*2 I 2. Številka. Edinost" i/ h hi h dvakrat n« <1«n. rn/nn nedelj in pniznikov. lintruj in zvečer nh 7. uri. O jmneiMiVih in po praznikih izlmi« r»h uri ^titraj. Vttro^ninii zn:i4n : .|eljake x jutranje Številke po 2 nv<\ Izven Trni« po I iivč. več. ......— Icdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dumi,) 15. Ulice <»I> Donavi ho pod vodo. Vod« še neprenehoma narašča. Popoludne je l>il« 4'7pn»totn. Vonlana. omnrtniee in javne zalivale, ilo-tn:u"i nprl>t*i itd. <«e računajo po po£n<|hi. V*i tiopisi n n j *e pošiljajo uredništvu. Nefrnnkovftni ilopini se ne sprejemajo. Kokopi*i se ne vračajo. Naroi'uino. reklamacije in oglase sprejemu iipniviiiAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. V red n 131.11» in tiskarna se nuliajata v ulici Carintia Mv. 12. ITpravnlAtv«, ml* pravnišlut in sprejemanje inseratuv v ulici Molin piccolo Stv. It. II. iiinlstr. Natisnilatiskj^ia lista »»Kalnost" v Trutu. -^hftg^---- | da so barbari, kateri so sposobni za vsaki zločin, — če vidimo vse to, potem je res težko govoriti o naših razmerah ! Vendar, nalogo sem prevzel iu hočem jo izvesti. Pred nekaj časa so pisali Češki listi, zlasti praška »Politik«, da sedaj, ko smo videli, kako so Celjski Nemci postopali proti (-ehom in Slovencem, lahko sodimo, kako bi se nam godilo, če pridejo Nemci zopet do vlade. Naj torej ne napadamo vedno sedanje vlade in državnozborske večine, kajti če ta razpade in pridejo do vlade zopet Nemci, bi se naše razmere še poslabšale. Kdor pa pozna naše razmere, ki prav za prav niso več razmere, mora se vprašati: Ali se nam spiti h more goditi še h u j še? ! (Vskliki od vseh strani: Ne! Ne!) Poglejmo na Kranjsko, kjer se godi Slovencem še razmeroma najbolje! Kaj vidimo tam ? Vlada nastavlja nemške uradnike, nemške notarje, vlada pozna samo en jezik, t. j. nemški, in se drži te nemščine kakor da bi bili na Pruskem. Tudi če pride nemška vlada, se nam ne more goditi hujše. Tudi nemška vlada ne more izbrisati fakta, da je na Kranjskem !)f>°/0 Slovencev in le 5°/0 Nemcev. Takšne so razmere na Kranjskem, ki je nekak raj v tem pogledu. Povsod drugod ne more biti boljše, kakor je to že skiciral g. predsednik. Posebno na Primorskem se postopa nasproti Slovencem, kakor da bi mi bili tisti, ki so v opoziciji, ki obstruirajo, ki nočejo dajati državi davkov, in kakor da bi bili Italijani tisti, ki so strašansko navdušeni za vlado in državo. (Odobravanje.) Mi imamo le pravico, i ugodilo naši prošnji, porekel slavni magistrat in slavni »Piccolo«. Poizvedovali so torej in poizvedovali. Nazadnje so se vendar ojunačili iu prošnjo — odbili. Mi smo uložili rekurz. Rckurz so na Dunaju rešili hitro ter v rešitvi rekli nainestništvu, da naj stvar znova preišče, a o tem da se ne sme ozirati na razloge, iz katerih so že bili odbili prošnjo slovenskih starišev, ampak na EDINOST Večamo tzdaa]8.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «!t. H7«. 4 nVČ. * -d I no. U J« m»* ! dejansko potrebu hI u venske šole. In kaj je »turilo namestništvu? Poslalo je akte slavnemu magistratu. Bilo je torej podobno vrtnarju, ki je izročil svoj vri — kozlu, j Veselost.) Slavni magistrat se je sicer trudil in napenjal vse sile, da bi našel razlogov proti ustanovitvi slovenske šole, ali fakta le ni mogel izbrisati, da je v Trstu HO do 40 krat veče število slovenskih otrok godnih za šolo, nego jih zahteva zakon. Da s«> prepričamo n potrebi slovenske šole v Trstu, zadostuje, če pogledamo v letno poročilo državnih nemških šol. Na dveh tukajšnjih nemških šolali je izkazanih nad 500 slovenskih otrok. Koliko jih je pa še le na italijanskih šolali, kjer se slovenski otroei zatajujejo?! In po 4-letnem proučevanju je reklo namest-ništvo, da slovenske šole v Trstu ne treba. Navaden človek lu mislil, da bi za rešitev vprašanja o potrebi take šole zadostovalo, če na namestništvu vzamejo v roke program nemških šol in se prepričajo o številu slovenskih otrok, ki obiskujejo iste. Ampak stvar je taka: slavno namestništvo Bog ne daj da hi se zamerilo slavnemu magistratu in še bolj slavnemu »Piecolu«! (Ironični vskliki.) In moralo ne je iti na Dunaj, da so z Dunaja spomnili namestništvo, da leži naša prošnja že toliko in toliko časa na magistratu. In kaj so nuni povedali na zadnje? Zadosti ste preskrbljeni z šolami, saj imate šole — v okolici! (Vsklikanje.) Slovenski stariši naj bi torej pošiljali svoje otroke v Rojan in Barkovlje... Ali bi morda bilo g. namestniku prijetno, če bi njegovi otroei hodili v šolo na Opčine?! (Tako je.) Tako se nam godi vsaki dan in v vseli stvareh, ki so malo neugodne magistratu, lu tu trpi že preeej časa. Imeli »mu enkrat namestnika, ki nam je bil piavičen. To je bil Stadion. Za njim pa smo imeli same take namestnike, da sino govorili za vsakim: slabši ne more priti. Ali prevarili smo se vsaki-krut. Prej, za Uinahlinija, so nas vsaj uljudno sprejemali. Ako pa naši poslanci sedaj prihajajo na namestništvo, da se pritožijo, ker jim ne puste vršiti njil- dolžnosti, odgovarjajo jim k večemu : Mar naj držimo dežnik nad vašimi glavami?! (Raznovrstni pojavi nevolje). Ako se tako postopa z nami, potem se ne more zahtevati od nas, da bi šli tje, ter prosili, ko imamo pravico — zahtevati. (Viharno pritrjevanje.) Z neke strani nam pravijo: Ne smete toliko zameriti, da na namestništvu tako postopajo z vami. Mož ni dobro informiran . . . Ali, ako jaz prosim za kakšno državno službo, moram se izkazati, da imam vse lastnosti, katere zahteva zakon. Toliko bolj se sme zahtevati od moža, ki je prvi v deželi da pozna tisto deželo, deželo, katere usoda se polaga v njegove roke. Ali pa su se morda na Dunaju o imenovanju sedanjega namestnika spomnili nemškega pregovora: Wem Gott gibt ein Amt, dem gibt es auch den Verstaud. . . Ampak dandanes to ne zadostuje več. Ako so prvi osebi v deželi razmere neznane, bila bi njegova dolžnost, da se informira, da se pouči, a da se o tem ne obrača na kakega reporterja slavnega »Pieeola«, ampak da se informira pri takih ljudeh, ki so poklicani v to. Naši poslanci so naši zastopniki; oni imajo od nas pooblastilo. Njih naj sluša! (Frenetično ploskanje. Tako je!), ne pa tistih starih birokratov, o