge v državnem zboru glede zboljšanja položaja državnih uslužbencev. Prepričani pa bodite, da položaj drugih stanov, zlasti našega kmeta, tudi ni kot bi bil na rožicah postljan. Slovenci smo sploh reven narod in dobro se godi mogoče le uradniku v 6. in 7. činovnem razredu, a teh je med nami malo. Dobro se mogočo godi fabri-kantom, a tudi teh je med nami malo. Naš kmet pa sam nima ničesar, zato se ga ne more smatrati kot povzročitelja draginje. O tem sem se prepričal, odkar zastopam novomeško-belokranj-ski okraj, kjer je največ malih parce-larjcv. Ljudje sc vedno bolj izseljujejo, ker nimajo živeža. Ako potem ljudem še toča pobije njihove pridelke, vinograde, potem pa sploh ničesar nimajo. Lansko leto so dobili v podporo koruze, ker jim je toča pobila vse, in ganljivo je bilo brati pisma, v katerih so se zahvaljevali za podporo, češ da bodo imeli vsaj kruh črez zimo. Omenjam to, da ne boste dolžili teh okrajev kot povzročitelje draginje. Kaj pa je krivo draginji? Vzrokov je mnogo, gotovo pa je največji ta, da je med producenti in konsumenti preveč ljudi, preveč pre-kupcev, ki jih plača konsument. Kmet dobi 11. pr. na Dolenjskem za raco 1 K 60 vin. do 2 K; a v Ljubljani se jo proda za 3 K. In z vsemi stvarmi je tako. Zaradi dolgotrajne suše prodaja sedaj kmet pi*ešiče za slepo ceno, a cena mesa ni padla. O draginji stanovanj je stvar popolnoma jasna. Danes, kdor ima veliko otrok, stanovanja dobiti ne more. Če ga pa dobi pripravnega, ga pa izkoriščajo. Podraženje sladkorja, špirita itd. je pripisovati kartelom. Boj proti vsem tistim, ki umetno draže razne izdelke! Za to pa je treba, da se ustvarijo organizacije, ki naj bi posredovale med producentom in konsu-mentom ter da se onemogočijo karteli. Eni izmed onih, ki delajo draginjo, so n. pi\ tudi razne zavarovalnice. Delnice Assiccurazioni Generali so veljale ob priliki ustanovitve družbe par sto kron, danes se jih ne dobi po par tisoč kron. Zato je bil popolnoma umesten predlog dr. šusteršiča, naj država mo-nopolizira zavarovanje. Energično je treba, nastopiti proti kartelom. Pomislimo le, da izplačuje n. pr. Prager Eisenirldustriegesellschaft 38 % divi-dende. Treba bi bilo na kak način preprečiti, da bi tovarnarji dvignili cene blaga čez primeren dobiček. Žalibog je danes mnogo poslancev odvisnih od raznih kapitalističnih izkoriščevalcev ljudstva. Za sedaj pa mislim ne bo nasprotja proti draginjski dokladi državnim uslužbencem, katerim pa je treba sploh izboljšati položaj. Tako n. pr. bi se jim morala šteti v 35 službenih let tudi provizorična leta, zvišati pokojnine vdovam, skrbeti za dostojna stanovanja. Država bi morala zidati hiše za državne uslužbence, urediti je treba službeno razmerje slug pri okrajnih glavarstvih, paznikov pri okrožnih sodiščih in cestarjev. Cestarji imajo sedaj 72 vinarjev pokojnine na dan, vdove 22 kron na mesec. S tem ne morejo živeti. Na najslabšem pa so provizorični uslužbenci. Nekateri imajo 40 službenih let, a »o Še vedno provizorični. Državni uslužbenci naj združijo svoje želje in naj izroče tozadevno spomenico Hrvatsko-slovenskemu klubu. V avstrijski državni upravi je sploh treba reforme. Imamo mnogo uradni-štva, a slabo plačanega, drugod ga imajo manj, imajo tudi manj pisar-jenja, a bolje plačano uradništvo V tem oziru je potrebna reforma. Hrvat-sko-slovenski klub j»a preko zahtev državnih uslužbencev ne bo šel, kajti naša stranka je stranka malega moža. Nato je govoril ljubljanski državni poslanec dr. VI. Ravnihar o vzrokih draginje. Kmet sc seli v mesta, ker hočri boljše živeti. Uradništvo boljše živi kot nekdaj, hodi v letovišča, hoče imeti telesnega in dušnega razvedrila. S tem, da si izkušajo vsi sloji zboljšati življenje, rastejo njihove potrebščine. Draginje pa danes ni konec in je ne bo konec, katji to bi se zgodilo takrat, ko bi bili vsi zadovoljni, kar pa nikdar ne bo. Draginje nista kriva niti agrarec, niti industrijec; vsi delamo draginjo nehote in nevede. Sedanja vlada ima nekaj resne volje, da odpomore, a je polovičarska. Argentinsko meso bi mogoče res pomagalo za par mesecev, a kaj bi bilo potem, je drugo vprašanje. Dr. Ravnihar se nato brani proti napadom, da ni ničesar storil za znižanje železniških tarifov za uvoz živine v Ljubljano. Sel je k svetniku Laschanu, naj zniža klavnične in tržne pristojbine za živino, da zniža istotako železniško ministrstvo železniške tarife, a svetnik Laschan je odgovoril, da Ljubljana občinskega sveta nima, sam pa ne more svojevoljno izpreminjati proračuna mestne občine, katere posle vodi le v provizorični lastnosti. Državni poslanec Evgen Jarc izraža. veselje, da moreta govoriti dva poslanca nasprotnih strank na istem shodu, dovoljuje si pa gleck anj predgovornika o železniških tarifih popravek. Ljubljana zato še nima občinskega sveta ker hoče Slovenska Ljudska Stranka, da se vrše vsake volitve čisto, in tudi v ljubljanski občinski svet. Železniško ministrstvo pa je dovolilo znižanje železniških tarifov za uvoz živine nad 100 km daleč, Ljubljana pa dobiva svojo živino večinoma iz bližnjih krajev. Ako pa je svetnik Laschan dovolil izredne izdatke za deželno gledališče, bi tudi lahko znižal tržne in klavnične pristojbine. Predlaga, naj se zborovalci izrečejo za resolucijo, v kateri se poživlja vladnega svetnika Laschana, naj dovoli znižanje klavničnih in tržnih pristojbin, ako dovoli železniško ministrstvo znižanje železniškega tarifa za uvoz živine pod 100 km in naj mestni magistrat vpliva na to, da bo to znižanje v prid vsemu prebivalstvu. Nato se je soglasno sprejela sledeča resolucija: Mestni magistrat se pozivlje, naj ravnotako kot je dovolil razne izredne izdatke, dovoli tudi 50% znižanje klavničnih in tržnih pristojbin pod pogojem, da državna uprava, dovoli tudi za Ljubljano 50 % znižanje železniških tarifov za uvoz živine in mesa in naj deluje tudi na to, da se to znižanje dovoli sploh in ne samo na razdaljo 100 kilometrov in da pride konsumentom popolnoma v korist. Druga resolucija, ki se je tudi sprejela soglasno, se glasi: Splošno pretirana in vedno naraščajoča draginja živil, stanovanj in drugih potrebščin je pripravila državne sluge v skrajno obupen položaj, tako da je nastopila nujna potreba istim odpomoči. Visoka c. kr. vlada se tedaj nujno naproša, da dovoli za utesnitev bede svojim nižjim uslužbencem izdatno dra. ginjsko podporo, za čas trajajoče neznosne draginje pa trajno draginjsko doklado. Nato se je shod zaključil. Prireditev ijubijanskena rokodelskega društva na Vrhniki. Z Vrhnike se nam poroča, da je včeraj ondi prirejena slavnost ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in katoliškega mladeniškega društva v vsakem oziru izborno uspela. V »Društvenem domu" se je ob 4. uri nabralo toliko izbranega občinstva, da je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Vrhničani smo imeli priliko slišati jako številen in teborno izvežban pevski zbor ljubljanskega rokodelskega društva, ki je pod vodstvom gospoda Gorjupa dovršeno zapel krasna Aljaževa zbora »Soči* in »Zvezda" ter več drugih pesmi. Kakor zbori, tako so bili tudi s pravim občutkom pred-našani čveterospevi in solospev »Na tujih tleh", ki ga je pel gospod Jeločnik. Predsednik ljubljanskega rokodelskega društva, gospod Stroj, je v daljšem govoru pokazal, kaj je storila sv. Cerkev za mladino, posebej še za rokodelce; zlasti je opozarjal na tozadevno ogromno delo pokojnega najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v Avstriji, kardinala dr. Grusche, bivšega vrhov* nega predsednika avstrijskih rokodelskih društev. Po govoru sta dva šaljiva dueta in terceta spravila v najboljšo voljo vse navzoče občinstvo, ki