ba dan	...
*at ^ tak oda" VNOST N* POM
OlTAJTE, i ^
(hn
MJ te

I GLAS
No, 157 — Štev.'.
^ Tj(JME LIL — LETNIK LIL - '
'.list ihfenakih delavcevv Ameriki -
Reentered M Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
mBffXA MR BONDS I/
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 11, 1944 — PETEK, 11. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
OFENZIVA NA CELI ČRTI
' Najmanj tri armade v Franciji so se združile v ofenzivo na celi 25 milj dolgi fronti, da očistijo vso pokrajino se-verno od Loire in jugozapadno od Seine do Pariza. — Tanki naglo prodirajo proti glavnem mestu Francije.
Ameriška prva armada .{generala Omarja N. Broadleya je nepričakovano vdarHa -proti Char-tres, ki je zadnjn nemška obrambna črta 50 milj zaipadno od Pariza. Obenem je poslal močne o-klopne oddelke proti Orleansu in hoče s tem Pariz dbkofl*! od juga.
BITKA ZA PARIZ SE JE PRIČELA
*'Bitka za Pariz se je pričela,*' je naznanila nemška radio postaja, ko se zavezniške armade valijo proti vnanjim utrdibam francoskega glavnega mesta.
NBC poročevalec David Anderson, ki je poročati po premakljivem vojaškem transmiterju v Francije, pravi, da so se Amerikanrn približali Orleanau na 30 milj in da tudi .lapadajo Chat ea uda n, 70 milj zapadno od Pariza.
Skandinavski brzojavni urad naznanja, da je nemško vrhovno poveljstvo svoj gilavni stan preneslo iz Pariza v Metz.
Tretji ameriški oddelek prodira v južni smeri proti Tours u, milj jugozapadno od Le Mans ob reiki Loir.
Armada, ki pritiska vzhodno proti Parizu, je že globoko v Chartres obrambni črti, ki brani zadnjih 50 milj do Pariza.
ZDRUŽENA ZRAČNA ARMADA
Poročilo iz Londona naznanja, da ste se združili ameriška in angleška zračna sila in da so bile ameriške Ln angleške padal ne i»n jadralne čete postavljene pod ameriškega generala Lewi m, H. Breretona.
Ta skupna armada jo silno močna in more v velikem Števil« vsak čas pasti iz zraka daleč za sovražno črto. Ta armada bo ves čas vojne pomenila veliko nevarnost za Nemce za bojno črto.
Brere-tomov pomočnik in namestnik bo angleški general Frederick A. M. Browning.
Kako velika je ta zračna silai, ni bilo povedano, toda omenjeno je 'bilo, da je "približno ena armada". Ena armada pa navadno šteje šest do devet divizij ipo 10.000 mož.
NEMCEM PRIMANJKUJE VOJAKOV
Kako zelo primanjkuje Nemcem vojakov, je razvidno iz zadnjega povelja, po katerem mora več tisoč članov nacijske stranke, ki so bili do sedaj oproščeni vojaške službe, pod orožje.
To odredbo je ifcdal polnooblaščenec za Nem-čjo za popolni vojni napor dr. Joseph Goeb-bets. Go^bbels pravi, da je pomanjkanje tako veliko, da je bilo treba poklicati pod orožje mlade fante iz filmske industrije in iz gledališč.
Prav posebno, kaiko Nemcem primajijkuje voijakov, pa dokazuje 76 let stari nemški vojak, ki je bil v jet v Franciji.
EISENHOWERJEV GLAVNI STAN V FRANCIJI
Vrhovni poveljnik zavezniških armad v Franciji general Dwight D. Eisenhower je svoj glavni stan iz Anglije premestil v Francijo, da 'bo tem bližje zavezniškim operacijam.
Glavni stan so v nekaj dneh preselili z aero-plani. V uradu vrhovnega poveljnik je tudi več "WAOS, ki so nastanjene v šotorih in so vectoio pod strogim nadzorstvom vojaške policije.
General Eisenhower stanuje v tofližini nekega letališča, od koder vsak dan poleti na konferenco z generalom sirom Bernardom L. Montgo-mervjem in generalom Bradlevem. Svoje urade ima general Eisenhower v trailerju ter je z najvišjim glavnim stanom v Londonu zve-zan po telefonu. Trailer straži vojaška policija v za-kopih in s strojnicami.
Eisenhower j efcr pribočnik iCommaSnider Harry C. Bmtcher, bivši uradnik CoAfumbia Broad-
clstipg System v New Yorku, spi v šotoru, nekaj jardov od Eisenhowerjevega trailerja.
TRDOVRATEN NEMŠKI POVELJNIK
V St. Malo se nemški poveljnik polkovnik von Ali look še vedno .brani v svoji podzemski trdnjavi s peščico vojakov in se noče podati. Amerikanci so včeraj skušali vse, da bi ga prisilili k predaji, napadli so ga iz zraka in z arti-lerijo, poslali so mu več ultimatumom, toda v. Aulock se ne poda, četudi ima pri sebi saino še kuharje in pomivalce posode. Ameriški poveljnik je celo poslal nemškega vojnega kaplana, ki je bil zjutraj vjet, nazaj v mesto, da pregovori poveljnilka k predaji. Duhovnik se je vrnil v ameriško črto z naslednjim odigovorom polkovnika von Aulocka:
"Prav flepa hvala za vaše sporočilo. Pa če bi sc- Amerikanci borili tudi ob Reni, Nemci se ne bodo podali. Predaja Amerikancem ni v soglasju s častjo nemškega vojaka. Von Aulock.*' Neioški ujetniki pripovedujejo, da se von Aulock zato ne poda, ker je izgubil svojo družino in jo hoče maščevati. Njegova žena in o-troei so bili ubiti pri nekem zavezniškem zračnem napadu na Berlin. Von Aulock se je jako odlikoval pri Sta'lingradu in tam je prisegel, da se ne bo nikdar predal.