katerih vemo, da so naši največi nasprotniki. Naj se informira pri takih ljudeh, do katerih imamo mi zaupanje, katere smo si izbrali: to su naši poslanci. (Klici: Živio!) In dasi je slabo informiran, to vendar ve, da su naši poslanci narnvni zastopniki, tlo katerih edino imamo svoje zaupanje. In zato je hotel nedavno na svojem potovanju omajati tu zaupanje, katero imamo do svojih poslancev. (Vskliki nevolje). Kakor politično društvo, čegar delokrog sega tudi na Goriško, imamo pravico, da govorimo tudi o teli dogodkih.Na Goriškem je tržaški namestnik pokazal, kako misli u nas. Hotel je upllvati na naše župane, da bi svojim poslancem odtegnili zaupanje, katere naj pregovorijo, da l»i se na milost in nemilost podvrgli Italijanom. (Klici: Tega ne bo nikoli!) Slavna vlada zaslužuje spoštovanje in mora imeti spoštovanje. Ali vlada, katera huče, da se ji daje spoštovanje, mora stati nad strankami. Ako se postaviš v vrsto naših nasprotnikov, se ne smeš čuditi, ako pušice padaju tudi na te. \ lada in nje organi se jaku motijo, ako mi- slijo, da smejo ukazovati našim poslancem, kako imaju postupati. Tu je edinu le njihova in naša stvar. To je |M>polnoma interna stvar med volilei in poslanci, in kakor taka se je doslej smatrala na vsem svetu. (Pritrjevanje). Sicer pa se motijo guspuda v svojih računih. \ eČ zaupanja bunio /miruj imeli v jednega Naher-goja, Coroninijs, Gregorčiča iuTiuna, nego du kakega d' An-gelija, Lenassija in Mauroneija, naj JSe poslednji hudijo v družbi g. namestnika ali g. generala Garibaldija. (Hrupna veselost.) S tem, da su organi vlade sprejeli v svoje spremstvo Maurunerja in IVAogelija,a ta poslednja potem Garibaldija, D'Angeli in Mauronerji vendar niso pridobili na našem zaupanju ; še manj pa so pridobili tisti, ki ho šli v tako spremstvo. Na potovanju po okolici se nam je reklo: Kaj pa hočete? Trst je italijansko mestu . . .(Klici : Trst je italijanska !) Tisti gospod pa hi moral vedeti, da Trst ni italijansko mesto, ampak avstrijsko (Frenetično odobravanje) in da so v Avstriji vsi državljani ravnopravni. Zakoni ne poznajo italijanskega državnega jezika. Ako dotični gospod še ne ve tega, pa naj se informira ! . . . Naravna dolžnost gospode na namestništvu bi morala biti, da bi zavračali pretenzije Italijanov ter opozarjali iste, da živimo na avstrijskih tleh, da imamo tudi mi neke pravice ne glede na število. To hi bila naloga slavne vlade, da varuje slabej-šega proti pretenzijam močnejšega. A pri nas ? Nam se pravi : Vi ste reveži, vi plačujte, pa molčite ! (Klio: To je bolj komodno!) Taka vlada nima nobene pravice zahtevati, da bi jo mi Boj? ve kaku ljubili. Rekel sem, da imamo neke pravice ne glede na število. Zdaj pa poglejmo, kako je prišlo do tega, da ima Trst italijanski značaj, Gospoda moja, da je temu tako, to ni zasluga magistrata, niti »Pro-gressa«, ampak edino zasluga slavne vlade. (Klici od vseh strani: Tako je, tako je!) Se pred 40 leti je bilo v Trstu in okolici • 52 °/0 Slovencev in 3 ()°/0 Italijanov; drugo se je razdeljavalo na Nemce, Grke itd. Danes so nam . našteli 16D.0CK) Italijanov in 20.000 Slovencev (klici: Čuden račun! Tako seje reklo!) Kako jc prifilo do tega, to je čisto naravno. Naj pride naj-trji Kraševee v Trst, ako nima šole, njegovi otroci I postanejo naši najhujši nasprotniki. Saj vidimo, da so naši najzagrizenejši sovražniki Raškoviči in razni drugi čiči iu viči. (Veselost.) Vprašam : Ali res imamo mi skrbeti za svoje šole? Saj mi smo reveži. Kako se more torej zahtevati od nas, da skladamo za naše šole in še za one druge? Ako noče magistrat skrbeti za to, naj nam da šole vlada! In morda bi nam jih vlada tudi dala, ko bi v Trstu ne ukazoval »Pieeolo« in še nekdo drugi! V Trstu imamo zastopnika italijanske vlade. Ker biva med nami 40.000 italijanskih podanikov, za to jo ta zastopnik zelo potreben. Ali ti ljudje se vedejo tako, kakor da so oni tukaj doma, a mi kakšni »ščavi« ram doli v Afriki. Spominjam samo na scene, ki se dan za dnevom vrše pred italijanskim konzulatom, (klici: evviva Italia, ev-viva Garibaldi!) Ni čuda, daje tako v z rastel greben tem ljudem. Saj jih slavni magistrat protežira povsodi. Isti nastavlja povsod laške podanike. Iz plinarne so zapodili slovenske delavce iu na njih mesto nastavili tuje podanike. Isto se je prej gu-dilo v javnih skladiščih. Tudi tramwajsko društvo je sledilo tem vzgledom, ono traimvajsko društvo, ki bi moralo po svojih pravilih imeti le domačine v službi. In ko jc enkrat vlada »topila na noge ter zahtevala, da traimvav zapodi tuje delavce iz službe, se je (»glasil zopet prvi vladar v Trstu, slavni »Pieeolo« ter rekel apodiktično: To se ne sme zgoditi! In vlada je preklicala svojo naredbo in tuji podaniki so ostali v službi, domačini pa na cesti. Tako se godi tukaj, kjer je dovolj revežev domačinov, ki morajo gledati, kako jim drugi jemljejo kruh in kako se to mirno- gleda še od zgoraj. Potem, ko se tako postopa z nami, ko se naši ljudje odganjajo iz službe in nastavljajo tuje podanike, ko se ne skrbi za nas niti materijalnu, niti duševno, pa se nam še pravi ; Evo, v mestu ho vaši dobrotniki, vaši prijatelji! H o d i t e d o h r i! (Demonstrativno ploskanje). Vi veste, kako slabo se godi našemu kmetu. V spodnji okolici skoraj ne borno imeli več kmeta. V gornji okolici pa se godi našim kmetom tako slabo, da komaj izhajajo. Tu bi bila zopet dolžnost vlade, da skrhi za napredek našega kmetijstva, da ga reši propada. Vlada skrbi za to, pa kako? V to namenjeni denar stavlja na razpolagi — slavni »Agrariji« in Agrarija pura bij a to podporo iz državne blagajnice v svrhe, ki nimajo prav ničesar opraviti s kmetijstvom. Vlada j** v povzdvigo naših vinogradov obljubila brezobrestna posojila, ali s pogojem, da prispeva tudi dežela, v našem slučaju slavni magistrat. A slavni magistrat gotovo ne tla nikdar niti krajcarja, in zato ne da niti vlada ničesar. Naš kmet naj propade ! Glejte, taki so naši dobrotniki v mestu! Slavna gospoda, tako so nam zdaj godi. In če se ozrem zopet na začetek svojega govora, kjer sem rekel, da nam je »Politik« svetovala, naj bomo mirni in dobri, ker se nam sicer more še hujše goditi, zatrjamo