Obrambni vestnik. —ob »Slovenec« št. 119 od 26. V. 1932. prinaša sledečo »senzacijo«: Kaj pravite? »Gospod urednik! Vprašanje bo prišlo nazadnje. Najprej tole: Vem, da se boste tudi Vi zgrozili, ko izvestc, kake stvari se objavljajo v iistu, ki ga smatrajo za prvo slovensko pedagoško glasilo. Zivimo sicer v času presenečenj. Še ni minila ena senzacija, že čakamo druge. Če je in verskcga življenja, ki hočejo uničiti bistvena načela krščanske vzgoje... Za take senzacije med vrsticami takozvanih znanstvenih vzgojnih razprav bi morali imcti bolj pazno oko vsi resnejši krogi, 'ki jim je mar zdrav napredek na šolskem torišču, ki jim je čuvati versko-nravna vzgojna načela. Kaj prav za prav hočem? Opozoril bi rad na zablodo, ki sem jo zasledil v znani pedagoški reviji »Popotnik«. Zdi se, da smo krščanski pedagogi premalo pozorni na vsebino tega lista. Res je, da objavlja tudi marsikaj dobrega; toda če se loteva z briskiranjem temeljnih verskih resnic, če hoče z lahko gesto delati črte čez od Boga razodete verske nauke, moramo pa vsi prijatelji mladine in naše šole cnoglasno zaklicati: Tega ne bomo trpeli! Kaj pa jc bilo? Navajam doslovno. V letošnji 8. štev. je omenjeni list pod zaglavjem »Kakšna bodi mladinska knjiga« objavil kot »resume« tole: »Mladinska knjiga vzgajaj, uči spoznavati resnično in pristno in neposredno življenje, iki obdaja deco. . in naj  . -.. ..."1.?^ P°_ele!!f" _.X1S!"_V:,P°, "I?ŁJj gradovih in ncbesih, naj ne slika devetih, desetih, enajstih pravljičnih nebes z angeli, svetniki, kralji in škrati... V misterioznosti smo postali skrivnostni, trditi smo začeli o sebi: Smo nerazumljivi! Imamo neumrjočo dušo! Smo vzvišeni nad stvarmi! Smo kralji zemlje! Smo polbogovi!« Tako hoče pisec nekako jx>d plaščem pseudoznanosti v eno vrečo vsuti vse, kar je pravljica in v isto vrsto staviti tudi večne resnice božje! In take abotne trditve pridejo v list, iki ga naročajo in plačujejo slovenski išolski odbori, slovensko učiteljstvo in mnogo drugih, ki spadajo mcd pedagoški svet! Uredniki bodo rekli: Saj je za to odgovoren avtor spisa. ki je podpisan. Mi pa pravimo: Glavno odgovornost pred Bogom in pred vestjo imajo urednjki, ki so to dali objaviti, saj je menda članek izšel z njihovo vednostjo. Če pa je izšel brez njihove vednosti, naj ga obsodijo! Dokler pa se to ne ^.,^.w, -^j ^ w^^v.JU: ^w^._. h"^;" "^- zgodi, vprasam: Ah smem po vesti se na- ro&ti list, ki se v njem tako briskirajo resnicc božje?!« Prvotno smo nameravali dati piscu gor- nJe »senzacije« primeren odgovoF. Opuščamo tudi to. kor \c 7.a namptnpon plnvpl-d norm. tudi to, ker je za pametnega človeka nepotreben vsak odgovor. Ugotavljamo samo, da so to metode iz 1. 1908. Učiteljstvo naj sodi samo!