ne bo z lepa pozabilo spretnih, v petju, kretanju in maskah dovršenih predstavljavcev obeh rekrutov in treh kamniških knajpovcev. Igro »Repoštev", ki je zaključila program, je gosp. dr. Ivan Mazek tako spretno in premišljeno režisiral, da je bila v vsakem oziru vzgledno uprizorjena; zlasti je bila vsa predstava poučna za one, ki sami nastopajo na odru. Občinstvo je vkljub veliki vročini z velikim zanimanjem sledilo razvoju igre. Vsa čast gosp. dr. Ivanu Mazeku in pridnim, izvežbanim igralcem. — Po slavnosti se dvorana ni izpraznila, ampak se je začelo šele prav živahno življenje. Govor je sledil govoru, pesem pesmi. Prečastiti gospod dekan ir predsednik vrhniškega rokodelskega društva Lovro Gantar, je govoril o pomenu roko delskih društev; pevci so gospodu dekant napravili živahno ovacijo. Predsednik ljub ljanskega društva, gospod Stroj, je opozarja na dolžnosti zavednih društvenikov. Gosp, Vrančič je v svojem govoru povedal prav lepe misli navzočim članom mladeniškega društva, ki — mimogrede omenjeno — na vsem izletu niso pokusili kapljice alkohola. Gospod Bajde je v navdušenih besedah vzpodbujal rokodelce k neprestani izobrazbi. Gosp. dr. Ivan Mazek je poudarjal, da je inteligenca dolžna delovati pri izobrazbi vseh slojev ljudstva, zlasti še pri delu za vzgojo obrtne mladine. Gosp. profesor dr. M. Opeka je izrazil v svojem lepem nagovoru veselje, da naša katoliška inteligenca, zlasti v Ljubljani, tako požrtvovalno dela za izobrazbo mladine. — Bili smo priča mnogim lepim večerom v našem »Društvenem kli, ponavljamo še enkrat: po naši sodbi tiči v njem lep talent, posebno za komične vloge. — G. Re m e c kot, Lojze je podal dokaz nadarjenosti, a bil mestoma presurov. Treba mu je tudi šolati glas. G. N o v a k (Janez) je iz svoje male vloge napravil kar je mogel, je pa za gotove vrste vlog uporabljiv. G. Demšar (Pavle) ima šibek glas, igra njegova pa in kretnje so bile za dile-tanta hvalevredne. Med ženstvom se je posebno odlikovala g. Erjavec v vlogi rejenke Polonice. V g. Erjavčevi nam je pričakovati lep talent; saj v tej vlogi se nam je pokazala v jako ugodni luči. — Gdč. Č a t a r je imela izborno masko in je pokazala lep talent za gotove partije. — Gdč. Jeriha (Nana) je bila v igri in gestah manj dobra kot v govoru. — Gdč. L a m p i č pa si bo morala vsekakor temeljito ojačiti svoj organ. V ostalem se je igri poznalo, da so igralci še premalo vajeni na skupno igranje in skupne nastope, kar se Je deloma opazilo tudi pri »Benečanskem trgovcu«. Končno bodi še omenjeno, da so bili kostumi vseskozi lični in primerni, maske posameznih igralcev dobro pogojene. Neugodno pa so vplivale na avditorij celo večnost trajajoče pavze, pač provzročene od okoliščine, Blagorodni gospod! Jaz se bojim, jaz se ves tresem od strahu! Pomagajte mi!« »Tss!« »Res, dušica, čuj, kak hrup! Cel semeni imajo zgoraj. In to celo nad tvojo spalnico. Ali ne bi poslal gor slugo?« »Ah, kaj še! Kaj ti vse ne pride na misel!« »No, pa ne bom; zares, ti si danes tako huda! . . .« »O, moj Bog! Ali ne bi šli raje spat?« »Lizal Ti me nič več ne ljubiš.« »Ah, seveda te ljubim! Ampak, Boga mi, tako sem trudna.« »No, no, saj pojdem!« »Ah, ne, ne, ne hodite!« je kriknila žena, »—ali nc, pojdite, pojdite!« »Ali kaj pa ti je vendar pravzaprav! Zdaj praviš, pojdite, zdaj ne hodite! Khi — khi! Jaz grem v resnici spat . . . Khi — khi! Pri Parafidinih imajo deklice . . . Khi—khi! Deklice., khi! Punčko iz Nurnberga sem videl pri teh deklicah, khi—khi . . .« »No, torej zdaj prideš še na punčke !« »Kki—khi! Lepa punčka, khi— khi!« »On se poslavlja,« je spregovoril mladi gospod, »on pojde ven, in midva bova odšla takoj. Slišite? Veselite se!« »O, da bi dal Bog, da bi dal Bog!« »To naj vam bo nauk . . .« »Mladi gospod! čemu pa nauk? Jaz čutim to . . . Toda vi ste šc mladi; vi mi ne morete dajati nauka.« »Pa ga vseeno dam . . . Čujte.« »O Bog! Jaz moram kihniti!...« »Tss! Samo predrznite sc.« »Ali kaj pa naj storim? Tukaj tako smrdi no miših; jaz ne morem zdržati. Izvlecite mi iz mojega žepa robec, za Boga; jaz se ne morem premakniti... O Bog, o Bog! Zakaj me je doletela taka kazen,« »Tu imate robec! Zakaj vas je doletela taka kazen, to vam razložim takoj. Vi ste ljubosumni. Bog vedi iz kakšnih vzrokov divjate okrog kakor obnoreli, udirate V tuje bivališče, uganjate neumnosti...« »Mladi gospod! Jaz ne uganjam neumnosti.« »Molčite!« »Mladi gospod, vi mi ne morete očitati neumnosti, jaz sem bolj moralen, kakor vi.« »Molčite!« »O moj Bog! Moj Bog!« »Uganjate neumnosti, strašite mlado damo, boječo žensko, ki ne v6, kam bi se dela ocl strahu in bo morebiti še bolna od tega; vznemirjate častitljivega starca, ki ga muči protin in kateremu je predvsem potreben mir, — in zakaj vse to? Zato, ker ste si vtepli v glavo neko budalost in dirjate z njo po vseh ulicah! Ali razumete, ali razumete, v kako bedastem položaju ste zdaj? Ali čutite to?« »Blagorodni gospod, dobro! Jaz čutim, toda vi nimate pravice ...« »Molčite! Kaj pa sc pravi tukaj pravica? Ali razumete, da sc lahko konča to zelo tragično? Ali razumete, da lahko starec, ki ljubi svojo ženo, zblazni, ko bi opazil, kako vi leznto izpod postelje? Toda ne, vi sploh niste v stanu napraviti tragedijo! Kadar bi vi domu", a tako prisrčno in prijazno je bilo še malokdaj, kot sinoči. Ljubljančanom kličemo iskreni: Na svidenje! Marotanska zmedo. Strah pred vojsko leze Nemcem v kosti. Dolgotrajna pogajanja med Francozi in Nemci so zelo vznemirila Nemce. Kakor so pri nas v Avstriji pričeli ob aneksijski krizi ljudje dvigati denar iz hranilnic v manjši meri, ga dvigajo Nemci. A strah pred vojsko je uprizoril tudi velik krah na berolinski borzi. Kaka tri leta sem so na berolinski borzi vedno poskakovale cene raznim papirjem. Nič izrednega ni bilo, če so poskočili papirji raznih industrijskih podjetij do sto in tudi nad dvesto odstotkov svoje prvotne vrednosti. Reklama borzijancev je spravila veliko popirjev med manjše ljudi na deželi, ki so zdaj, odkar obstoja vojna nevarnost med Francijo in Nemčijo, pričeli prodajati svoje popirje. Ponudbe so bile tako velike, da so popirji te dni prav zdatno padli. Sicer niso bili kurzi po vplivu londonske in ne\vyorške borze že spomladi več gotovi in je zato propadlo več špekulantov, še hujše je pa bilo zdaj, ko niso hoteli ravnatelji velikih bank več držati kurzov, ker stiskajo denar. Dne 31. avgusta je propadlo več borzijancev, dva sta se ustrelila. V ponedeljek i. t. m. je pa prišlo do popolnega poloma, ker banke niso držale nobenega kurza in so delale zgolj na to, da ne padejo preveč lastni popirji. Velikanski polom na berolinski borzi je povzročil, da so pričeli nastopati vladni listi, ki so bili dozdaj zelo rezervirani. »Lokalanzeiger« priporoča nemškim trgovcem, naj se ne blami-rajo pred svetom, ker tega ne store ne pariški in tudi ne londonski borzijan-ci. List naznanja, da gre zdaj za to, da opusti Nemčija v Maroku svoje politične, a ne svojih gospodarskih koristi in priporoča, naj borza ne veruje vzne-mirjajočih poročil. Pariški »Journal« poroča, da sta se v temeljnih zadevah yže pobotala v. Kiderlen-Wachter in Cambon in da je od francoske vlade odvisno, če se bo kriza še zavlačevala bli ne. Tripoličansko vprašanje. Med Turki in Italijani se pojavljajo glede na Tripolis resna nasprotstva. O stanju tripoličanskega vprašanja so došla sledeča brzojavna poročila: Carigrad, 11. septembra. Tu-ikajšnji italijanski diplomatični krogi zagotavljajo, da se glede na Tripolis italijanska vlada še ni pogajala s Turčijo. Italijani se pritožujejo, da tripoli-čanske turške krajne oblasti zistema-tično ovirajo Italijane in dajejo prednost drugim narodom. Neko 30 kim dolgo cesto so Turki izročili nekemu Francozu, dasi so jo zmerili italijanski inženirji. Nasproti tendenci Italije dobiti vodilno gospodarsko mesto v Tri-polisu naglašajo Turki, da ne morejo Italijanom več dovoliti kakor drugim narodom. Turška vlada obrača nekaj prilezli ven, bi se moral, mislim, vsakdo, ki bo pogledal na vas, zagrohotati. Rad bi vas videl pri luči; vi ste bržkone zelo smešni.