pač z mirno vestjo: To ni mogoče! Nam ginevajo dan za dnevom slovenski otroci, naše število se vidno krči, slovenske delavce izganjajo iz službe in nastavljajo italijanske podanike. Slabše se nam ne more goditi, tudi če bi prišel za tržaškega namestnika g. general Garibaldi«. Vladni zastopnik je tu opozoril predsednika naj upliva na govornika, da se — umeri. G. Dr. Rvbjtf jc nadaljeval: »Menda sem povedal že preveč, hočem zaključiti. Od tukaj se poroča na Dunaj, da se nam godi dobro. Da pa izvejo na Dunaju, kako se nam godi v resnici, da izvejo, kako se od tukaj potajuje pravo stanje, predlagal hi rezolucijo, nekak poziv na naše poslance, edine, do katerih imamo zaupanje. Rezolucija slove: »Poživljajo se slovenski in hrvatski poslanci, pripadajoči slovansko-krščanski narodni .zvezi na Dunaju, da interpelirajo centralno vlado, je-li postopanje tržaškega namestnika v soglasju z njenimi intencija ni i in načeli ali ne? Ako ne, kaj misli e. kr. vlada ukreniti, da se da zadoščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu naroda na Primorskem in da se to postopanje ne nadaljuje Y Ako pa centralna vlada soglasa sč svojim namestnikom, ali hočejo poslanci iz tega izvajati potrebne posledice Urednik lista »Lu pensee slave«, g. Ante .1 a k i c izvaja v krasnem govoru v hrvatskem jeziku, sklicuje se na politično edinstvo, ustanovljeno lanskega leta na Tersatu, da se zelo moti, kdor naklada vso krivdo o naših žalostnih razmerah vladi, večini, magistratu itd. Ni kriva ne vlada, ne razne druge oblasti, če se nam 24 milijonov Slovanov v Avstriji godi tako slabo, ampak krivo je nas 24 milijonov Slovanov samih. Krivij smo, ker smo ovce bili i u ovce smo! Naši nasprotniki rujejn proti državi, pojejo pesmi proti Avstriji, ia oni imajo vsega, česar jim Brce poželi. Nas pa, ki kličemo »Živela Avstrija«, nas zapostavljajo povsodi. Vsak-dor je sam kovač svoje sreče. Ne bodimo več ovce, bodimo ljudje! Jasnim očesom gledajmo na svoje cilje! In če nam ne da naše pravde, naj pomisli slavna vlada, kaj nam preostaja! Mi vidimo, da imaju vsi oni vse, a ini ničesar. Za jednu jedino šolo se borimo 20 let. Vlada nam ne da šol, ker se boji, da se zavedemo in da bi se maščovali, ako bi monarhija postala slovanska. Naše postopanje se mora spremeniti. Nastupajmo taku, da bomo imponirali vladi. Recimo Avstriji: Mi smo tukaj; reši nas, ako hočeš, da mi tebe ohranimo! (Vsestranko pritrjevanje in ploskanje). Avstrija mora priti do tega, da bo nosila znak Slovanstva, ako koče svojo srečo. Opozarjamo vlado, da 24 milijonov Slovanov ni prodano meso, ki bi moglo zatajiti svoje ime. (Frenetični živioklici). Zavedajmo se ia ako ni drugače, vedimo se tako, kakor se vedejo naši nasprotniki ! Morda nam vlada potein da kaj ! (Burni živio-klici). Vitez Nabergoj: »Da bi bila ona svoboda govora, kakoršno imajo Lahi in Nemci, bi bil pripravljen, da bi tudi kaj povedal, ne radi vas, ampak radi sveta, da bi svet spoznal naše razmere, da bi videl, kaku se postopa proti najzvestejšemu (Dalje v prilogi)' Prilog« k večernemu izdanju „Edinosti „itv. 213. narodu, katerega je Avstrija imela. I>a-li še tako ostane tudi /a na p rej, tega ne moren reči. Ne moren oporekati g. dr. Rvba'fu; govoril je popolno re-snieo. (Klici: Premalo je povedal!) Le nekaj mislim dostaviti izvajanju g, predgovornika, namreč z ozirom na to, ker so vladni organi trdili, ko so se vozili po okolici v krasni družbi naših znanih »prijateljev«, da nam v mestu hoeejo dobro, naj bomo torej dobri! Ko bi hili ti vladni organi enkrat prišli sami in bi poklicali priprostega kmeta, pa ga vprašali: Kako je tukaj pri vas? Vsaki kmet bi rekel: Slabo, jako slabo. Nimamo poti do vinogradov, nedostaje nam vode, nimamo šol. .le šol in je učiteljev vestnih in dobrih, je pa tudi izjem. Ali ti učitelji morajo tako postopati, kakor se jim ukazuje... Imamo tudi svoje poslance. Pa kaj pomagajo poslanci, če ne smejo vršiti svoje dolžnosti!? Na magistratu pravijo: Ven jih vrzite; na namestništvu pa nam pravijo: Notri pojdite! Zdaj ne vemo, koga naj bi poslušali ? Govornik je razkladal potem voč primerov iz lastne skušnje, ki kažejo, kako naklonjeni so nam na namestništvu. Ko je bil tamkaj zaradi poljskih čuvajev, se mu je reklo: Dobro, vzemite si poljske čuvaje, pa jih sami plačujte! Anekdota o dežniku, katerega se ne more držati nad poslanci, je že znana. Pravi se nam: »Kaj hočete? Trst ima značaj italijanskega mesta.« Tega ne bodemo pobijali. Ali, če bi se mi organizirali, pa da nam vlada pošlje kakega Kodiča, potem bi videli, kako bi se razmere spremenile . . . Mi smo izgubili vsako zaupanje; postali smo indiferentni. Ni čuda, ako pomislim na svojo izvolitev. Najviša instanca je razsodila v tej stvari. Potem se je vršila vsa komedija še enkrat od kraja do konca. In zopet se jo potrdila moja izvolitev. A sedaj, kaj vidimo? Namestništvo molči in jaz ne smem v zbornico. C. kr, najviše sodišče torej nima v Trstu najmanjše veljave več. Ali je to častno ? (Klici: Sramotno!) Prej so mi vsaj še pošiljali vabila v seje mestnega sveta; sedaj me niti več ne vabijo. (Klic: Pa pojde Garibaldi na mesto Vas v mestni svet!) Govornik navaja vzr.de tej gonji proti njegovi osebi, znano afero z orožnikom, o katerem je bil konstatiral, da je bil v službi pijan. Poslanec g. V o k o h 1 a v G o r i u p : Rad hi povedal nekoliko besed gledd resolucije. Izreči vam moram, da jaz nimam nikakega upanja, da bi nam mogla ta resolucija provzročiti kaj dobrega. Bil sem optimist, ko sem prevzel častno mesto poslanca. Upal sem na pravieoljubje vlade in bil prepričan, da bi se dalo z nekoliko dobre volje doseči marsikaj. Ali motil sem se. Reči smemo, da da smo več slabega dobili od vlade, nego pa od magistrata. Da Italijani tako postopajo proti nam, ni čuda, ker branijo svoje pred pravice; ali da vlada tako postopa, temu se moramo čuditi. Govornik je navajal potem dogodke o vprašanji poljskih čuvajev, ko se mu je po večdnevnem dobrem premišljanju reklo, naj si okoličani sami plačajo poljske čuvaje. O priliki, ko so naši »kapovile« dali zvoniti in ukazovali ljudem, kdor se tu in tu ne podpiše, da pride pod Sežano, je bil govornik na namestništvu