Guam je zopet v amer. rokah
Kot poroča admiral Chester W. Nimitz, je ves Guam v ameirikih rokah, razun malega predela pri Pati Point, kjer pa so Japonci obkoljeni in za nje ni nobene več rešitve.
Predsednik na Havaju
Honolulu, Havaj, 29. julija. (Zakasnelo.) — Predsed. nik Roosevelt je zaključil tridnevne vojaške konference in nadziranja na tem utrjenem otoku, kjer je Japonska pred dvema letoma in pol potegnila 'Združene države v vojno.
Predsednik je dospel v Pearl Harbor 26. julija iz San Diego, kjer je šel na križar ko kmalu zatem, ko je 20. jiflija po radio sprejel nominacijo za četrti termin. V Pearl Harborju je i-mel konference z najvišjimi strategistoma na Pacifiku — admiralom Chester A V. Nimit-zem in gen. Douglas MacAr-thurjem — ter je govoril tudi z drugimi poveljniki, fki predstavljajo vso vojno na Pacifiku od tečaja do tečaja.
Pozneje je predsednik časnika rskim poročevalcem rekel, da so na sejah sestavili načrte za nove ofenzive proti Japonski ter je navedel ameriške ci-ijeroa Pacifiku. Najprej je treba rzavzeti in osvoboditi Filipine in prisiDrti japonsko v brezpogojno predajo.
Admiral Nimitz in general
MacArthur sta prišla na predsednikovo kri žarko, da ga pozdravita takoj kot je prišel v Pearl Harbor.
44 Veseli me te videti, Doug," je predsednik pozdravil generala MacArtliurja.
Poleg admirala Nimitza in generala MacArtliurja so bili na konferencah še admiral Wm. F. Halsev, poveljnik tretjega brodovja, general Robert C. Richardson, poveljnik armade na osrednjem Pacifiku in šefi igenerafl. štabov, (ki zastopajo severna* južna in jugozapadna pacifiška bojišča.
Na svojem obisku na Havaju je predsednik Obiskal razne vojašnice, letališča in vojaške bolnišnice, v katerih je marsikaterem« ranjenemu vojaku segel v roke.
NEMŠKI UJETNIKI STAVKAJO
V ujetniškem taboru v Stockton, Calif., je casta vka&o 500 neunških vojnih ujetnikov zaradi 9-ui7nega dela. Ujetniki, katerih je 1800 in so ponajveč pripadali elitnemu armadnemu zboru fe ld maršal a Rommela, morajo sedaj ostati v svojih šotorih.
Poveljnik taborišča je v ponedeljek ukaoal ujetnikom, kar je v soglasju * odredbo vojnega urada, ki hoče produkcijo povečati, da bodo defoli devet ur mesto osem ur na dan.
Ujetniki is Hitlerjeve dežele, kjer stavke naso dovoljene, so v torelk k vratom poslal i I svojega zastopnika, ko so prišli triAi, da jih odpeljejo na
delo, in je častniku povedal, da ne bodo delali 9 ur. Včeraj je v taborišču stavkalo 500 ujetnikov in niso hoteli delati.
Major Arthur Cook, častnik za javne odnošaje, je rekel, da je bilo stavkarjem odvzeto vse. kar jim služi v zabavo, kakor ba-seball, glasba in kantina, o^l-ka r so šJi na stavko.
Po žeioevskem sporazumu glede vojnih ujetnikov bi mogli biti vsi oni, ki so zastavkali, kaznovani na zaporno kazen ob kruhu in vodr.
Ženevski dogovor dovoljuje 12 ur dela na dan, samo da delo ni namenjeno proti njihovi domovini.
Pri aeroplanih bo dela zmanjkalo
Kot pravi poročilo iz Wash-ingtona, je vojni department ukaoaiL prenehati iz delom v tovarnah za izdelovanje B2'4 Liberator bombnikov, C-46 Commando transportnih in P-47 Thunderbolt naipadalnih aero-planov, da bo toftiko več prostora <za izdelovanje surpertbomfb-nikov B-29 in B-32.
Vsled te odredbe vojrtga department« bo takoj izgubilo delo 20,000 delavcev, da konca letošnjega leta pa jih bo odpuščenih ie nadaljnih 100,000.
Izdelovanje gori imenovanih aeropanov je bilo vstavljeno v (prvi vrati zaradi tega, ker oem&ka zračna sila ni več v stanu uničiti totfko zavezniških aeroplanov, kolikor so eavezni-
Petsto nemških podmornic je bilo potopljenih
Predsednik Roosevelt i n Winston Churchill sta skupno objavila, da so zavezniki, odkar «e je pričela vojna, potopili 500 nemških podmornic.
