Ocenjevanje delovne sposobnosti invalidov
Konec lanskega leta je izvršnii odbor Zveznega zavoda za socialno zavarovainje sklenil, da sc opravi ponovna ocenitev de-lovnc sposobnasti vseh invalidov dola in invalidskih upokojencev, fci so mlajši od 33 lct. \!ed pripravami za to ualogo je bilo določeno, da bo zavod za socialno za-varovanje reorganiziral po okrajih službo za izvajanje invalidskega zavarovanja in osnoval nove invalidsko poikojninske ko-mistje za ugotavljanje d-elovnih mest, ki so primerna za profesionalno rchabilHa-cijo in zaposliu-v oseb z zmanjšano de-lovn-o s,i>o&obnosti<>.
Dobrsen del določenih ukrepov \e bil žc izvRden. V Srbiji, Bosni in Herccpovini, Ma;kedouiji in Criw Rori, so bi!e organi-zirane pri okrajnih Ijudskih odborih k<>-misijo r» iijrotavljanjc delovnih mest, ki «o doslopna invalidom. velika veiina okrajnili zavodov pa ie orjjanizirala tudi posebne slnžbe invaliflskega zavarovanja. Komisije so že v prvih mesecih dola ugo-tovilo po podjeljili dekivna mosta, ki uslrczaro proccsu reliabiJHacije. Revizija ocpne delovnih spo^obnosti je v teku. Šte-vilo oseb. ki so določene za ponovmj pre-y]ed. znaša nekaj več kakor 12 tisoč. Do-sloj jili jo bilo pregledainh približno 30 od^tolUov in pri petini zavarovancev je bil spreincn jfti odslotck sposobnosti.
Z izvajanjem te revizije se hkrati pri-pravlja popoliKima nov sistern invalid-skcga zavarovanja. Zato si komisije priza-devajo, da  uvednjo sodcbno ocenjevanje
ob ocenitvi zavarovančeve osebncsii ˇ celoti, to je njegoT&ga lelesnega in medi-cinskega stanja, socialnega položaja in piejšnjega dela. To so načela, ki jih bo vseboval tudj novj zakun o invalidskem zavarovanju, tega pa sedaj pripravljajo. Za izvedbo medicinske rehabilitacije so bila lani investirana znalna materialua sredstva. V 1. 1055 pa je bilo približno 40 tisoč delavcev, k» so čakali na rehabilita-cijo. Zaradi majhnih zmogljivosti centrov za rehabilitacijo je bilo usposobljenih samo 2000 delavcev. &oljših rezultatov tudi ni bilo mogofe doseČi, ker imajo centri na razpolago le 540 postelj. Profes»oiialna re-habilitacija je resen in težaven druž-beni problem. Z njegovo rK>s.pešeno rešitvijo bi precej zmanjšali izdatkc za iz,plačilo in-validnin. Drugo dcjstvo, ki u»tvarja ovire objektivnemu delu komisij, je, da |e za-po&lovanje precej neorganizirano. Ker so spoznale, da zavarovanca, za kateresra je ugotovljeno, da je delovno sposoben in da je zanj potrebno, da se vkljuoi v de'o, ne bodo moglo zaposliti, mu komisije še na-prej podaljšajo status invalida in ga zno-va ocenijo k<rt nesposobnega. Tako se pri <xenjcvanju i:z.ha|a pretežno iz socialnega stanja namesto iz medtcinskih postavk. I7o popolne in pravihie ocene delovne *posobno»ti borao prišli šele tedaj, ko lx>do zagotovljeni instrumenti. ki bodo omogočili. da bo bkrati z ufrotovitvijo de-lovne sposobnosti zavarovatiec tudi dobil zatposlitev.                         V. Vasiljević