iu pri županu, ter je zahteval, da se proti »kapovilom« uvede preiskava. Razburjena sta se razšla z županom. (Klic: Sel po »fet« v viu S. Filippo!) Sel so je pritožit zopet na namestništvo. Ali o kaki preiskavi ni slišal ničesar. Morda so se gospoda capoville kako pobotali z namestnikom. Tudi govornik ni za to, da bi klečeplazili, kjer smemo zahtevati svoje pravice ter mora izreči svoje nezaupanje do tu k. vladnih organov. Opozarja pa te organe na to, da so naši predniki bivali tukaj, ko njih še ni bilo in da bodo naši potomci še bivali tukaj, ko nj i h več ne bo! (Burno pritrjevanje.) G. Stanko Godina jo naglašal, da je on pristen Tržačan, da se torej ne bo smelo reči, da je domači narod zadovoljen, in da le nekaj Kranjskih privandrancev dela zgago. Govornik se je strinjal popolnoma z g. Jakitfem. Dosledno jc treba zahtevati svojih pravic povsod in v vsaki stvari. Izjavlja, da ne podpiše italijanske hišne pole, pa naj Be zgodi, kar se hoče, dasi mu je dotični uradnik rekel, ko mu jo je izročil, da ga sicer ne sili, naj jo sprejme, ali če ne stori tega, da bo kaznovan. Govornik apelira na vae /.borovnice, da ga posnemajo; |M»tcm bomo videli, ali premagamo trmo magistrata ali ne?! (Dobro! Dobro!) Gosp. dr. R y b A r je branil sve j o resolucijo proti »napadom« od strani g. .lakie'a in Godine ter je opozarjal, da ista ni naslovljena na namestništvo, od katerega nimamo ničesar pričakovati in na katero t u <1 i več ne pojdemo; tudi ni namenjena centralni vladi na Dunaju, ampak našim poslancem. Kdor trka, temu so odpre. Ako bomo vedno le molčali, bo svet mislil, da smo res zadovoljni z razmerami, ali pa da zabavlja le 1 ali p e t K r a n j e e v, kakor so to trdili tudi vladni organi. Kar se Kranjcev tiče, je govornik menenja, da ima kdo iz Sežane ali Postojne še tukaj vedno več pravice, nego pa tisti, ki so privandrali čez laško lužo. Mi smo v Trstu še zmiraj na svojih tleh, oni pa so tukaj tujci. (Splošno odobravanje.) Po kratki opazki g. vit. Nabergoja, da bo vlada, doklor ne dobi pogodbe z Ogersko pod streho, prijazno gledala naše poslance, a potem da pusti zopet njih iu nas na suhem, se je resolucija, kakor jo je predlagal g. dr. RvbAf, sprejela jednoglasno. K prihodnji točki : slučajnosti, se je oglasil g. Svet k o M a r t e 1 a n e ter pozval odbor pol. društva »Edinost«, naj ukrene potrebno korake, da dobijo Barkovljani čim prej župnika, ki bode kos svoji nalogi. Govornik se je precej trpko izražal tudi o cerkveni oblasti tržaški. Vsled tega predloga se je vnela daljša debata, katere so se udeležili gg. vit. Nabergoj, dr. Rvbaf, Josip Turlc, Ante Jakirf in čast. g. ka-| pelan Guštin. Debata je bila zanimiva, ker je razbistrila i nazore ter pokazala, kdo je kriv, da se rešenje ' tega vprašanja zavlačuje toliko časa. Značilna pa je bila tudi zaradi tega, ker je pokazala, v kako osodne korake so pripravljeni Barkovljani, ako bi se dal prečast. škofijski ordinarijat premotiti tujim, nepristojnim uplivom ter ne ugodil opravičeni želji slovenskega prebivalstva. Izdala seje parola: ali — ali. In občinstvo jc odločno klicalo: Vpra-| voslavje! (Videa nt consules torej! Opomba • ured.) G. predsednik Matko Man d i d je v imenu odbora obljubil skrbeti po možnosti za to, da se J Barkovljani ne izneuadijo s kakim Jurizzo, se po kratkem reasume-ju zahvalil zborovalcem na udeležbi ter je zaključil zborovanje ob (5 lJa uri. Občinstvo je stoje in navdušeno zapelo »Hej Slovani« in še dolgo ostalo zbrano v prija-I teljskih pogovorih. Ob čaši vina se je napivalo ; in glasila se je naša slovanska pesem. Vse je bilo tako animirano, da se res ne spominjamo, da bi bila kedaj še po kakem shodu taka — recimo — toplota med občinstvom. Iu tudi to je znamenje časa in naših razmer. Politični pregled. TR8T 115. septembra 1899. Nenavaden slučaj je to, ko moremo enkrat soglašati z glasovito »Grazcr Tagesposto«. Mi ne soglašamo sicer z »Grazerioo« v nje trditvi, da je nedolžnost Drevfusa vzvišena nad sle-, herni sum, pohvaliti pa jo moramo, da se je uprla zlasti dunajskemu židovskemu novinstvu, ki ne pozna sedaj — ko je Drevfus obsojen — nikakc 1 mere v psovanju in gonji proti Franciji iu francoskemu narodu. Prav ima »Tagespost, da smeši one drevfusardske fanatike, ki bi hoteli, da naj bi naj veča središča Evrope imenovala Drevfusa častnim občanom. In prav ima, ko pravi, da je neslano to, ako hočejo radi Drevfusa bojkotirati — svetovno razstavo v Parizu. O tem modrem govorjenju pa jo »Tagesposti« ušlo nekaj zlate resnice, ki bije naravnost po zobeh nobenega druzega, nego — »Grazer Tagesposto«. Pravi namreč, tla se moramo varovati pred tem, da bi po malenkostnih posamičnih dogodkih sodili o z n a č a ju v s e g a n a r o d a i n o n j e g a b o d o č n o s t i. Pošteno povedano. Xi je huje krivice, ki jo moremo storiti kakemu narodu, nego je ta, ako ga grdimo in obsojamo radi posamičnih nelepih dogodkov, ako obsojamo ukupnost radi posamič-! nikov. A kdo jo več grešil na škodo našemu na-, rodu z generalizovanjem pojedinih dogodkov, nego ravno »Tagesposta« ?! Koliko zasraniovauj moramo j prebijati, kako moramo poslušati, da snio narod »barbarov«, ako je kateri pojedince naš storil kaj . nolopega iri bodisi tildi \ *aimw»hranilhi ! Vse /a-tvornice nemške zgovornosti se odpirajo, da nas obsipljcjo z obsodbami ! In kako postopa še le tržaško novinstvo, živeče v tesnem prijateljstvu z — »Tagesposto« ? Kadar-koli jc stal pred sodnikom kakov Slovenec, prvo je, da tržaški listi po-vdarjajo njega slovensko narodnost!! In potem je vse poročilo zasukano tako tendenci južno, da ves odij grdega čina zopet pada mi narodnost ! Kcči sinemo, da je ravno tako brezvestno izkoriščanje in nesramno zavijanje posamičnih slučajev najbolj zastrupilo mišljenje italijanskega ljudstva in vzbudilo v njem listo nečloveško mržnjo do naše narodnosti. Ali ko gre za Slovence, ne prihaja »Tagesposti« na misel, da bi protestovala proti takemu postopanju. Se ve, ko gre za razstavo v Parizu in se »Tagesposta« bržkone boji za koristi I kakih prijateljev svojih, pa se je spomnila, da treba kuhati moriMo, češ, da bi bilo žalostno, ako bi se že radi kakih posamičnih dogodkov