Iz tega poročila je razvidno, da je bilo po zavezniškem vpadu v Francijo 6. junija v Ro-kavskem prelivu potopljenih 17 nemških podmornic.
Navzlic temu pa je nemško podmorsko brodovje še vedno zefo močno in zavezniki jih bodo še daHje potapljali.
Dve ofenzivi proti Varšavi
Rdeča armada je včeraj nepričakovano obnovila bitko za Varšavo ter je ena armada vdarila južno, druga pa severovzhodno od Varšave. S tem hočejo Rusi Varšavo obkoliti in jo popolnoma odrezati od Krakova.
V najhujšo tančno bitko poletne ofenzive je maršal Stadin poslal tri močne armade, da Varšave popolnoma odreže in obenem obide Vzhodno Prusi-jo, ko je rdeča armada prebila nemško črto ob reki Narew.
Medtem ko so v tdku zelo vroči boji okoli Varšave, se tudi v Vzhodni Prasiji Nemci srdito branijo, toda Moskva poro!^ da so bili "hitlerjevci" prisiljeni umakniti se.
Devetdeset milj južno o d Varšave je prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Kaneva z vso silo vdarila od svojega okorišča na za pa dnem bregu Visle, je napredovala šest milj in se približala Kiclcem na 20 milj, ko je zavzela Lagow.
Koneva armada je vrgla nazaj mnogo tamčnih in infante-rijskih oddelkov, predno je mogla napredovati, medtem pa je pdbila najmanj tisoč Nemcev.
Prva beloruska armada maršala Konstantina Rokosovske-ga, ki že razbija utrdbe Prage, vzhodnega predmestja Varša-
JAPONSKA BOMBARDIRANA
Ameriške leteče supertrd-njave B-29 so bombardirale veliko pristanišče Nagasaki na Japonskem otočju petrolej-tike čistilnice v Patemfbaugu na
Burna tri v Holand^ki Vzhodni Indiji
'Nagasaki 'leži na zapadni o-bali Kijušu otolka, je e>no največjih jaipon^kih pristanišč in ima velike ladjedelnice.
ve, se je obrnila proti severu, da oblkoli Varšavo, ko je odbila vse nemiske proti napade na vzhodu mesta.
Pa še tretja ruska armada prihaja* da se pridruži v bitki za Varšavo ter prodira med Bu-gom in južno mejo Vzhodne Prusije.
Druga (beloruska armada generala Matveija IZaharova je prebila nemške utrdbe ob za-padnem bregu reke Narewa ter je zavtzela Sokolv ob železnici, ki peftje v Allenstein v Vzhodni Prusiji.
Moskovsko poročilo pravi, da je bitlo v treh dneh ubitih nad
4400 Nemcev in razbitih 73 tankov. Nemci, ki so v zagati med Bokolyan in Sterdynom, so pričeli bežati. Moskva pravi, da rusfka premikljiva artilerija ne-<utsmiljen(o zasleduje bežeoe Nemce in jim ne da časa in priložnosti, da bi se mogli postaviti v kako obrambno črto.
Ob meji Vzhodne Prusije se bijejo strahovite bitke med o-klopnimi armadami. Samo včeraj so Rusi razbili nad 100 tankov. Severno od Marijampolie, kjer je tretja beloruska armada generala Oenijahovskega najhujše nemške protinatpade v poletni ofenzivi odbila, je bilo u-bitih 1700 Nemcev.
SLOVENSKI DOMOBRANCI PREHAJAJO K PARTIZANOM
Kot pravi urad za vojne in- stran jugoslovanske osvobodilne vojske z orožjem in opremo.
formacije, morala zelo pada v vrstah Hitlerjevih privržencev v zasedenih deželah. Poročilo pravi, da dejzertirajo posamez niki aJi pa cele skupine etoven-ske domobranske armade, ki je na strani Hitlerja.
Ti vojaki prehajajo k: parti-Minora z vsem svojim, orožjem. Domobranska skupina v okolici Novega mesta je z vsem svojim orožjem prešla na stran svobodne jtagpocAov&nske Cankarjeve brigade. V Rihenfbergu pri Gorici na Primorskem je 90 sfc>-venski domobrancev prešlo na
Prej pa so pobili nemško posadko v Hihenberign. S seboj so tudi prinesli dva močnarja in deset strojjiic.
Od 120 domobrancev v Postojni jih je osta0<o samo 24; v®i drt^i so se pridružili osvobodilni vojski.
Osvobodilna vojska v Sloveniji -straži polja, da jih ne po-kradejo okupacijske čete. Pred neka j tedni so Nemci nekatere kasče zažgaOi, to so videli, da jih straži jo partizani.
V Žužemberka so Nemci za-
Velika vročina v New Yorku
Take vročine v New Yorku pa ne pomnijo, kot smo jo imeli dvakrat po dva tedna v juliju in zopet ta teden. Po zadnji vročini zadnjega tedna v juliju in prvi teden v avgustu je v torek in sredo bilo prijazno hladno vreme, v četrtek pa je vročina zopet pritisnila z vso silo iin pognala (živo srebro nad 92 stopinj. Za danes pa vremenski prerolk napoveduje vročine čez 95 stopinj in pravi, da tako kmalu še ne bo ponehala.
To ibo prijetno!