« »Kako pa vi? Vi ste v tem slučaju ravnotako smešni. Tudi jaz bi vas rad videl.« »Vi, da, vi!« »Vi nosite gotovo pečat nenioral-liosti, mladi gospod!« »A! Bežite vi s svojo moralnostjo! Kako pa vi veste, zakaj sem jaz tukaj? Jaz sem tukaj po pomoti, jaz sem se Kmotil v nadstropju. In vrag vedi, kako da so me pustili noter! Ona je bržkone v resnici pričakovala nekoga — vas ne, to se razume. Jaz sem hitro zlezel pod posteljo, ko sem zaslišal vaše neumne korake, ko sem videl, kako se je dama prestrašila. Poleg tega je bilo tudi temno. Da, čemu pa se opravičujem pred vami? Vi, gospod, ste smešen, ljubosumen starec. Zakaj pravzaprav ne grem ven. Vi morebiti celo mislite, da si ne upam iti ven? Nc, gospod, jaz bi šel že davno ven, pa sedim tukaj samo iz usmiljenja do vas. No, kaj pa opravite vi brez mene tukaj? Saj boste stali kakor klada pred njimi, saj vam ne bo prišlo nič pametnega, na misel.« »Nc, zakaj pa kakor klada, Zakaj pa ravno kakor ta predmet? Ali bi me ne mogli primeriti s čim drugim, mladi gospod? Zakaj hi mi ne prišlo nič pametnega na misel? Ne, mi bo že prišlo.« »O moj Bog, kako laja ta pes!« »Tss! Ah, saj res... To je vsled tega, ker vi venomer klepetate. Vidite, zbudili ste psa. Zdaj pa imava vraga tla d seboj.« (Dalle.) časa sem večjo pozornost obrambi Tri-polisa. Poleg nameravanih trdnjav hoče ustanoviti tudi več municijskih skladišč. V Pernu pa nakupi dve moderni križarici, ki se pošljeta v Tripolis. Novi tripoličanski vali, Bekir Sami beg, je izjavil, da ne veruje, da bi zasledovali Italijani po listih napovedano politiko glede na Tripolis. Carigrad, 11. septembra. Turški poslanik v Rimu Kjazim beg je konferiral v soboto glede na Tripolis z velikim vezirjem. Čehi in Nemci. Nemci so že zavzeli svoje stališče glede na takozvana spravna pogajanja med Čehi in Nemci. V soboto popoldne je zborovalo načelstvo nemških deželnozborskih strank. Naznanilo se je, da skliče vlada 20 t. m. češki deželni zbor. O seji se je izdal komunike, po katerem so Nemci voljni pritrditi permanenci narodno politične komisije in ne ugovarjajo, da izvoli deželni zbor šolsko komisijo, ki bi se posvetovala o ureditvi učiteljskih plač in da meritornih razprav ne pripuste, dokler ne poroča narodno politična komisija. Za danes popoldne ob 2. je sklicana zveza nemških nacionalnih deželnih poslancev Razprava je bila zelo živahna. Dr. Urban je poročal o Thunovih predlogih. Češki narodni socialisti in pristaši češkega deželnega prava so imeli tudi svojo sejo. Sklenili so, da ostanejo združeni v svojem neodvisnem klubu. Izjavili so nadalje, da ne smatrajo Čehov vezanih po sklepih dosedanjih pogajanj in vzeli z zadoščenjem na znanje, ker se zavzema velik del čeških agrarcev za načelo, brez češkega deželnega zbora tudi državni zbor ni mogoč. Zahtevajo delozmožnost Češkega deželnega zbora, ki naj pred vsem reši proračun, razpravlja o uvedbi splošne volilne pravice v deželni zbor in izpremembo poslovnik?.. Ministrski predsednik baron Gautsch je sklenil da odgodi svoje praško potovanje z ozirom na posvetovanja, ki jih mora imeti z načelniki strank, ki pridejo v torek na Dunaj, da se posvetuje o sklicanju deželnega zbora, ki bo sklican,najbrže 5. oktobra. O spravnih pogajanjih Čehov in Nemcev so došla danes sledeča poročila: Praga 11. sept. Danes namerava namestnik Thun nadaljevati posvetovanja z voditelji Čeških in nemških strank. Večina čeških in nemških deželnih poslancev je že došla v Prago, ker je že splošno znano, da bo sklican češki deželni zbor 20. t. m. Češki poslanci sklepajo o spravnih predlogih 16. t. m., nemški 16. t. m. Deželni zbor naj bi imel 4 seje. V prvi seji se prečitajo vloge in predsedstvena naznanila in predlaga per-manenca narodno politične komisije. Če deželni zbor v svoji drugi seji sprejme ta predlog, se izvedejo potrebne nadomestne volitve v komisijo. Nameravajo tudi voliti šolsko komisijo in če bo mogoče, rešiti nekaj zadev glede na uime. Praga 11. sept. Dobro poučeni krogi trde, da namerava Gautsch potovati v Prago začetkom oktobra. Državni zbor se najbrže skliče 10. oktobra. Zavzel bo stališče glede na draginjo in na železniške zadeve. V Prago hoče Oautsch na vsak način, da pokaže kako se zanima vlada za spravo med Nemci in Čehi. Praga 11. sept. „Prager Tagblatt" poroča: „Če bodo uspešna praška pogajanja, se izpremeni vlada tako, da se imenujeta nemški in Češki minister krajan. Med Čehi prideta v poštev Mastalka in Udržal, če pa ostanejo pogajanja brezuspešna, se sestavi uradniško ministrstvo, v katerem bi postala češka uradnika voditelja železniškega in naučnega ministrstva. Praga 11. sept. Včeraj so bili v malone vseh čeških mestih shodi v spomin cesarskega reskripta o kronanju, ki je izšel pred 40 leti. lj Glasbena šola »LJubljane« se otvori v ponedeljek, 18. t. m., s sveto mašo. Podučevalo se bo solopetje, de-klamacija, klavir, teorija, harmonija, kontrapunkt, glasbena zgodovina in zborovo petje. Vpisovanje se vrši prihodnji četrtek, petek in soboto od 3. do 6. ure popoldne in v nedeljo od 10. do 12. dopoldne v hotelu »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje. Podrobnosti bodo razvidne iz plakatov. Pojasnila daje šolsko vodstvo ob gori navedenih dneh. Uredbo šole, učni načrt in učne moči je vzela visoka c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 23. novembra, št. 3235, odobril je na znanje. — Vsled ogromnih žrtev, ki jih bo zahtevala letos vnanja organizacija pevskih zborov, sc odbor ni mogel odločiti za razširjenje šole, katero se pa sigurno izvede s prihodnjim šolskim letom. Lanska javna skušnja je pokazala tako lepe uspehe te glasbene šole, da ni dvoma ,da bo število učencev letos izdatno narastlo. Zato naj sc blagovolijo starši z gojenci čim preje zglasiti, ker je uredba ur s tem olajšana. Vstop med polletjem ni mogoč. Dnevne novice, -f Slovenska zmaga na Koroškem. V na skrajni nemški meji tik Beljaka ležeči občini Gernberg so pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Od 18 odbornikov jc 15 naših. -f- Lepa pravica! »Mir« 9. t. m. piše: »C. kr. oblasti na Koroškem štrajkajo, kadar je treba izvršiti kako razsodbo najvišjih sodišč, ki ravno ni vrezana po nemškem kopitu. Sedaj se pa skuša v tej čudni čednosti c. kr. avstrijskih oblasti izkazati tudi naučno ministrstvo. Dne 5. julija 1910 je razsodilo c. kr. državno sodišče na Dunaju da imajo Šentdanijelci in Strojanci pravico do slovenske šole; državnemu sodišču je sledilo upravno sodišče, ki je dne 16. februarja razsodilo ravno tako. Na razsodbe tega sodišča so c. kr. oblasti naravnost vezane, to sc pravi: c. kr. oblasti morajo stvar uravnati tako, kakor je razsodilo upravno sodišče. Med c. kr. oblasti, ki se morajo ukloniti razsodbam c. kr. upravnega sodišča, je spadalo dosedaj tudi nauč-* no ministrstvo. Toda kakor vse kaže, je postala tudi ta oblast ravno tako kakor deželni šolski svet avstrijske Turčije pokorna dekla nemškega Volks-rata. Samo ako upoštevamo to razmerje med šolskimi oblastmi in nemškim Volksratom, moremo razumeti, da naučno ministrstvo še do danes ni našlo časa., izvršiti razsodbi državnega in upravnega sodišča glede jezikovne uredbe šol v Št. Danijelu in na Strojni. Naučno ministrstvo štrajka, ker bi moralo izvršiti stvar, ki nemškemu Volks-ratu ni všeč! So res krasne razmere v naši ljubi Avstriji, kjer tekmujejo državne oblasti v tem, kako je treba dajati vzglede o preziranju od cesarja potrjenih postav.