trgale prijateljske vezi, spajajoče omikane narode. Spravna akcija. V »Information« pišejo iz čeških krogov, da nikjer ni akcija katoliške ljudske stranke tako osupnila kakor v mlado-češki stranki. Ta stranka je menila do] sedaj, da je najvplivneji činitelj v večini, to pa tem bolj, ker je bila uverjena vsa javnost, da je dr. Kaizl tista oseba, ki ima poleg ministerskega predsednika grofa Thunn največ vpliva pri kroni, in sicer kakor zastopnik mogočne stranke, opirajoče se na pretežno večino čeških volilcev. Sedaj pa da si Cehi akcijo katoliške ljudske stranke tolmačijo I tako, da je češkemu zaupniku pri kroni zastopnik katoliške ljudske stranke pet pretekel. In ta poslednja jc vendar-le nemška stranka in bi nje nadvlade v večini in v obližju monarha moglo znatno premeniti kura Nemcem v prilog. Radi tega je nevolja proti d-ru Kaizlu, kateremu se očita, da se od dne do dne bolj čuti finančnega ministra, ( mesto da bi najodločneje zastopal češke interese, i a nevolja zadobiva določneje oblike in fce pojavlja tudi proti poslancem, katerim očitajo vo-lilci, da so veliko prezmerni. Tako ni mogel dr. Engel prej reči ti, da so minule nedelje na shodu v Kolinu vsprejeli resolucijo, poživljajočo češko poslance, naj spremene svojo taktiko in se postavijo — v opozicijo. Dr. Kaizl doseže pač, da se češki zaupniki udeleže F u oh so ve konference, ali tega ne bo mogel preprečiti, da pojdejo isti z vezanimi rokami. Konference so sicer udeleže, ali obveznosti ne bodo smeli vsprejeti nobene, dokler ne odloči sklop državnih in deželnih poslancev. Da je res nekaj na tej nevolji proti katoliški ljudski stranki, o kateri govori »Information«, priča vsklik v »Narodnih listih«, da nikdo ne po-toči solze, ako prijatelji d-ra Kathreina zapuste večino. Pa so res čudni ti nemški konservativci. Včeraj ali predvečerajnjem smo čitali, kako se zavarujejo proti temu, da bi oni zahtevali, naj se jezikovne naredbe kar odpravijo, ko vendar vedo, da je le sedanja večina mogoča v našem parlamentu. Cleniu pa — vprašamo — se spuščajo v akcijo, katere jedini resnični pozitivni vspeh bi mogel biti — razbitje te večine ?! Domače vesti. Umrla jc sinoči gospodičitia A m a l i j a P e-telin v 1H. letu svoje dobe. Užaljeni ugledni rodbini gospoda železniškega uradnika Petelina izrekamo svoje sožalje. Država, pomagaj ! Ta obupni klic se je iz-vil iz globočine srca našemu »Malčku« na lesnem trgu. Kaj se je zgodilo ? Nekaj strašnega. Devinsko županstvo je ob deželni cesti dalo napraviti tablo se slovenskimi napisi. Nam se zdi sicer malo čudna logika, po kateri bi moralo nositi vse, kar leži ob deželni ali državni cesti, pečat 2000-lctne kulture, ali uverjeni smo, da država ustreže željam »Malčka« na lesnem trgu, da ne bode mogel tožiti — o dvojni meri. »Saj vemo, kako velik upliv imajo pri nas mali činitelji ! — To boli — kajne?! »Piecolo« javlja iz liol-eana, da so tamošnji Nemci vseh strank strašno razburjeni, ker se jc zadnji teden tamkaj pred <>-krožnim sodiščem razpravljalo prvikrat v italijanskem jeziku. Demonstracijam iu protestom da ni konca ne kraja. Pa res ni lep<> ml zvestih zaveznikov v državnem zboru, da se tako protivijo izvajanju jednakopravnomu v prilog italijanski manjšini. Kaj I »o iz tega? Monla se še ol» tem kamnu na potu razbije težko skrpucana italijansko - nemška koalicija! Toda pustimo ugibanja. < 'udno pa je vseka ko, da se isti Italijani tako ogrevajo za ravnopravnost na Tirolskem, ki v naših pokrajinah niti ne trpe slovenskih oziroma hrvatskih napisov — isti Italijani, ki naš jezik sleherni dan mečejo i/ sodišč in ki trde v enomer, da le jeden sam jezik more biti — lingua del foro. Ista batina, s katero mahajo oni sami po nas v Trstu, pada sedaj po njih v Holeanu. Kaj ne, da to boli! Nesramno prekrivanje naših krajevnih imen. Z Opčin nam pišejo: Nesramost »Piceola« presega že vse meje. Ni je več najmanjše kraške vasi, katero ta čifut ne bi bil prekrstil. Sicer še ni s tem izbrisal deželi slovenskega značaja, ali tujce vendar zavaja do krivih nazorov glede razširjenosti 2000-lotne kulture ter vstvarja nekak prejudic za poznejšo dobo. Tudi naše lepe Opčine je začel pačiti. Pa še kako kretensk'. »Piccolo« piše »Opicina«. Mi protestiramo proti takim lingvističnim poskusom ter izjavljamo, da ae damo imena našega kraja spravljati v nobeno zvezo z -opico. Ako »Piccolo«, kakor pristaš darvinizma, čuti v svojih žilah kako sorodstvo z opicami, naj krsti sebe, ali pa lesni trg na temelju navedene etimologije; nam pa naj pusti nedotaknjeno naše prastaro slovensko ime! Open c. Pevsko društvo »Zarja« v Hojami vabi naše Slovence na izredno slavnost desetletnice svojega obstanka. V tem času si je to društvo nabavilo tudi narodno zastavo, pod katero se bo zbiral ves slovenski rod, bivajoči v Kojanu in v njega okolici. Ta zastava ima današnje dni, posebno v v tem okraju, veliko važnost. Slavnost blagoslov-Ijenja društvene zastave »Zarje* se bo vršila jutri, dne 17. septembra 1H99. V spored slavnosti: I. del. a) V nedeljo ob uri zjutraj slovesen sprejem došlih društev in raznih deputacij pri rojanskih obokih. Po običajnem pozdravu odidejo vsa društva in deputacije istih z godbo na čelu v gostilno »Komsumnega društva«. Tukaj se zberejo vsa društva z zastavami in brez istih ter vse deputacije, katere odidejo v skupnem sprevodu z godbo na čelu k sv. maši v tamkajšnjo župno cerkev, h) Ob H. uri točno bo sv. maša, pri kateri bodo pele rojanske Cecilijanke. e) Hlagoslovljenjc društvene zastave ter slavnostno zabijanje žeblje v po zastopnikih društev. Zastavi bo kumovala preblagorodna gospa Ivanka Vatovec, soproga mestnega svetovalca in deželnega poslanca gosp. Ivana Marije Vatovea. d) Zastava se pobrati z drugimi navzočimi zastavami, e) Slavnostni sprevod z godbo na čelu v prostore, namenjene za veselico, v gostilni pri »Zlati kroni«. 0 Pozdrav predsednika, g) Pevsko društvo »Zarja« poje Volaričevo pesem »Trobojnici«. h) Godba. II. del. Ob 1. uri popoludne skupni obed v gostilni »Konsumnega društva«. Kuvert stane 1 gld. za osebo (brez pijače). III. del. Ob 4. uri točno se snidejo vsa bratska društva v gostilni »Konsumnega društva« ter odidejo v gostilno »Pri zlati kroni«, kjer se bo vršila veselica po sledečem vsporedu : 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. II. Volarič: »Trobojnici«, mo/ki zbor Ji. »Mrak«, godba. 