Podmornice potapljajo japonske ladje
Mornariški urad je naznanil, da so ameriške podmornice potopile nadaljnih 16 japonskih ladij in sioer: en velik in štiri srednje velike tovorne par-nike, en srednje velik tartker in eno spremljevalno ladjo.
Od Pearl Harborja je Amerika iggriibila v vojni iz Japonsko 27 podmornic, toda v tem času je bilo potopljenih 687 japonskih ladij in največ trgovskih.
Med bojnimi ladjami, ki so bile ptopljene, je bilo najmanj 79 velilcih križark in rušilcev.
Dve ameriški ladji potopljeni v evrop. vodah
Mornariški urad je sporočil, da sta biflia v evropskih vodah potopljena pobiralec min Os-prey in zasledovalec podmornic PC-1261.
Urad ni sporočil, pod kakimi Okoliščinami in na katerem kraju sta bili ladji potopljeni.
V celi vojna so Združene države dosedaj izgubile 133 boj-1 nih ladij; 32 pa jih je pogrešanih in so bile snajbrže potopljene. Devet bojnih ladij pa so posadke potopile, da ne bi padle sovražniku v rolke.
FRONTA V ITALIJI
Poftjaki in Italijani «o napadli nemwke postojank« oo Jadranu ter so naglo izavzeli Franca-villo in -so se proti večeru že bližali reki Česano, 40 milj južno od Rimini.
NemSki radio pravi, da so Angleži včeraj pričeli svojo največjo ofenzivo. Poljsko-ita-Ijanska ofenziva je namerjena proti reki Misi in proti Rimini, ki leži ob Jadranu, ima 30,000 prebivaficev in je oddaljeno od Bologne 69 milj.
Zavezniška poročila pravijo, da so Nemci umaknili svojo glavno armado v kolenu Arna vzhodno od Florence in zavezniki imajo v posesti vse višine v tem predelu.
Peta armada je s svojo ar-tilerijo preprečila Nemcem nakano, da bi čez Amo postavili most blizu San Giovanni aMa Vena, 8 milj vzhodno od Pise.
Mornariški urad je naznanil, da sta (pristanišči Livomo ob Tirenskem morju in Ancona db Jadranu odprti1 za pomorski promet.
Poljaki morajo kopati zakope
Nemška uradna Transocean agentura je po radio sporočila, da so Nemci prisilili vse za delo sposobne može, žene in o-troke v bivšem poljskem koridorju, ki jih je okoli 500,000 da jim kopljejo zakope, da bo rusko prodiranje vstavljeno.
Že od srede julija Okoli 100 tisoč Vzhodnih Prnaov kopljejo zakope in gradijo utrdbe v Vzhodni Prusiji.
Transocean pravi, da vsi Nemci in Poljaki v fetnrosti od 15 do 65 let morajo delati utrdbe za Nemce.
btevali od kmetov 30 topi koruze. V dolini Kite je bila žetev končana pet dni prej, kot druga leta. lu osvobodilne vojska straži žetev, da je ne odnesejo Nemci.
SocjaKsti in komunisti prijatelji
Listi v Rimu so naznanili, da so se itail jan^ki %ocjadisti in komunisti med selboj »vezali, da obnovijo demokratsko Italijo. Socjalisti in komunisti so sklenili, da pokopljejo svoj« nasprotne si naroke in bodo skupaj pomagali Italiji

___.____

_
■OLAS NAtODA"-NIW IOKE
FRIDAY, AUGUST 11, 1944
VSTANOVLJEN L. IMS

•"GLAS NARODA
twm «r M»
»
i
—r*
WW 8TKUT, NTO TOM 11, H. *.
!
51st Year
"ttlaa Naroda" Is lavoed mrery day except Batardaja, i^l Holidaja. ■DtMnrlpdoB Yearly 97.	Adiaetlaeeent o
BA OJCLO LETO VELJA LI0T ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN CANADOJ •T.—; ZA POL LETA fSJSO; ZA &BTBT LETA «£—.
"Giaa Naroda" lahaja vaaki dan
aotoot, nedelj Jm pnalkor.
"tiLAfl NAHODA". Sli WK0T 18th 8TBEET, NEW YORK II. K 1
ulltt
.11 'L, J J J
Hitlerjeva prošlost in ~ njegov Post Mortem
Sedaj, ko se Kenicem usmrtitev Adolfa Hitlerja ni ■posrečila, in ko jo dnevno -časopsjo prenehalo objavljati članice o toj epizodi, pripravljajo se vsi uredniki našega in tiwli M's olj nega časopisja na objavo isvojih končnih člankov glede davno zaslužene smrti omenjene "zveri iz Rertesgadena*' in njegove zgodovine.
Yslo<i tega smatramo umestnim in smo tndi docela uver-jeni, da je naloga vsega slovanskega in posohno še jugoslo-\a>iskt»ga časopisja, že sc«laj cfbjaviti Hitlerjevo zgodovino kot nekak Post Mortem, kajti najše čsiisopisje dosedaj še ni objavilo Hitlerjeve zgodovine, niti se ni bavilo z okoliščinami, i pomočjo katerih je prišel—po zaslugi gotovih krogov— do na j žalostne j še in najkrntejše prošlosti, kar jih pomni do v J na »?k>veštva.