« — To so zelo ostre, a popolnoma upravičene besede. Če bi bilo državno sodišče razsodilo v prilog Nemcem, bi se bile državne oblasti kaj hitro požurilc, cla razsodbo uveljavijo, če se pa gre za koroško Slovence, je stvar ravno narobe. Taka pravica je eno pasjo figo vredna. '-f- Socialno demokraški shod zoper draginjo se je včeraj vršil v »Mestnem domu«. Kakor danes »Zarja« piše, je bil to »Impnzanten shod«, torej čisto nove vrste priredba. Sodrugi so zbobnali skupaj vse svoje pristaše iz vseh vetrov. Govori so bili po znani •maniri in so se le ponavljale stare fraze. Tone Kristan je rekel, da so argentinsko meso zato v Italijo odpeljali, da se bodo z njim mastili rimski papež in ostali katoliški aposteljni in patriarhi, Etbin Kristan pa je vpil, naj meso pride odkoder hoče, iz Argentinije ali Sibirije ali pa ocl severnih medvedov na tečaju, biti mora! Če sta najbolj učena dva dohtarja slovenske socialne demokracije take klatila, kaj še drugi! Udeleženci so po shodu nekoliko pred »Katoliško tiskarno« podemonstrirali kakor da bi bila ta draginje kriva, sicer pa se ni zgodilo nič posebnega kakor to, da je policija sodrugom na Resljevi cesti konfiscirala nek lesen drog, ki je nosil nek bedast napis. Tako je bilo tudi za humor preskrbljeno. Ljubljana se za komedijo socijev ni nič brigala, še običajnih radovednih gledalcev ni bilo veliko. Draginja je seveda po tem shodu ista kakor je bila pred njim. + Ročni zapisnik za učitelje izda Slomškova zveza. Opozarjamo ponovno nanj tako naše učitelje in učiteljice, kakor tudi krajne šolske svete in naše šolske korporacije, da se naši ljudje in zastopi ne bodo posluževali ročnega zapisnika liberalne Učiteljske zveze, ki ga tiska tiskarna »Jutra« in budistične »Naše Bodočnosti«. -f Črnogorsi kralj Nikolaj je došcl 10. t. m. popoldne iz Reke v Trst. — Umrl je danes v kandijski bolnišnici usmiljenih bratov gosp. Matija Petrič, vpokojeni učitelj v Strugah. — Iz sodne službo. Dežclnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu, dr. Štefan Kraut, je prestavljen v Novo mesto, sodnik Jožef Prcvec v Logatcu pa je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika. v Logatcu. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Črnomlju je prestavil dosedanjega prov. učitelja v Dobličah Jožefa Goriška na lastno prošnjo na enoraz-rednico v Adlešičih ter imenoval absol-viranega učiteljskega kandidata Jožefa Goleta za prov. učitelja v Dobličah. — Okrajni šolski svet jc imenoval absol-viranega učiteljskega, kandidata Ivana Stenovca za prov. učitelja na dvoraz-rcdnici v št. Vidu pri Cirknici. — Kranjski dež. šolski svet je vpokojil definitivno učiteljico v Preddvoru Angelo Miklavčič na lastno prošnjo. — Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval dosedanjega prov. učitelja in voditelja šole v Slapu Metoda Požarja za prov. učitelja in voditelja v šole v Rov-tah. — Okrajni šolski svet v Kamniku je imenoval prov. učiteljico v Zgornjih Pirničah Pavlo Bergant za prov. učiteljico in voditeljico enorazrcdnice v Špitaliču. — 104 leta star — peš z Dunaja v Trst. »Piccolo« poroča, da je prišel v soboto v tržaško mestno bolnišnico nek starček z dolgo sivo brado, da bi ga sprejeli v oskrbo. Pravil je, da jc popolnoma brez moči ter nima nikogar svojcev na svetu in ne vč, kam bi se obrnil. Na vprašanje zdravnika se je izkazal s potnim listom, izdanim od ruskih oblasti ter z raznimi legitimacijskimi papirji, iz katerih je razvidno, da se pišo Robert Srymanski in da je star 104 leta.. Srymanski je izpovedal, da se je vozil iz Krakova na Dunaj z železnico, z Dunaja pa je potoval peš v Trst. Pri sebi je imel še 5 K 91 vin. Starčka so sprejeli v bolnišnico. — Obsojen je bil pred tržaškim okrajnim sodiščem zdravnik dr. Vero-nese z globo 20 K. oziroma z dvadnev-nim zaporom, ker je svojo kuharico Vekoslavo Hauptmann razžalil s »šča-vo« in »idijotko« ter vrgel proti njej v svoji narodni ogorčenosti kozarec. — V morje so spustili v Tržiču na Goriškem največji dosedanji avstrijski trgovski parnik »Kaiser Franz Josef I.« in križarko »G.« Navzoči so bili nad vojvod in j a kumica Marija Jožefa, njen sin nadvojvoda Maks, princesa Matilda saksonska in različni visoki vojaški in civilni dostojanstveniki. — Požar na Grahovem. Na Mali Šmaren je po Ave Mariji pričela goreti kopica, pri Cajba.hu. Ogenj se je hitro razširil na. bližnja dva skednja, ki sta pogorela. V nevarnosti pa je bila cela vas vsled grozne suše in pomanjkanja vode. Hitro je pritekla na pomoč požarna bramba iz Žerovnice in ogenj omejila. Ravnotako je v hitrem času prišla na pomoč tudi požarna bramba iz Dolenjevasi. Vsa čast jim! Tudi vojaki so pomagali pri gašenju, ki so bil) tu čez noč, vračajoč se iz manevra nazaj v Gorico. Kdo jc zažgal, se ne ve. najbrž je kdo vrgel gorečo cigareto v kopico in se je tako vnela. — Samomor. V soboto popoldne SI je v Trstu na tragičen način končala življenje gospa Viktorija Dobavšek, soprog« slovenskega trgovca v Trstu. V duševni zmedenosti je skočila iz 3. nadstropja svojega stanovanja v ulici S Francensco štv. 4 na kamenito dvorišče ter nezavestna obležali Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je kmalb izdihnila. — Tudi iz tretjega nadstropja j« skočil brivec Albin Gaspardis. Samomor j« izvršil v skrajni pijanosti, tako, da se mu poprej ni upal nihče približati. Gaspardis je obležal mrtev na tleh. — Duhovniške vesti s Koroške. — Prezentirani so sledeči gg. župniki: Peter Kugler v Greifenburgu na mestno župnijo Volšperg; J. Silhavy v Steuerbergu na župnijo Sirnitz; Karol Hraba v Djekšah na župnijo Šmarjeta v Rožu; Ivan Sekol na župnijo Vogrče. — Prestavljeni so: Gospod kaplan Valentin MOrtl v Sveče; gosp. Joso Rudi iz Sveč v Dvor; gosp. Florijan Joham iz St. Vida ob Glini v Greifenburg. — Novo nastavljeni so: O. Pij Žankar iz frančiškanskega reda kot provizor v Žabnice; o Adolf Čadež je prestavljen v Kostanjevico pri Gorici; gosp. Salez Vodošek iz istega reda kot provizor v Ovčjivesi; gospod J. Wogner, poprej dominikanec v Gradcu, kol mestni kaplan v Št. Vid ob Glini; gospod J. KlOcker, duhoven v Ameriki, kot provizot v Kaning; gospod Peter Schnepp iz solno-graške nadškofije v Št. Gandolf. — Na gimnaziji v Novem mestu je razpisana suplentura. za klasično filo-logijo; iz telovadbe izprašani kandidati imajo prednost. Prošnja sc mora vložiti takoj pi*i ravnateljstvu novomeške gimnazije. —- Iz Mekinj. Strela je udarila v nedeljo dne 11. t. m. krog 4. ure popoldne v hlev zidarskega mojstra Lojzeta Iskra na Bregu ter mu je ubila lepo kravo. Nevihta je bila huda. Ljubljanske novice. lj »Ljudski oder« igra. v nedeljo, 17. t. m., ob 7. uri zvečer Finžgarjevo izvirno narodno igro s sodelovanjem »Ljubljane«: »Divji lovec«. Vstopnice je za v predprodajo sprejela iz prijaznosti »Katoliška Bukvama«, kjer sa dobe od danes naprej. Ker je ta dan občni zlx>r S. K. S. Z. in se je nadejati velikega navala, priporočamo vsakomur, da si kupi in zasigura vstopnice v predprodaji. lj Za pokojno cesarico Elizabeto se je danes ob 10. uri dopoldne brala v stolnici slovesna zadušnica. lj Nova uvedba užitnlnske uprave. Na to notico od 6. septembra so je oglasila prizadeta stran in nam podala naslednlje pojasnilo, katero radevolje priobčujemo in sicer zato, da slišimo oba zvonova. V torek 5. t. m. o pol eni popoldan je peljala dekla Jožefa Mcr-liarja iz Spodnjo Šiške kosilo delavcem. Na vprašanje paznika, kani da