4. Fr. Gerbič: >Klie pomladni«, mešan zbor. f>. Ferd. Majcen: »Slovenec som«, venec narodnih pesni, godba. 6. Nastop posameznih pevskih društev po abecednem redu. 7. »Zakaj«, godba. F. S. Vilhar: »Cstnj«, mešan zbor. 9. F. Majcen: »Moj dom«, godba. 10. F. S. Vilhar: »Slovence in Hrvat«, izvajajo skupno vsa navzoča pevska društva. 11. Svobodna zabava in ples. Cstopnina k veselici 30 iič., k plesu možk: 30 nč., ženske 20 nč. Slavna pevska društva, katera nastopajo, plačajo polovico. Med posameznimi točkami svira godba. »Slovansko pevsko društvo v Trstu«. Pevci se zberejo jutri ob 3. uri popoludne v kavarni >('onuuercio« in odrinejo točno ob )). uri in pol na slavnost društva »Zarja« v Kojanu. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je darovala gospa Antonija Sabco 20 kron mesto šopka Milki za god in gospa Zinkn Rvbar 4 krone o priliki čeških gostov v Celju. Začetek šol. leta na šoli ht. Cirila in Metoda pri sv. .Jakobu bo v |>onedeljek, dne 1*. septembra. Sy. mašo bo v župni cerkvi daroval veleč, g. katehet Anton Stemberger, petje pak oskrbi blagohotno s p vei bratovščine sv. Cirila in Metoda g. Fr. Rakuša. Tržaškim Slovanom ! I>ne 10. t. m. sem hotel prirediti na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu s pevskim zborom bratovščine sv. Cirila in Metoda in se sodelovanjem veteranske godbe vese-lico, s katero bi zaključil letošnjo sezono na šolskem vrtu (pišem o svoji osebi, ker sem se odločil, da bom odslej vse, kar bom pisal, podpisaval spolnim imenom, da bo bolj prav). Zaradi obletnice smrti preblage cesarice pa sem odložil veselico ne na 17. dan t. m., kor bo takrat slavnost v Kojanu, ampak na -M. dan t. in. Razposlal in razdelil sem že mnogo vabil, ki so mi provzro-čila precejšnje troške, a težko da l»i imela kaj uspeha, ker so zastarela. < >bračam se torej tem potom do slavnega tržaškega občinstva slovanskega z vabilom, da se potrudi dne 24. trn. letos zadnjikrat na vrt slovenske šole ter s tem pokaže, da je jelo vendar enkrat upoštevati v društvenem življenju pevski zbor bratovščine sv. C. in M.; da želi tudi v zanaprej njegovega obstanka, da uvi-deva njegovo potrebo v tržaških cerkvah, da uvi-deva, da potrebuje ta pevski zbor vspodbuje bolj nego vsako drugo pevsko društvo, ker napor in požrtvovalnost pevcev naše bratovščine ni v nobeni primeri s trudom pevcev družili društev, in slednjič, da pripoznava, da ni nikjer - niti v svetem pismu — zapisano, da bi se le nekaterniki morali truditi za ohranitev našega jezika v tržaških cerkvah, a drugi bi držali roke križem in niti ne doprinesli malih žrtev: s tem, da bi pristopili kakor udje, plačevali letni no 1 gld. in zahajali na veselice, ki jih prireja pevski zbor z vstopnino 20 novč. Rodoljubi! Vedite, da hranim vse dopise in klice: pristopite, podpirajte, vspodhujajte, da pevski zbor bratovščine ne razpade, katere je cenj, »Edinost« priobčila v prošlih treh lotih, da Vam kedaj lahko poročeni: »Vi glejte, jaz nisem kriv«! Pokažite torej dne 24. septembra, da nečeto, da bi kedaj prišlo do tega ! F. Rit kuša. Plesne vaje v trŽ. podpornem in bralnem društvu, vin Stadion 10, se prično v nedeljo dno 17. t. m. Poučevali se bodo razni navadni in sestavljeni plesi: »Poseda«, »Kolo«, »Slovan«, »Četvorka«, »Lancicrs«, in ako bo mogoče, tudi moravski plesi. Vsako nedeljo iu praznik bodo od 4. do 5. ure vaje za začetnike, od 5. do S. pa skupne vaje. Za one, ki niso še plesali in so nočejo udeležiti skupnih vaj, bodo tudi posebne vaje med tednom. Oni, ki želijo udeležiti se teli vaj, naj to naznanijo uradniku društva. Letos se urede plesne vaje tako, da no bo treba nobenemu Slovanu, bodisi moškega ali ženskega spola, zahajati v laške plesno šole, ker so lahko vsakdo v tem društvu nauči plesati dobro in elegantno. V e s e 1 i č n i odsek. Malo prepozno! Iz Pirana poročajo, da tam. okrajno glavarstvo poizveduje za imena oseb, ki so o priliki obiska »generala« Garibaldija kričale »evviva Garibaldi«. Hodi nam dovoljeno, da izrazimo skromno svoje meuenje, da bi si slavna oblast bila znatno olajšala svoje delo, ako bi bila na toplem, tak rat, ko so kričali, storila to, kar lovi sedaj. M i s 1 i ni o, d a n e bo nihče ta k o n e-u m o n, da bi šel slavnemu glavarju sedaj pravit: Pater, peceavi! Vemo pa tudi, da so Piranci sicer ne jednoga telesa, pa vsaj jedne duše. Lahko bi torej že sedaj prorokovali slavnemu glavarstvu, kakov uspeh ima pričakovati njega poizvedovanje. Stali bomo pred nenavadnim dejstvom, da se je v Piranu sicer kričalo »evviva Garibaldi !«, a vendar ni kričal — nihče. Ta marljivost in patrijotična navdušenost slavne oblasti so nam vsekako zdi tnalo prepozna! Dnevnica bolnih dijiirnistov. Pravosodni minister je izdal dne 2. t. m. vsem podrejenim uradom naredbo, da je odslej vsem stalno nameščenim dnevničarjein (dijurnistom) in pomožnim slugom (paznikom v kaznilnicah) tudi v slučaju bolezni plačevati dnevnice, to pa najdalje za dobo treh mesecev potom, ko so zboleli. kontrolni shodi domobrancev se bodo leto« vršili tako-le: Od dne 25.—2H. oktobra za moštvo domobranskega polka st. .">, dne 29. oktobra za topničarstvo, konjico, trčn, »a ni teto, sploh za pripadnike ostalih korov, in dne .'>0. in 31. oktobra za ostale, ki so obvezani, da se prijavijo. Dopolnilna kontrola bode dne 20. in 21. novembra t. 1. Dražbe premičnin. V ponedeljek,dne 1H. septembra ob 10. nri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Giusto št. 22, hišna oprava ; na trgu Barriera veeehia št. 1, čipke; v ulici Poste vecchie št. 4, tiskarski stroji; v ulici S. Francesco štev. 2, itliod v ulici Croeiera, štacunska oprema; v ulici Media št.. 7, hišna oprava; v zagati del Moro št. 0, hišna oprava. Tmrljivost v Trstu. Od nedelje dne 3. septembra do vštevši sobote 9. avg. je umrlo 40 oseb možkega in 4f> ženskega spola, skupaj 96 oseb, proti X4 v istem tednu lanskega leta. Od teh je bilo 33 v dobi do 1 leta, 11 do 5. leta, 10 do 20. leta, 10 do 30. leta, 5 do 40. leta, 8 do f»0. leta, 4 do HO. leta, 4 v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost, je znašala 29-P> od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 9, bolezni v sopilih v H, škrlatiea v 4, ditviea v 2, hripavica v 2, legar v 1,enteritis vi slučaju. Povožena. Včeiaj jutro so v ulici S. Nioolo povozili 731etnega Josipa Frlugo iz Rojana st. 250. Starček je nevarno poškodovan. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč, potem pa ga spravili v bolnišnico. Popoludne je bil v ul. Romagnn povožen 38-letni Nikolaj Stnmbi. Tudi ta je težko ranjen. Spravili so ga v njegovo stanovanje v ul. Alessnndro Volta. Izpred naših sodišč. Nikolaj Z. iz Severine na Hrvatskem je obsojen v trimesečno ječo, ker si jo na — ženijalen način skušal pridobiti denarja. Naročil je namreč pri neki dunajski tvrdki za 48 gld. blaga na ime nekega trgovca ter blago, ko je dospelo, dvignil in prodal. Žal, da se ni dolgo veselil denarja in svobode . . . Ivanu R. so prisodili šest meseeov ječe, ker jo pretil ženi, da jo ubije. Ivan se jo izgovarjal, da je bil vprašanega dne popoldan pijan, česar pa nt mogel dokazati. »Povž« v ltojan! 17-t,i dan po prvem dnevu lazečoga meseea bo lezel počasni, povzeči Povž po povžastih svojih povžovih povžgačah (nogah), — ker je prepričan, da pride prej peš, nego na kolesih, na desetletno veselo veselico slavne rojanske pevajoče »Zarje«. Povzenje se prične iz pov-žarne 2 uri pred veselico po miraniarski povzga-lici v Rojan. Slavni neobstoječi »Povž-ev« odbor se nadeja »nobenega sijajnega vsprejema«, ker se noče blamirati! Obligatni P. S. Ako bo v nedeljo dež, se prenese lezenje po volji rojanske «Zarje !» — Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) PAZIN Iti. Kolikor je znano dosedaj, se je v hrvatski gimnazij vpisalo preko sto učencev. (No, sedaj smo menda vsi na čistem, da-li je bil ta gimnazij potreben ali ne! Op. ured.) Duiiaj 1(5. Cesar in nadvojvoda Ferdinand sta odpotovala danes zjutraj ob (I. uri na velike vojaško vaje na Koroško. Pretorlja Ki. Routerjeva pisarna javlja: V včerajšnji tajni seji obeli zbornic so se posvetovali o konečni sestavi odgovora transvvalske vlade Angliji. Govore, da jo odgovor prijazno sestavljen, vsprejemlje ukupno konferenco in vzdržuje dogovor od leta 1H84. Nevv-York IG. Po sporočilih iz Laguavra od 12. t. m., došlih v Kingstown in Jamaica, se revolucija v Venezueli jako iu nevarno razširja. Vojaštvo vlade je bilo dvakrat poraženo. Ni vzroka misliti, da bi bili generali vladnega vojaštva v sporazumljonju z ustaši. Narodno gospodarstvo. Vrtnarstvo v tržaški okolici. Vrtnarstvo v tržaški okolici pride «na kutit». Vrtnarji so najemniki ali manderjerji in pravi gospodarji. Ti vrtnarji se pečajo tudi s trtami, a dandanes trte dosti stanejo, a malo nosijo. Kar l»i človek pridelal na trtah, dati mora od tega pridelka finanei ali rekel hi: našemu slavnemu magistratu. A še magistrat dobiva malo, ker je velika reva — ker ni več dobre letine. Nekateri se pečajo tudi z govejo živino. Tudi to nosi malo, ker danes imajo vse F urla ni v rokah. Spodnja okolica pa se peča z vrtnarstvom z zelenjavo. A tudi zelenjava nič prav ne uspeva, vse je nekam bolno, gnjilo, tako, da ne gre nič prav. In vendar, ako pogledate na trg, tam je še preveč blagu. Tako je, da je zelenjave zmirom več in prodaje zmirom manj. No, poglejte, kaj bo z nami ! Mi komaj da sadimo ali sejemo, a zelenjave je že na trgu. Naj si bo zelenjava ali sadje, mi smo umiraj zadnji. Oni prodajajo, mi gledamo. Nekaj je tudi to, da nas gledajo po strani. Pravi preganjalci so posebno tisti, ki imajo pri hlačah rudeče črte. Koliko trpč pred njimi naše uboge ženske ! Ti preganjalci prihajajo in pobirajo marsi-kaj. «To je zdravju škodljivo«. — pravijo in nesejo v «kažot». — Potom pa prihaja Garilmldinov hlapec, kateremu stresejo »zdravju škodljivo zelenjavo* na voz, da pita z njo doma prasce — z našo »vežo zelenjavo in z našim zrelim sadjem. Tako delajo naši patrijotje. A oni drugi dovažajo z Italije staro, pregreto, smrdljivo zelenjavo, a te zelenjave ne pobirajo tisti patrijotje; tisto pustijo, saj tista ni nezdrava, ampak je dobra, zato, ker so — patrijotje , kaj ne ? Glejte! prav Italija, prav ona nam dela največo konkurenco in naši ljubi laški Tržačani jih še podpirajo oči vid no. Kes je, da tudi Istra in Gorica nam nekoliko škodujejo na našem trgu, pa naj si bo, saj Istrani in Goričani so vendar-le Avstrijci; a tisti lačni Italijani nas potlačijo prav k tlom. In naši vrtnarji se ne potrudijo, kako bi se dalo kaj pripomoči, kako zboljšati razmere, kako napredovati, na kakšen način, na kako stran ! Mi no delamo druzega, nogo da toži mo eden drugemu, kako je to ali ono; a nikdo se ne zmeni, da hi se vpisal v «Kmetijsko družbo* in to zaradi enega ubogega goldinarja na leto. Kes, tla so goldinarji dragi, vendar se pozablja taka malenkost. Predragi vrtnarji! Oe pojdemo tako daljo in bomo gledali v temo, no bo drugega, nogo tema : tema v trebuhu, tema pred očmi. Odprite oči in poglejte v bodočnost iu videli boste, kaj nas čaka! Najprvo nas čaka, da obupamo in zgubimo vesolje do dela, v drugo nas čaka revščina in pridemo ob imetek. In naši ni Itnti konkiireiie«'. Dr. JOSIP MARTINIS doktor nm zdravilstva in specijalist za očesne bolezni se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od M do zjutraj in od 1 do 2 popoludne. - Za uboge od 'J do M v ulici Molin piccolo štev. 1, I. nadstr. Št. l.Wn Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo o b v. tajniku. Letna plnčti 400 gld. in postranski zaslužki. Uruclni jezik je slovenski oziroma hrvatski, u zahteva se znanje nemškega in italijanskega jezika vsaj toliko, da se nmevujo uradni spisi v dotičnih jezikih. Županstvo občine Jelšane dne 12. avgusta 1890. Župan: Hrabar 1. r. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Vlljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese .sredio.' Zaloga in tovarna pohifttva vsake vrste od Alessaniro Levi Miozi v Trsta. Plazza Itosario žtev. 'Z. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapctarljah, zrcalih iu slikali. Ilustrirali eenikgratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnieo, brez da bi so za to kaj zaračunalo. Tržaškim slovanskim družinam na znanje. Podpisana .si vsojam naznaniti da sem odprla u ulici Alesaandro Volta it 1, V. nadatr. delavnico za vsakovrstne konfekcije ženskih oblek, kakor tudi za prirejanje raznovrstnega perila za gospe in gospode. Ohljubujem turno postrežbo in poštene cene. Udana Terezija Cvelf. i Terškan! trgovec v Ljubljani priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kgM kakor tudi sveže zelje v glavah. Pri sodčekih po 200 iu 100 kg. se računi brutto za uetto, pri pošiljatvi po f)l) in 25 kg. pa se plačajo prazni *odi po 70 in f)0 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. I iižu i n i srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in /mineem, da je naša preljubi jena hči ožinami sestra Amalija v 1*. letu svoje doln? včeraj zvečer oh D uri, previđena sv. zakramenti za umirajoče, po liniji in mučni bolezni mirno v (io-spodu zaspala. 1'ogreb ljubljene ranjee se bode vršil jutri 17. t. m. ob 4. uri popoludne, od Miramarske ceste štv. 11. Maša zadušniea se l»ode brala v župni cerkvi Kojanaki. TRS r, dne lt>. septembra 1 H«l«>. Josip Petelin, Ivanka Petelin, žel. uradnik, nmti. oče. Vekoslav, Miroslav, Josipina, Marija, brata. sestri. Naznanilo. Na prodaj je 500 kvintalov grozdja (refoška) po jako nizki ceni. Za predloge in pojasnila treba se obrniti direktno na A. Zamarini, Ci t ta nova (Istra). Zanimiv oglas kolesarjem kolo iz tovarne C* O h •M d o d ffi < tfl u o cc o ca 4 cfl c Z Konsumna zaloga olja razpošiljat ve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej iprosto (ioriea). < >ije jedilno tiuo .ll' nvč. dalmatinsko 3i> .. istrsko 40 „ ., namizno l.a 44 najfinejše 4K r extra ot> n specijalitetno (50 .. 1'osebno za cerkveno luč 38 I Tržaška posojilnica in hranilnica iegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica 8. Francesco it. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Ilrantliie ulove se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4u/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se nanio zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/a°/0, na menjico po <> °/w, na zastave po .r)',//„, Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in o00 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za realno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike s prodaja, iv.zun v drugih navedenih tohakarnab, tudi na južnem kolodvoru. Johann Puch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. ■ledini iu glavni zastopnik zh: Trst, Primorsko in Dalmacijo. moooooooooooooooof. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sein preskrbe! svojo prodajalnieo mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon- kurenenih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane............po 16 nvč. Fini perkal za srajce.......... 24 „ Oxford, barve garantirane.......„ 19 Franoozki sateni........... 28 Plqnet, barvan in bel za oblekel)«...... 2«i „ Perkalin za podloge vseh barvah......, 10 „ Blago močno za podloge vseh barvah.....15 „ Blago za ženske obleke d vojna šiirina od 2;J nvč. naprej ,, „ molke obleke širina 150 cm. n DO Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........' . . . » 50 „ „ Kotenina............. 1H ., „ bela...........21 ,. Navidezno platno........,15 „ Platno čisto laneno..... . „ 22 ,. ,, „ „ zu ljube dvojna širina „ 4f) Muiolln bel prve vrste.......,16 „ ChifTon za srajce.......... 18 „ šrajoe za gospode, velik izbor belili in barvane............. 00 „ ,, Srajoe za gospe.........„50 ., Moderoi, zadnji kroj.........HO '» Velik izbor "»H trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za Aivilje in modlstinje. — Vsprejemajo se narodbe molkih oblek po mori in najniijih oenah. ilV Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. >OOOtttt^QOOOOOOOOOOC Spiritns ilnapli oompositus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRHMARER (Ai dne Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. Razglednice krasno dovrSene 2") gld. tisoč izclelujt- Ant. JerkiČ, odlikovan fotografski ntclicr v Gorici. Krajo pri do na željo p. n. naročnika brezplačno fotograf o vat. G. d ' Tfe L dvorni založnik WUL svetosti <9 papeža Leona XIII. lekarnar pri angelju j Ljubljani, Dunajska cesta Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri ho v železnatem vinu, lekarnarje Ploooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, s« najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo /a njeira učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsleil bolezni oslabele osebe, za blede, sloke suhe in bolcliatle otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se /. obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. III. V a S e b i n g o r o d j e ! Pošljite mi s poštnini povzetjem osem polliterskih steklenic železnatega vina, ker se ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom. J o žet' t' e r n k o, župnik. Vuhred na Stnjarskein, 17. januvarja wr Vse stroje za poljedelstvo Vnovič znižane cene! Trijeri (čistilni stroji /a žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov. iMlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. — Samoreznice jako lahko za gonili in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice zn seno in slamo, 1er vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Heller, Dunaj Ceni kein spričevala zastonj. II/.., Praterstrasse. Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj ! "TK2 :xxxxxxxxxxxxxxxxx>oocxxxxxxxxxxxxx: „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1**17...........Kron 1 .">0.007,570*— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1807..... » 2S.S23.375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . -> 344.800,067*— V letu 1807. izdanih 74l>8 polic za glavnico od....... » 67.331,351 '01 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljojo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. gj^r Glavno zastopstvo v Trstu. , Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. ^ Iščejo se dobri, z a s t o p n i k i a g e n tj e in p o t o v a I c i. ^KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXK!