revija Druitva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
ORNITOLOŠKI IZLETI
Drava med Markovci in Borlom
Jakob Smole
Uvod
Drava se nad Ptujem približa Halozam in se nato vije pod njimi vse do slovensko-hrvaške meje. Loka. svet ob rečni strugi, je ponekod še kar dobro ohranjena, velik del pa je spremenjen v intenzivno obdelana polja. Človek je loko v Šturmovcih in Muretinskih talih preoblikoval v edinstveno kulturno krajino, ki pa zaradi opuščanja rabe zemljišč na eni in intenzifikaciji na drugi strani nezadržno izginja.
Dostop
Z avtomobilom se iz Ptuja peljemo v smeri Ormož, nato pa v Spuhlji v križišču zavijemo desno proti mejnemu prehodu Zavrč. Po nekaj kilometrih vožnje zavijemo na desno v Markovce in se odpeljemo na jez. kjer lahko na desnem bregu pustimo avto ob jezeru, parkiramo pa lahko tudi na levem bregu pri gostilni Palaska, ki se nahaja takoj pod jezom.
Druga možnost je pot v nasprotno smer. od Borla navzgor; v tem primeru se peljemo po glavni cesti mimo Markove in parkiramo pri mostu na levem bregu Drave, kjer se nahaja makadamsko parkirišče.
"o'o Bor ..i Stunperiiet
i struga reke Drave. Prodišča in sipine - izkaz življenja polne reke.
Ptice
Reke in poplavljeni gozd ustvarjala zelo raznolik mozaik, ki ga naseljujejo mnoge ptice. Na prodiščih ob reki gnezdita mali deževnik Charadrius dubius in mali martinec Aclilis hypoleiicos, v strmi rečni breg pa si svoje gnezdo izkoplje vodomec Alcedo alibis. Tukaj lahko z nekaj sreče opazimo črno štorkljo Ciconia nigra ali belorepca Haliaeetusalbicilla. ki gnezdita v loki in sc na reki prehranjujeta. Na golih prodiščih je stalen gost tudi bela pastirica MoiaäUa alba. Loka nudi primerne kotičke za gnezdenje zlasti manjšim pticam. V njej spomladi nenehno odmevajo glasovi rumenih strnadov Emberiza citrinella. črnoglavk Sylvia alricapilla. vrbjih kovačkov Phylloscopiis collybita. taščic Eriihacus rubecida. plavčkov Pa rus caeruleus in velikih sinic Pa rus major-te sicer običajne vrste dosegajo tukaj velike gostote in prispevajo glasovni del harmonije v gozdu. Kjer v Šturmovcih gozd preide v travnik, lahko naletimo na rjavega srakoperja Lanius collurio, drevesno cipo Anilins trivialis in divjo grlico Strepiopelia lurlur. Tudi dlesk Coccothraiistes coccotbraustes in kobilar Oriolusoriolus sta zmeraj prisotna, vendar ju ponavadi ne vidimo, saj se zadržujeta visoko v
26 ORNITOLOŠKI l¿Lt II
ORNITOLOSKI IZLETI
letnik 8, Številka 1. december 2002
TTvlJ
A s
krošnjah in nam le s petjem in oglašanjem naznanjata svojo navzočnost. Ponoči lahko v loki uživate ob brenčanju in drugih dejavnostih komarjev ter oglašanju lesne sove Slrix alitco', tudi to je enkratno doživetje.
Pozimi reka in gozd spremenita svoj obraz. Kljub temu pa
loto: Milan Vogrin Krcheljc Anas crecca.
avtor- Friint Smole Drava med Ptujem in gradom Bori.
pokrajina tudi v tem letnem času ne izgubi čara. Ker reka zaradi hitrega toka ne zamrzne, se tu zadržujejo množice vodnih ptic. Ob svitu lahko opazimo jate prelepih črnih ptic - kormoranov Plialacrocorax carbo, ki s prenočišč odhajajo hranit se na jezera in reko. Velike bele čaplje Egretta alba se spreletavajo nad Dravo in dajejo obiskovalcu občutek brezčasnosti. Podobo dopolnjujejo mnoge race: mlakarice Anas platyrhynchos, kreheljci Anas crecca, sivke Aythya ferina in čopaste črnice Aythya fuligula ter mali Žagarji Mergusalbellus in zvonci Bucephaladangula. Število slednjih je eden pomembnih kriterijev za razglasitev območja SPA (Special Protected Area - posebno zaščiteno območje). Polja ob reki so pozimi polna kanj Ihileo buteo, postovk Falco tinnunculus, ki na njih iščejo male sesalce. To počne tudi veliki srakoper Lanius excubitor, gost s severa. Če pregledamo vrhove grmov, dreves in daljnovode, ga bomo z lahkoto odkrili. Pepelasti Circus cyaneus in močvirski lunj Circuspygargus prav tako prezimujeta tukaj, zato imamo ob obisku velike možnosti, da naletimo na vsaj enega od njiju.
w
Ce želite videti prehojeno pot, se povzpnite na grad Bori, ki z višine kraljuje nad Dravo. S terase v pritličju je čudovit razgled na reko in pokrajino ob njej. Tu lahko vidite vse elemente, ki sestavljajo ravnico: reko, loko oziroma drevesni pas. kije ostal od nje in okoliška polja ter naselja. V lepem vremenu se lahko zgodi, da vas bodo ti kraji začarali. ■ ■
SVET PTIC 27