gre in ali ima kaj užitnini podvrženega, odgovori ona nato, da ima 3 litre vina, da pa ne more plačati, ker nima denarja. Nato je paznik opomnil, cla ako ostane to vino pod mestnim rajonom, je treba plačati užitnino; ako pa gre ven iz mestnega rajona, si jo treba pa transitno boleto preskrbeti in dotič-ni znesek pri tukajšnji mitnici založiti in na tržaški mitnici pri izstopu zopet tirjati nazaj. Ker se je pa dekla izrazila, da nič ne plača in tudi nobene vsote ne založi s pristavkom: »Vzemite to vino in drevi, ko se vrnem, vzamem vino nazaj,« jc paznik nato vino vzel in si ime njenega gospodarja zapisal. Zvečer, ko je Mrliar po osmi uri na mitnico prišel, je bil v službi drug paznik. Mrhar jo začel paznika sramotiti in psovati, cla so se ljudje zgražali nad takim početjem Mrharja nad paznikom; vsled toga je eden navzočih gospodov izustil besede »zabiti kmet«; ni pa tega rekel nihče od užitninskega osobja. Kar se tiče navedenega paznika, je bil 011 popolnoma miren in hladnokrven in se ni spustil v naveden prerek z Mrharjem, ker se mu je to bolj pametno zdelo. Kar se pa prvega paznika tiče, je z vinom popolnoma po predpisih ravnal; isto bi bil moral storiti z gnatjo, kuhano ali pečeno, ako bi jo našel. To se godi že clavno po vseh mitnicah in ne samo na Marije Terezije cesti. Pri tem moramo tudi omeniti, cia se zde užitninski uslužbenci nekaterim ljudem takorekoč kot ničle in so izpostavljeni sramotenju. Zgodi se večkrat, da stranka brez povoda nad enim ali drugim uslužbencem svojo jezo izlije. Če se pomisli, kako težavno službo opravlja užitninski paznik, se mora reči, da zasluži od strani občinstva večjega spoštovanja in večje obzirnosti, kakor jo sedaj uživa. lj Vojaška nastanitev. Vse one stranke, stanujoče v mestnem okrožju ljubljanskem, katere so za časa letošnjih vojaških vaj tranzenalno prenočile bodisi častnike, moštvo ali konje, oglase naj se radi izplačila nastanje-valnih pristojbin od jutri, 12. septembra dalje z dokazili v nastanjevalnem uradu mestnega magistrata (pisarna mestnega ekspodita) od 11. clo 2. popoldne ali ocl 4. do 6. zvečer. lj Samoumor. 8. t. m. zvečer se je vrgel na prelazu glinškc ulice pri Ljubljani pred lokomotivo vrhniškega vlaka Slletni, v Slivno pri Ljubljani pristojni Josip Makolo, kamnoseški pomočnik. Vzrok samoumora ni znan. Strojevodja jc samomorilca opazil in že na kakih 10 metrov daljave ustavil vlak. Ponesrečenec je bil stlačen pod takozvano strojevo metlišče in je živel le še nekaj minut. lj V znamenju draginje. Včeraj Zjutraj sta zasačila dva posestnika iz Tomačevega neko delavko, katera je na polju kradla zelje in krompir. Moža sta delavko privedla na policijsko stražnico na Hrvatskem trgu, kjer je izjavila, da mora preživljati sedem otrok, mož ji je pa dal samo 7 kron tedenskega zaslužka in da je tatvino izvršila. le vsled skrajne sile. lj V Ameriko jo jo hotel v soboto popihati Martin Zupane, rojen 1. 1892, v Gotovljah pri Celju in tja pristojen, in se ogniti vojaški dolžnosti. Namen mu je pa na kolodvoru službujoči nad-stražnik Nikolaj Večerin preprečil s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču. lj Zaradi petja. Včeraj popoldne je v neki gostilni v Spdnijski ulici rekia natakarica gostu, nekemu slikarskemu pomočniku, da ne zna peti. Pa jo je zato oštel, potem pa hotel oditi. V tem sta ga pa naskočila dva čevljarska pomočnika ter mu na glavi prizadejala več lahkih poškodb, naposled ga je pa, eden še ugriznil v levi mazinec. Vse to je moral možakar prestati, ker ni znal peti. lj Umrli so v Ljubljani: Marij Žor-ga, sin vlakovodje, 8 mesecev. — Izi-dora Gabrovšek, rejenka, 5 mesecev. — Marija Gorše, delavka, 51 let. — Pavel Žafran, rejenec, 6 mesecev. — Milan Brolih, sin mizarskega pomočnika, 15 dni. — Jakob Bernik, hlaped, 37 let. — Marjeta Nezog, posestnikova žena, 44 let. Fran Cacak, hišni posestnik, 76 let. — Ivana Stajnko, hči hlapca, 4 mesece. — Josip Mokole, kamnoseški pomočnik, 50 let. — Terezija Vidgaj, delavčeva žena, 32 let. — Fran Podboj, c. kr. poštni asistent, 31 let. — Fran Zupančič, posestnik, 64 let. — Alojzij Filipič, delavčev sin, 2 leti. — Frančiška Kra-vogel, zasebnica, 54 let. —ivan Stritar, hišnik, 72 let. lj Čegavo je kolo ? V Žužemberku je bil aretovan Jakob Oberstar iz Marinčevasi pri Krki, kateri je imel črno kolo z napisom „Fahrradwerke A. Greger & Co. Commandit-geselschaft Wien." Kolo je prostega teka, pneumatika ima rdeče črte. Oberstar trdi, da je lo kolo ukradel dne 27. avgusta ob 10. uri dopoldne pred neko trgovino v Fiorijanski ulici v Ljubljani. Lastnik naj se čimpreje zglasi pri policiji. Štajerske novice. š Šmarje pri Jelšah. Pri sloveči romarski cerkvi sv. Roka v Šmarju se je vršil včeraj ob ogromni udeležbi velik dekliški shod. Do blizu tisoč deklet, večina Marijine družbenice, so prišle največ v procesijah z dušnimi pastirji iz 3 obmejnih dekanij in od daleč drugod. Šmarska in rogaška dekanija sta bili zastopani po vseh župnijah. Cerkveni govor zunaj cerkve je imel organizator č. g. žup. Gomilšek, ki je tudi vodil dopoldan, zborovanje pri cerkvi. Govorilo je do dvajset deklet, ravno toliko jih ni moglo nastopiti vsled pomanjkanja časa. Peli so trije zbori. Po slovesnih litanijah in cerkvenem govoru šmarskega kaplana č. g. Sinko so procesije odšle. Pri tem shodu se je pokazal velik napredek naših deklet. Navdušenje in zadovoljstvo je bilo vsesplošno. Teleionsko in brzojavno poročilo. REKONSTRUKCIJA KABINETA? Dunaj, 11. septembra. »Neue Freie Presse« trdi, cla se bo še pred sklicanjem parlamenta, to jc 5. oktobra t. 1., izvršila rekonstrukcija kabineta. Baje Jugoslovani ne dobe ne ministra-kra-jana nc resortnega ministra, ocl dosedanjih ministrov ostanejo menda v novem VVickoiiburg, Sturgkh, Georgi, Ilochenburger in Zaloški. Čehi zahteve jo bojda razun ministra-krajana še dva češka, ministra-uradnika. Sicer pa da je rekonstrukcija odvisna od spravne akcije na Češkem. SKLICANJE ŠTIRIH DEŽELNIH ZBOROV. Dunaj, 11. septembra. Češki in nižjeavstrijski deželni zbor sta sklicana na 20., predarlski in tržaški pa na 25. t. m. LORD-MAYOR NA DUNAJU. Dunaj, 11. septembra. Danes je cesar sprejel londonskega lord-mayorja v avdijenci. MAROŠKA AFERA. Berolin, 11. septembra. Danes sodijo tukaj o nemško-francosikh pogajanjih radi Maroka ugodno. Splošno prevladuje mnenje, cla se bo sporazum dosegel. IZBRUH ETNE. Rim, 11. septembra. Na severni strani Etne sta se odprla dva nova kratra, ki bruhata iz sebe pepel in mogočne oblake dima. Zemlja se trese, več krajev je v nevarnosti. DRAGINJSKI NEMIRI. Pariz, 11. septembra. Draginjski nemiri trajajo dalje. V pariškem delavskem predmestuj Bcleville so izgnali nekega laškega anarhista. V Charle-ville je moralo posredovati vojaštvo. Charlevillsko delavstvo je proglasilo 24urni generalni štrajk. KOLERA. Bukarešt, 11. septembra. V Braili je obolelo devet oseb na koleri. Carigrad, 11. septembra. Tu je obolelo na koleri 30 oseb, 5 pa umrlo. TRTNA AFERA. Dunaj, 11. septembra. Vsled prizi-va drž. pravdništva jc kasacijski clvor razveljavil razsodbo c. kr. dež. sodišča v Trstu, vsled katere so bili takozvani kraški »trtjoni« popolnoma oproščeni ter določil dne 29. t. m. razpravo na Dunaju pred kasacijskim dvorom. Stara Ljubljano. Prejeli smo: V zadnjem času je bilo renoviranih oziroma prebarvanih nekaj fasad pri hišah, ki reprezentujejo naš ljubljanski barok oziroma terezijansko dobo, tako nesrečno, da so izgubile prejšnji lepi karakter. Premnogo ljubljanske arhitekture razdrl je potres, n. pr. več kot polovico „Gosposke ulice", kjer je stal značilni »Knežji dvorec" in marsikaka značilna baročna oziroma ro-koko hiša. Med drugim bila je prebarvana n. pr. nekdanja dr. Ahazhizheva hiša na Starem trgu in Recherjeva hiša na Valva-zorjevem trgu. Prejšnja rdeča temeljna barva teh dveh fasad, s svitlejšimi toni odzidkov in ornamentike in črno pobarvanimi železnimi ograjami, bila je čisto v smislu dobe iz katerih datira arhitektura ter je dajala izrazitost tem hišam, ki sta izmed umetniško najboljših ljubljanskih fasad. Z arhitekturo v skladu bila bi sicer tudi močno zelena temeljna barva z rumenkastimi detajli, kakor je bila v dobi, iz katere datirata ti stavbi, v navadi. Nova brezizrazna, medla barva fasade, vzela pa jima je vso značilnost ter vpliva slabo tudi na okolico. Ali ne bi mogel vplivati mestni stavbni urad tudi pri barvanju fasad na posestnike oziroma stavb, podjetnike, da bi se pri renovacijah ohranilo, kar je dobrega? Skrajni čas je! Mest. stavb, urada dolžnost bi bila brigati se za ohranitev tipičnih posebnosti ter negovati takozvani »Heimatschutz". Tudi stavb, podjetnikom bi bilo treba gledati, da vplivajo po svoje na to, da je mestna zunajnost estetično kaj vredna, saj se da z malimi žrtvami napraviti kaj umetniškega. Skrbite za Ljubljano! " A. B. Doktor juris, ki je dovršil vse skušnje in rigoroze z dobrim uspehom, želi vstopiti v notarsko pisarno za konci-pienta. Morebitne ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov ,Doktor juris, na upravništvo „Slovenca". 2710 Hjf 2726 Vilma Podbojeva, roj. Seemann naznanja v svojem in v imenu rodbine Fran Podbojeve v Ribnici vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Fran Podboj c. kr. poštni asistent po dolgi in mučni bolezni danes ob polu 1. uri popoldne previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnika bode prepeljano v ponedeljek dne 11. t. m. ob polu 5. uri popoldne iz hiže žalosti Gradišče št. 15 v Ribnico, kjer se položi v torek dopoldne k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Ribnici. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana-Ribnlca, 9. sept. 1911. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, oziroma oče, brat, stric, tast in svak, gospod Josip Dolgan trgovec in posestnik danes ob 4. uri popoldne v 53. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, dne 10. septembra ob i/jB. uri popoldne. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. 2724 Zg. Košana, 8. septembra 1911. Žalujoča rodbina. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm —:-•—■ p M B Cis opazovanja Stanje barometra v mm Temp«-ratun Celziju V«lroTi Nebo P I * > 9 9. zveč. 735 6 17-2 sl, jzah. de), jasno JO 7. zjutr. 733-6 13-0 brezvetr. jasno 52 2. pop. 733-4 26 2 sl. vzh. pol. ob. 9 9, zveč. 7392 15-0 brezvetr. del. obl. 11 7. zjutr. 741-1 10-4 sl, jzvh. jasno 83 2. pop. 740-1 j 201 sr. jug. 9 • * i—i— —-"r' • » • Srednja včerajšnja temp, 18 1° norm. 15 61. Dfvidenda 3723 določene na današnjem občnem zboru delničarjev za upravno leto 1910/1911 izplačujejo sc proti predložitvi dotičnih kuponov v naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani in Sadowi Wisznii, dalje v Češki banki v Pragi, v Pražsk6 tiverni banki in njenih podružnicah, v posojilnici kralj, mesta Kolina, v menjalnici kreditnega društva posojilnice in zastavljalnic v Prostjejovu ter v ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah. V Kolinu, dne 8. kimavca 1911. Rolinska tovarna kavinlh primesi trgovsko delniško podjetje. Vincenc Kčička, m. p. predsednik upr. sveta. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti RIMI 230 komadov, veliki, lepi, težki po 6 kg, so naprodaj do petka na Vodnikovem frgu. 2720* se odda več Stanovanj, posamnih sob, gostilna in lep prosfor za prodajalno S 1. novembrom t. I. Več osebno pri lastniku v hotelu „Vega" ali Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. 2723 Primerne službe išče strojnih Dosedaj je z dobrim uspehom opravljal večletno službo pri lokomobilah. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava Slovenca. 2706 99 NUISOL" od Bergmann & Ko., Tešin (Tatschsn) ob Labi je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitii, rujavi in črni barvi steklenica po K 2*50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Fettlch-Frankheim, brivec. Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki Glavna zaloga: Graška c. 22, Podružnica »Narodni dom" Prazen )e Izgovor, da so mora blago Iskati pri tulcih, ker vam nudi domaČa zgornj Imenovana veletrgovino v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, du zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreCI znhtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Ce tudi z naimanlSim poizkusom. VeleCastltim gg. duhovnikom ponudim vošCene, kakor tudi druge vrste svec, ter olje in kadilo za cerkve V zalogi imnm vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za naunp istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih In drugih pridelkov. la Zabukovski premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hiSo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehov 1.1, d., 1.1, d. ter rabljene solnate in druga vrcCe, petrolejske iu oljnate posode. Pismena naroClia se izvršujejo z obratno pošto. 2859 Pri nabavi oblek in površnikov za jesen in zimo priporočamo novo domačo tvrdko Mnrnb O l/nmn Franca Jožefa cesta 31 nflVCIl « n^BTip* v bližini glavne pošte. Znano reelna postrežba. Solidno blago. Sprejemajo se naročila tudi po meri. Zastarelo naziranle. Minuli mesec sc je dvobojeval grof Sternberg s tistim mažarskim plemičem, ki je smešil armado. Stembergo-va sekundanta sta bila dva člana ta-kozvanega konservativnega visokega plemstva princ Alfred Liechtenstein in princ Leopold Croy. Ker vladajo glede na dvoboj v plemiških visokih krogih precej laksna načela, sc je oglasil proti dvoboju tudi član visokega plemstva, ki je priprost menih, benediktinec emavskega samostana, p. Ildefonz Liechtensteina, sorodnik Sternbergove-ga sekundanta princa Alfreda Liechtensteina. V septemberski številki Bonifaci-jeve korespondence objavlja p. Liechtenstein z ozirom na zadnji dvoboj članek, ki ostro obsoja dvobojno razvado, članek je važen pred vsem zato, ker je nastopil katoliškega plemstva član knežje rodbine Liechtensteinove. Knežji člankar izvaja: Listi raznih smeri izjavljajo, da se je zopet srečno končala neka častna nadeva. Ko sem to čital, sem se spomnil na neki prizor minulih dni. -Moj rajni oče mi je bil od nežne moje de-tinske dobe vzor možatosti in viteštva, kar je ostal do svoje sive starosti, do konca svojega življenja. Če tudi se je upognila njegova orjaška postava, oslabel mogočen njegov glas, osiveli lasje in se tresla njegova trdna roka, srce mu je še vedno toplo tolklo za Boga, cesarja, domovino in armado. Ne dolgo predno je umrl, so me moji predstojniki poslali k njemu, da vidim njega in mojo mater, da govorim ž njima, da ju tolažim. »Kaj zdaj proučuješ?« me vpraša neki večer. Povedal sem mu, da se pripravljam za duhovski stan. Nato mi je rekel: »Predvsem se moraš pečati s tem, kar moraš znati glede na izpovedovanje. Nikdar nisem dvomil, da je izpovedovati veliko, resno in težavno znanje. Popolno resnost sem pa šele zapopadel, ko sva nekoč govorila z nekim duhovnikom o dvoboju in rfit je povedal, kako kaznuje cerkev dvoboj. Tega nisem vedel. A v tistem trenutku so se mi odprle oči in sem izpoznal resnico.« — In pristavil je še: »Upam pa, da se bo dvobojeva-nje kmalu končalo, ker je junak in visoki plemič Alfonz Bourbonski uvedel tako mogočno gibanje proti dvoboju.