• • •
Zgodovina ibo tbilježila Hitlerjev .nastop in njegovo delovanje kot največjo prevaro nemškega ljudstva in kasneje vse-AO >ve;a, o<lnosno vseh narodov nasvetu. Do tega Sbi pa nikdar ne prišlo, ako bi nemško "<plcmstvo" in dbrtni magna t i Nemčije, no pobrali Hitlerja, kot povsem mavadnega "trampa" iz jarkov ulic mesta Monakovo in talko priznali pred vsem sve-t-.nn, da so to storili vodoma in z namenom, da orgamiznjejo poulične drulia'ki, s katerih pomočjo so hoteli doseči, da prebivalstvo, oziroma delavstvo Nemčije ne dkrone svoje poti proti levici v dobrobit priprostega ljudstva.
Adolf Hitler je služil kot čistilec čevljev in obleke pri stotniku Pritz Wiedemannu pri nekem bavarskem poliku tekom prve svetovne vojne in njegovo vojaško službovajnje te-i om prve svetovne vojne je bilo tako neznatno, da tedaj njegovo ime ni 'bilo omenjeno niti v nemšlkcm, niti v "avstrij-kem" časopisju.
i'o prvi svetovni vojni, oziroma leta 192:5, je pa nemški general Ludoudorff našel Hitlerja v Monakovn, ga pobral iz olwewtuih jarivov ter ga opremil z vsem potrebnim za agita<*i-jo med pocestno druhaljo. Malo kasneje so lastniki nemške industrije pomagali. Hitlerjjti in njegovi poeostni drnhaHi z milijoni nemških mark, da vpropasti in lilkvidira vsako delavsko gibanje v Nemčiji. — Leta 1924 moral se je Hitler zagovarjati pri sodišču radi vele izda je in tem povodom je državno pra-vdništ vo pred-ložilo sodišču neoporckljive dokaze, tla je Hitler zajedno z svojimi naeijskimi-postopači dobival izredno velike -voto denarja od izredno uglednih ljudi iz Pariza in Buenos Aires, v Argentini . . .
To raj—že leta 1924, jo postal HiUer nekak simbol proti-] evolucije in vodja poulične drnhali, in je dobival izdajalsko plačo od nemških in mednarodnih ekonomičnih rojaki«tov. 1 ji*tnitki svetovno znane Kruppove tvrdke so imeli na razpolago dovolj ravnateljev in poslovodij za svoje velikanke tovarne vojnih potredjiHČin, tako da jim ni Ibilo trebno iskati aavaduiega postopača po obuličnih jarkih, — in tudi nemški ^enoraJiii štalb ni potreboval povsem navadnega pleskarja, »ta bi "delovali" v prid vojnega vodstva. Potrebovali pa so Hitlerja fkot svoje orodje, da pripravi javno mnenje v Nemčiji " prid druge svetovne vojno in nič drugega, — kajti ve Ikim trgovinam in obrtnim podjetjem nikakor ni potrebno iskati navadnih "trampov" po obujenih jarkih, da bi jim pomagali pri njihovih trgovinskih dobičkih.
O način, kako so ljudski sloji v Nemčiji sprejeli Hitlerja kot svojega v o<i j o, je prav lahko domnevati, ako uvažnjemo j »o v*, od i priznano dejwtvo, da pomenja nasprotovanje takemu in talko dobro plačanemu "vodji", — izgjdbo dela in zaslužka, preganjanje in končni zapor v ječah. Medtem, ko so se juniker-ski baroni in vodje ter lastniki velike industrije in denarnih vavodov pripravljali na drugo svetovno vojno, obljuboval je postopač Hitler vsakemu delavcu avtomobil, pocitniee s plačo in "moč vsi od radosti" Medtem pa seveda, takozvani jun-Kerski baroni, in dobro znani Tlivsseni ter Kruppi, niso mo-xli proglasiti Nemčije "nacijoinalLstično-socijallnim-(tlav-
OlTATKLJflM je cnano, kako m j# va#podra4Ua
tn rmmoUko tndi tiakovni papir in drugf tiskar dn potrebščine. Da si rojaki tadgurajo redno dopoAlljanje Hita, tafcko gredp upnkvnjityn na rvkf ji. tew, da imajo vedno, 6e le 'mogoče, vna p»e j plačane naročnino. ALI NE BI OBNOVILI
prihranite npravniitvn

skinj rajem.w In rati^tega^so pot^efoovali/'pajasfk" iz ob-i3ličnih j(B3kQ^.da v^jil^pridšvara navadno ^eigflko, ljudstvo.
Priznati pa moramo, da se dosedaj pri nas, v Zjediyijenlh državah, še ni mnogo pisalo, o načinu, ipo katerem je prišel Hitler do svoje žalostne "slave" kot politik in vojažfci "vodja" v Nemčiji. Dosedaj se namreč se -ni javiflio naSi javnosti o delovanju Krnppov in Thvssenov. Pac pa mnog-o eitamo o junker-skih generalih, kateri so vsaki čas pripravljeni zamenjati Adolfa Hitlerj<a (živega ali mrtvega), za pogojni mir — a la kralj Vittorio Emanulo in maršal Badoglio. Pač pa naše časopisje kaže z prstom na nemško "plemstvo" in jnnkerske vojaške voditeHje kot ljudi, fki zahtevajo sedaj sklenitev miru, da se tekom mirni čim bolje in-čim preje pripravijo na Tretjo »Svetovno Vojno po prefceka kakih petindvajsetih let. — Naše čaeopLsje ima sedaj prave nazore, kajti nemška vojaška jnnk-er^ka kasta in industrija 1 no podjetništvo, je pričelo že dve svetovni vojni, medtem, ko je bil povsem navaden "tramp iz o bn lični h jarkov njihovo najboljše orodje.