« Tako je sodil in govoril moj oče. Njemu je bila vedno merodajna zgolj razsodba cerkve, kateri se je rad uklonil, tudi če ni takoj razumel, zakaj tako sodi cerkev o kaki zadevi. Je-li je bil za to moj oče manj možat in manj viteški? Nasprotno. Kot vojak in kot plemič jc bil prepojen duha avktorite-te, kateri se je brez kritike in nerga-nja udal, kadar je odločila avktoriteta. Kakor je mislil in govoril moj oče, tako sem mislil in govoril tudi jaz. Še kot gimnazijcu mi ni bil dvoboj nič več nerazumljiv. Odločilna je bila zame beseda cerkve. Resno premišljevanje in novo duševno okrožje, v katero me je dovedla božja milost, me je dovedlo do višjega in vznesenega naziran j a. Zdaj šele sem jasno videl in izpoznal, da se mora zametavati dvoboj s stališča pameti, s stališča naravnih zakonov in s stališča katoliške morale. Uvidel sem, da sta cerkev in država poklicani nastopiti z najostrejšimi kaznimi proti dvoboju. Ko je papež Pij IX. s konstitucijo Apostolicae Sedlps leta 1869 zelo omejil število ekskomunikacij in odpravil veliko cšnzur, jc najodločnejše obsodil dvoboj, obnovil izobčenje iz cerkve glede na duelante in 'Sekundante in pri-držal odvezo krivcev papežu. Upravičeno lahko vprašamo, kako jc mogoče, da je kljub nasprotstvu med dvobojem in zdravo pametjo, naravnim zakonom, krščansko nravnostjo, cerkvenim in državnim redom še tako velrao število tistih, ki obožujejo dvoboj? Kako naj razlagamo, da se zavzemajo za dvoboj sloji in krogi, ki sc hočejo z višjo izobrazbo, s finim likom in obnašanjem odlikovati pred drugimi stanovi? Okolica, stan in poklic vpliva na posameznika. Vsak stan, vsak poklic lahko provzroči, da si ustvari človek napačne nazore, ki jih značilno nazi-vamo stanovske predsodke. Dobremu, zdravemu jedru starih izročil sc le pre-rad pridruži črv teh neumnosti in vrže slabo luč na stan in poklic, vsled česar so vsi dolžni nastopiti proti takim predsodkom, ki jim gre za resnično čast stanu. Kako opravičujejo pristaši dvoboja svojo zmoto? Pravijo, dvoboj je potreben, ker v marsikaterih slučajih odpove postava. Odgovarjam: Mogoči so slučaji, v katerih postava ne da do-voli.nega zadoščenja. A mi smo že dokazali, da tudi dvoboj ne vrne časti, da za to niti sposoben ni, ker tista bra-vura, ki sc izkaže v dvoboju, je last Ic- Oglejte sli veliko zalogo koles z originalno znamko „PUCH 1911 pn Fr. Čudna m v Ljubljani Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga ftvalnib strojev: Singer, Ringscbifi. Pouk za strojno vezenja gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poStnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. 913 St. 539/pr. RAZPIS 2690 Podpisani deželni odbor sprejme avtomobilskega voznika (šoferja) Plača po dogovoru, nastop službe najpozneje 1. oktobra f. I. Prošnje za razpisano službo, opremljene z dokazili o starosti, pristojnosti, stanu, (oženjen ali neoženjen), oblastvenim vozniškim listom, zdravniškim izpri-čevalom in izpričevalom o dosedanjem službovanju je vlagati do 20. septembra 1911. V prošnji je navesti tudi plačili zahtevek. Deželni odbor si pridržuje, da šoferja eventualno porablja za druga njegovim zmožnostim primerna opravila. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 6. septembra 1911. Ingenieur H. UHLIR LJubljana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov ln proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb 3362 ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih' cenah. Opreme za neveste! Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. - lif i"! ■ o za gospcfde in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Up* Vzorci so vsakemu na razpolago. 1787 a) SOLSKE KNJIGE za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča 2708 io Lav sdiwentncrl knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica St. 3. 2619 Naznanilo. Na c. kr. prvi državni gimnaziji Ljubljani (Tomanova ulica. Zraven ,.narodnega doma".) se prične lollko leto 1911/12 s slovesno službo božjo v domači kapeli dne 19. septembra ob 9. url. flanouo osfopa|oCI učenci za pral razred se bodo vpisovali dne 16., zaoiSJe razrede pa dne 17. septembra dopoldne. Učencem, ki so že dosle| oblskooall ta zavod, se je zglasiti dne IS. septembra dopoldne. Vsa natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskom poslopju. Ravnateljstvo. lesa, čast je pa duševna last. Dvoboj niti nepopolno nc more vrniti prave časti. Zato dvoboja tudi toliko časa ne moremo trpeti začasno, kakor to nekateri hočejo, da sc ne skrbi za zadostno postavno odpomoč. Glede na nepopolnost in pomanjkljivost postavodajc, si je stavila Antiduelna Liga plemenito nalogo, da s častnimi sodi uspešno ščiti čast in lahko kaže na ogromne uspehe na Španskem, v Italiji, na Francoskem in zadnje Čase tudi v Avstriji. »Dvoboj spada k dobremu tonu in stanovska čast zahteva, da se viteško vrne čast. Res je, da nista v nikakem razmerju čast in orožje; a javno mnenje, ali boljše, nazor gotovih krogov ju spravi v zvezo in zato se obnovi po dvoboju čast.« — Te besede pred vsem dokazujejo, da dvoboj sam ne more ustvariti prave časti. Naj sc že gre za čast kake žene, ali za dobro ime kake armade, prizna sc in mora se pripo-znati, da ostane po dvoboju kakor prej negotova čast dotične žene, oziroma dotične armade, ker se po tem, kako sta dvobojnika uporabljala orožje, ne more sklepati o časti ali nečasti dvo-bojnikov. »Javno mnenje oziroma stanovski tovariši smatrajo, da se vrne čast, če si se dvobojeval.« Smem li vprašati, zakaj in s kako pravico? Kako naj odločuje javno mnenje o častnih vprašanjih. Ali tvori javno mnenje pravokrepen in končen tribunal o človekovem dobrem slovesu? Ravno od plemstva sc pričakuje, da se ne ukloni brez prejšnje preizkušnje jarmu menjajočega sc dnevnega mnenja in da nc glede na človeško sodbo nastopi za božje pravice in postave. Sinovi in vnuki starih junakov se pa klanjajo mnenju družbe, naj. bo še tako neumno in zavržljivo! Vi, pravi plemiči, dvignite se, raztrgajte mreže, v katere vpletajo vaše kroge, v katere se mnogi liki grdi pajk umikajo in odrevene! Le duše. slabe kot muhe, se puste vjeti vanje, pogumni in srčni jih raztrgajo. Plemenito mišljenje nima /. dvobojem nič skupnega, marveč mu nasprotuje. Duelantovo stališče je mesarsko stališče, svetovno naziranje akrobata in gimnastika, v najboljšem slučaju fanta in nezrelih nedovršenih tlijačkov. Dozoreli možje, plemeniti možje, možje visokega, čistega naziranja o časti ne smejo nikdar pasti v tako neumnost in surovost. Veliko napako ali pa zavija tisti, ki trdi, da je cerkev v srednjem veku trpela dvoboj ali da ga je celo pospeševala. Načelno, dosledno in vedno so rimski papeži borili in obsojali celc srednjeveški sodnijski dvoboj. Nikolaj I. ga je označil, da nasprotuje vsem postavam in da sc ž njim izkuša Bog. — Štefan V. odklanja sodni dvoboj, »kei cerkev take preizkušnje o krivdi ne more pripoznati in naj se zato nc uporablja, ker je praznoverstvo«. Aleksander III. »prepoveduje najstrožje z apostolsko avktoriteto pravno uporabo dvoboja, ki sc nc ozira na nikako cerkveno odredbo«. Odločno odklanja sod ni dvoboj Inocenc II. in Aleksander III. ga označi z »zaničevanja vredno Sbdišče, ki ga katoliška cerkev nc more nikomur dopustiti«. Celestin III. iz javlja, (la sodni dvoboj »ni v nobenem slučaju dopusten in da so najeti boril-ci navadni morilci«. Veliki Inocenc III tudi obsoja sodni dvoboj, ravno taiko Honorij III., ki grozi s cerkvenimi kaznimi tistim, ki bi silili na sodni dvoboj. Gregor TX. je pa slovesno sprejel v cerkveno postavodajo prepoved sod nega dvoboja. Dvoboj nasprotuje pameti, dobri nravnosti, krščanski morali. Prava srčnost in prava čast, nimata z dvobojem nič skupnega. Tudi ni dvobojevanjc častitljiva, podedovana tradicija, marveč, kakor je to dokazal profesor von Bel'ow, opičarsko posnemanje francoskih igračic. Proč z razvado dvoboja! Vsak sodeluj, kolikor more, da sc konča dvo-bojna kulturna sramota! Ob kakem novem slučaju naj pa posnemajo avstrijski katoliški plemiči resnično plemenito postopanje treh grofov Schmi-sing-Kerssenbrock leta 1864. Ne sme sc tudi prezreti, da provzroči dvoboj in udeležba pri dvoboju javno pohujšanje. Ob zadnjem slučaju jc vprašal neki visok gospod nekega drugega gospoda z Dunaja: »Ali ni rodbina N. N. (rodbina nekega sekundanta) katoliška?« Če je bil kdo iz dobre katoliške rodbine zaveden, da se jc dvobojeval ali da sc jc udeležil dvoboja, mora storiti vse, da zopet, popravi svoj dober glas tako, da pristopajo člani številno Antiduelni Ligi in da v pismih katoliškemu časopisju obžalujejo nastopanje svojih sorodnikov. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! > m spretnih sprejme Katoliška tiskarna. 31 iCZUC na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami Kleinmagr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. r obvladajočega slovenski, nemški in laški jezik, sprejme Katoliška tiskarna. - Pismene ponudbe z dokazili sposobnosti naj se naslove na vodstvo tiskarne. 2662 3Di—ir-ji_lezjcuc v starosti 40 let, želi vstopiti v službo na kako malo župnišče na deželi ali h kakemu penzijonistu. Ima dobra spričevala in je bila že več let v enaki službi. Vajena je vsakega dela. Naslov pove uprava lista pod šifro „Dekle 2711". 2711 tMaznanil® 2679 (3) Na c. kr. državni višji realki v Idriji se prične šolsko leto 1911/12 s skupno službo božjo dne 19. septembra 1911. Vpisovanje v I. razred se vrši dne 15. septembra dopoldne od 8.—10. ure, sprejemne izkušnje pa dne 16. septembra od 9. ure dop. naprej. V vse ostale realčne razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra, in sicer: II.*—IV. razred dopoldne od 8.—12. ure, V.—VII. razred pa popoldne od 2.-5. ure. V pripravljalni razred se bodo vpisovali učenci dne 15. septembra dopoldne od 10.—12. ure. Nadaljna pojasnila so razvidna iz razglasa na črni deski; daje jih pa tudi ravnateljstvo. Ravnateljstvo c. kr. državne realke v Idriji. je odpotoval za 6 tednov. 2717 I v Spodnji šiški pri Ljubljani se odda takoj v najem ali na račun. Vpraša se osebno pri lastniku Ant. Maver v ho« telu »Vega« ali v Metelkovi ulici 19 v Ljubljani. 2651 Dobra prodajalka zmožna v govoru in pisavi slovenščine in nemščine, se sprejme takoj za špecerijsko trgovino v nekem velikem kopališču. — vaiAnar- z vs° »skr-Sprejm se tudi »ajCIlCC bo in obleko. — Ponudbe pod »Weltbad« poštno 2680 ležeče Ljubljana. 3 Katoliška Bukvam objavlja ob začetku šolskega leta sledeče knjige: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. I. knjiga Resničnost katoliške vere. (Dr. Iv. Svetina) platno K 2"80. II. knjiga Resnice katoliške vere. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2"80. III. knjiga Življenje po katoliš. veri. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2'80. Pozor! Za gg. duhovnike-in laike je prirejena posebna izdaja z obširnim stvarnim kazalom. Naroča se pod imenom „Kato-liška etika". Cena K 2"80. Kdor še ni kupil II. dela „Resnice katoliške vere" naj si omisli rajši obe Dr. Pečja-kovi knjigi v skupni vezavi in s skupnim stvarnim kazalom pod imenom .,Katoliška dogmatika in etika" Cena K 530. Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch fur die erste Klasse slovvenischer und slowenisch-utraquistischer Mittelschulen u. vervvand-ter Lehranstalten. Preis geb. K 3'— Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1-80. Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2*20 Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3-—. Tominšek dr. Josip, Grška vadnica; vez.K 3'50. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez K 1-40. Mazi, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K l'—. Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol; vez. Iv 2"80. Mazi, Geometrija za tretii razred srednjih šol; cena se naznani pozneje. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazij, razred, v platno vez. K 3'30 Mazi, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3'— Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazij, razred; v platno vez. K3'20. Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2'80. Druzovič, Lira I. del. Srednješolska pesmarica. Cena K 1'70, vezana K 2"20. Matek-Zupančič, Geometrija za više razrede realk, K B'30. Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za višje razrede realk; vez. K 5-30. Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del platno vezan K 2'50 II. del s slikami in načrtom Pariza platno vezan K 3-—, Jeršinovič, Salustijev komentar, (Bellum Jugurthinum) K —-60. Novak, Slovenska stenografija, I. del. Ko-respondenčno pismo; broš. K 3'—. Novak, Slovenska stenografija, II. del. De-batno pismo; broš. K 2'40. Baebler, Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole. K 3'—. Dokler, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez K 1*90. Dokler, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —'60. Jeršinovič Livijev komentar; broš. K —'60. Koritnik, Slovarček k L, II. in III. spevu Ilijade; broš. K —-80. Jerovšek, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Ilerodotovih zgodovin, raziskanj. K 1-—. Južnič, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneine in k izabranim pesmim iz „Geor-gica" in „Bucolica". K 1—. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I. del. Od Pohlina do Prešerna K 2—, kart. K 2-50, platno K 2"80. II. del. Doba narodnega prebujenja (1848— 1868). K 6'20, platno K 7-20. Breznik, Slovanske besede v slovenščini K —-80. Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. K 3-— Podlesnik, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 320. Podlesnik, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 620. Foerster, Cantica saera. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglas.). K2-40. Ta pesmarica je skrajno potrebnaza vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša. Tominšek, Ajdovski gradeč K —-30. Ušeničnik, Socijologija. Cena K 8"50, vez. K 1080. Medved, Poezije. I. del, K 3*80 vez. K 5 —. Medved, Poezije. II. del, K 4—, vez. K 5-40. Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3 — II. zvezek: Turgenjev Sergijevič, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak. — Jurca, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2*20. III. zvezek: Virant. — Prus. Straža. Tovest. K 2-40, vez. 3*40. IV. zvezek: Dostojevskij. = Levstik. Poni-žani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3—, vez. K 420 V. zvezek: Taras Sevčenko. — Abr. Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vez. K. 3"60. VI. zvezek: Champol. — Levstik, Mož kimone. Roman. K 1'90. vez. K 3 —. VII. zvezek: Taras Sevčenko. Abram. Haj-damaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvevek skupno K 3*40, vez. K 4-50.) — Ima iste vrline kakor Kobzar. VIII. zvezek: Sheehan. — Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4-20. vez. K 5"80. IX. zvezek Dickens-Cankar. Povest o dveh mestih K 5-50 vezano K 6-50. Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2'40. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K 1-20. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30. Isti v petih barvah K —-50. Razen teh so na razpolago seoeda tudi ose droge predpisane Šolske knjige tujih zalog. Zaznamke predpisanih —■ ■■■ šopkih knjig za posamezne nCne zaoode oddajamo brezplačno. • RatoIlSka Mvarna v Ljubljani s podružnico »Knjigarne Ilirija", prej Karol Florian v Kranju. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.