IMENIK JUGOSLOVANSKIH BEGUNCEV V PORT ONTARIO, NEW YORK
Imenik — Bonacic, Perica, 31 Breuer, Lily, 51 Buchler, Arpad, 42 Buehler, Renee,, 32, žena Buchler, Pavao, 9, sin Bnchiler, BJanka, hčerka Buchler, Don, 6, -sin Buchler, Hana. 2, hčerka Buchler, Pimila, mati Culic, Vesna, 24 Cicarelli, Angelina 53, mati Danon, Josip, 41 Dauon-Ivaibiljo, Hana, 42,
žena.
Danon, Sari. hčerka Hane Danom, Ester, 9, hčerka
Hane
Danon, Bafael, 45 Danon, Erna, 43, žena Danon Sim, 44 Dainon, Raela, 34, žena Danon lea, 11, sin Danon, Mike, 2 meseca, sin Danon, iZadrk, 58 Danon, MatfJda, 49, žena Danon, Zadik, 62 Danon, Sarah, 57, žena Deiutsch, Alexander, 50 Deutsch, Elsa, 25, hči Milinovic, Oordana, 22, hči Dimbach, Ennest, 43 Dirribach, Eranzi, 30, žena Dugalic, Maria, 60 Ebenspanker, Hugo, 47 Finzi, Jakob, 45 Pinzi, Silvio, 33 Fiwzi, Rikica, 33, žena Finzi, Mikoj 9, sin Pinzi, Sonja, 6, hčerka.
Finzi, Alfonso, 19 Pinzi, Bianca, 29, žena Finrzi, Iso, 6, sin Finzi, Ria 4, hčerka Fischer, Oskar, 53 Feudemifeld, Herman, 50 Fried, Fran jo, 29, žena Fried, Anita, 6, hčerka Fried, Aleksander, 2, sin Frolioh, Oton, 67 Frolich, E!?a, 57, žena Fros, Ferdinand«, 48 Fros, Lilly, 37, žena Oaon, Salomon, 40 <laon, K4ara, 40 Gaon, Zdenko, 6, sin Gross, Alexander, 47 Gross, Jolanda, 35, žena Gross, Vera, 9, hčerka Hahn, Josip, 43 Hahn, Jnlia, 36, žena Hochwald, Maine, 41 Mochwatd, Jelika, 39, žena Hochwald, Branko, 9, sin Nuzlbaiim, Sarka, 44 Nnc^baum, Mjrko, 13, s^i Hajom, Roza, 12, sin Hajom, David, l$t sin Hajom, David, 12, sin Halpem, Martin, 50 Hanf. Zlata, 51 Hamf, Lea, 19, hči Hazan, Hajin, 41 Hazan, Ricca, 36, žena Hazan, Josef, 10, sin Herodel, Ei-sig, 41 Hende*, Hapna, 36, žena Hendef, David, 16, sin Hendel, Roth, 9, hčerka Hendel, Jetta, 19 Hendel, Gizella, 9, sestra
Jette
KremerJBei^a, 33 Kremer, Hermann,. 14, sin
Beyte
Krempr, Vilko, 10, sin Berte Hcrzop:, A«iQrt, 69 • Hirsehler, Jnlio, 50 Hirsclifer, Ella, 58, žena Hirschler, Ivo, 16, sin
Hirschler, Zlatko, 33 Hirschler, Milica, 26, žena Hirschsohn, I^eo, 46 Hirschsohn, Olga, 37, žena Hirschsohn, Ivo, 8, sin Jakovljevic, Kora, 37 Jelinek, Zlatko. 51 Jurat, Marko, 55 Kabiljo, Abraham, 43 Baravram. ^rerjama, 48,
sestra
Kabiljo, David, 33 Kabiljo, Berta, 30, žena Kabiljo, Luna, 5, hčerka Kabiljo Irena, 55 Ncufeld, Erna, 31, hči Neutfeld, Georgie. 6, vnnk
I V I IZVIRI
Spiaal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem s'lovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SL0VENXC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
Kabiljo, Jakov, 33 Kaibiljo, Katarina, 38, (Italijanka), žena Kabiljo, Leon, 46 Kabiljo, Seri, 26, žena Kalderon, Avram, 42 Ka! dor on, Berta, žena Kalderon, Simon. 9, sin Ka'ideron, Flora, fi, hčerka
_(Se nadaljnje.)
DOŽIVLJAJI MARINARJA VAROGE
Sa ržent Rudolf V a roga je sin slovenskih starišev. Sedaj služi v TJ. S. Armadi kot mariner na Pacifiški fronti. Njegovi doživljaji na Saipan otoku so>bili tako drzni in zanimivi, da je Pittsburgh Press prinesel njegovo sliko z več kot pol kolone dolgim člankom.
tSgt. Varoga je sin družine Louis in Rose Varoga, stanujoč na 644 Tokav St, Pittsburgh, Pa.
Olanek v prevodu se gtasi takole :
"12 marinarjev in en tank je dobil povelje, da preiščejo globoko v okupirano ozemlje na otoku Saipan, kjer so Japonci doživeli hud poraz. Ta posadka je izvedla svojo nalogo na zelo drzovit. način, kol poroča Marine Corps urad.
"Voditelj te posadke je bil Sigt. Varoga.Podati so se morali navzdol iz visokega hriba, da se srečajo z oddelkom, ki je i-mefl priti od druge strani. Glavna naloga je »bila, da "spre-tank znan pod imenom "King Kong.'' Ako se jim to posreči, potem so imeli slediti še drugi tanki in več moštva.
"Kolikor se je nas tikalo," pravi Varoga, "je bil slučaj 12 mož in enega tanka, da se spopadejo z japonsko armado, kolikor je je še ostalo na Saipan otoku. Mi smp bili da^eč v o-spredju naše.linije, za nami pa hrib, na katerega hi vzeto pol dneva pleeati.
"Japonske strojnice so odprle ogenj na nas. Marinarji so streljali nazaj, dokler nam ni zmanjkalo mnnicije. K sreči je imel naš tank dovolj streliva, katerega smo si izposodili. — Zmanjkalo nam je tudi vode. Tn je bila ena strojnica, ki nam ie ovirala napredovanje. Jaz sem se priplazi! do nje tako blizu kot je bilo mogoče. Bil sem pripravljen vreči granato, toda kakor hitro sem jo potegnil ven, mi je krogla vz japonske strani zfaiia iz rok. Eden naših most je natreiy strojniČarja in Sel naprej. Vse skupaj smo po-bRi 16 Japonoev na poti.
"V enem slučaju je Sgt. Varoga srečal Japonca cforaz v cforaz. Japonec je gfadal v nasprotno »mer in se je ozrl proti meni. ko sem ga opazil.
"Ne vem, kdo je IhI bolj presenečen, toda jfllz sem bil bitrej si strelec.
"Celo wo je naša. posadka prebila pod goro. Streljali smo
kar naprej, delajoč ntis, da prihajajo se ostali marinarji. Med tem nam je bilo jasno, da naša podpora ni mogla priti skozi, zato smo se podali nazaj.
"Sgt Varogovo poročilo njegovemu poveljniku se je glasilo:
"Sovražnikov odpor do dna hriiba je bil strt po 12 zelo prestrašenih ma l iner jev in enega tanka."
"Podporna korrupanija, ki se je podala z gore naslednji dan. se še vedno čudi, da ni srečala nrtbenega napada na poti v dolino."
(Posilano po Geo. WiTikovich.)
AZGLEDNIK
ITALJANSKI VOJNI JETNIKI
Vojni oddelek naše osrednje viade, je končno preklical dovoljenje, vsled katerega je bilo italijanskim vojnim jetnikom v Zjedinjenih državah dovoljeno hoditi na sprehod po ulicah mest. v bližini katerih so taborišča vojnih jetnikov.
Pritožbe radi takega 4'gostoljubnega" postopanja naše vlade -najpram vojnim jetnikom, so se izre<lno hitro množile, zlasti v državah Massachusetts in New Jersey. V nadalje toraj vojni jetniki, ki so do nedavna morili in pobijali ameriške vojake in zavezniško prebivalstvo, toraj ne bodo imeli skoraj iste pravice, kakor nroši državljani z edino izjemo, da nimajo pra-jših mest, potem'«e tuli lahko viee voliti.	dopusti, da se naši zločinci, ki
Nečastno i ti tndi sramotno je1 so bili f*b*nj«-ni na več let zapo-prirejati našim neprijateljem j ra, pošiljajo na svojo dnevno razne zabave, medtem, ko mora-j setnjo po nlu-ah me<t. kjerkoli jo naši vojaki Še vedno mniratijso taki zapori. Posto]»ati z vojna bojiščih, in medtem, ko je ,iiTni jetniki milosivno je ena
vojakov.
Dejstvo, da je Ita'lija propadla in sklenila postati naš sobojevnik, ne napravi prav ni-kakega vpljiva na našo javnost, hi tudi italijanska izjava, da bodo italijanski vojni ujetniki podpirali s svojim delom, naše vojne svrhe, no napravi na javnost kak vtis. kajti njihove roke <o kljub 11 »mu ve<lno "krvave" in okrvavljene /. krvjo naŠili in ziivczniških vojakov, posebno pa š<» z krvjo nedolžnih jugoslovanskih žrtev, katere so morili brez v-akega najmanjšega razloga. Ako se toraj dovoli italijanskim vojnim jetnikom, <vobodno hoditi po ulicah na
vsekako še mnogo naših vojakov v bolnišnieah, kjer jim naši zdravniki zdravijo rane. ka-
tere so dobili od italijanskih nesmisel.
stvar, todji dvoriti jim na -tro -ke naših lastnih vojakov in na^eira ljudstva, je največja
PARTIZANSKA PESEM
Padlim tovarišem
Junijske dobave hrane so se zmanjšale
Junijska odpošiljat ve hrane in drugih poljedelskih pridelkov pod najemninsko—posojilnim, programom in drugih vojnih programih so skupno znašale 806,942,740 funtov — okoli 24% manj kot so znašale odpo-šiljatve v maju, ki so znašale — 1,060,963.642 funtov, so dejali pri Upravi ea vojno prehrano.
Kraji kamor so pošiljali stvari so bili: Velika Britanija 58%, Rusija 32%, in drugi, vštovši Grčijo, Severno in Zahodno Afriko in Francoski komite Narodno osvoboditve. 10 percentov.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven* skemu Pomožnemu sJdboru 1840 W. 22nd Place, Chicago, HL
Kot žrtve -te padli v l>orl>i za nas,
da srečo svobodo bi vžival trpin.
Do smrti je služil svobodi
vaš glas. pogumni ste z Hi v gotovi pogin.
A kadar svoboda zašije nam spet
in vaše se žeije spolni jo, •takrat se spominjal še pozni
bo .<*vet ' junakov, ki v grobu trohnijo.
V raziko-šnili palačah piruje tiran
in v vinu utaplja bojazen, ;> roka pravice že dviga se nanj
in piše na steqio mu kazen. A prišel bo dan, kose ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi. Vam bratje, pa ]><*sem
ljubezni doni in večna zahvala vam bodi.
(fz partizanskega tiska.)
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOSCE
Jerry W. KoprivSek in njfgir orkester W*ddlnc Polka (Ne bora m notna; TI pa )«tt pa Udana marala) Wedding Walts Blovenald Walts
Pe|a Rupnlek UIH-Jmp Polka
(Mat* potico potejo) Ifarloa — polka I7i—T«restnka — polka Na pUudBMb
Lepe Melodije
Unlveraltj
M.171—Na Marijance, polka Kje m> moje rožice Marička peffla—poika
'Za tozadevni cenik In cen •brnite na
JOHB MAB8I0H, Inc.
m w.

NKW YORK
NOVA IZDAJA '
Hammondov
8VETOVNI
A TL AS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
74emljevidi so v barvah.
Gena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street New York 11. N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
«
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stajie 25c v uradu — 30c po pošti.
Kar je zaloga teh knjižic celo omejena, je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite ▼ dobrem zavitku gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJI0ABNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
tit Wat 18th Street	New Yaifc 11. N. Y.
j_
■GLAS NAHODA "—»NEW YORK
FRIDAY, AUOUST 11, 1944
VBTANOVLJEH L U91
Pismo sina - Partizana
Borut Furlan, sin profesorja dr. Furlana, se bori v jugoslovanski o-svobodilni vojski in je svoji družini pisal naslednje pismo:
Na položaju, 2. aprila 44. l>rajga mania, papa, Stasa,
Aljoša!
Prvi«"* Vam lahko pisem, odkar som prišel na svobodo, lu. prvič tudi lahko rcvom. da sem na svobodi. Takrat, ko so me izpustili, takrat sem prišel iz '/.upora pod teror fašističnih oblasti, iz dežja pod kap. Vendar je bil moj položaj toliko boljši, kor sem imel svobodo bajija in sem lahko šel rja. kjer morda življenje ni t;iko udobno, vendar je življenje, ki je vrrdno človeka.
Pisal vam bom nekoliko o tem. kako sem proži vol zadnja tri leta, odkar se nismo videli. Par tednov l>otem, ko ste odšli, je izbruhnila vojna. Sprožil >e
j<* plaz, ki nas jp potegnil za seboj. Mišljenje, da 1)oiiin o-sta1>i nevtralni v tej veliki bor-l»i narodov, so jo razblinilo v nič. In vendar, čeprav smo se nejasno zavedali, da se začenjajo težki časi. so bili morda listi dnevi najlepši dnevi. ki nem jih do tedaj preživel. V nedeljo zvečer zvem, da se snuje akademska locrija prostovoljcev. Z nahrbtnikom na rami jo odrinemo v kasarno, od-Ikoder nas pošljejo v Novo me-sto. Polni navdušenja korakamo po Novem mestu in ntuše geslo je isto kakor geslo beograjske mladine: — Bolje rat ne^o pakt.
Vendar nihče še no siliti, kar mora priti. Smo v Zagrebu, kasarna je polna slovensflcih prosto volj<*ov. Ob štirih popoldne jo zbor na dvorišču. Mislimo, da odrinemo pod vodstvom naših oficirjev naprej v Bosno.
* Kovice s<> drnaračne. Nemci so *dr»i na Hrvatsko, prednje odi-mce se nahajajo v Zagrebu. A" s;i k mora po svojo opremo in nazaj na dvorišče. Vstaški ofi-
Note
ea
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breeses of Spring
Time of BloMom (Cvetni Caa)
*	Po Jerneru
Kolo
*	Spa vaj Milka Ifoja Orphan WalU
*	Dekle na vrta
Oj, Marica, i»'srljaj
*	Rar^ii-a
Mladi kapet»M
*	Gremo na Sta Jenko
Staje rW
*	H a pay Polka fle na tujem
*	Slovenian Danoe Vamla Potka
*	2i<lana marela Veseli bratci
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel ara nekaj Ko ptlčlca ta mala
*	Kadar bofi ti vtndrat lel
*	II i'Iona Polk« Slovenska Potka
*	Pojdi z menoj Dol h planine
e^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-faarmoniko za $1.
Po 25c kom A
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČita pri:
Knjigarni Blovenic Publishing Co.
Sli W. Itik Street New York 1L N. T.
eir nam govori o ."zapeljano-sti" in nas napodi ven, vsak naj jrre domov kakor more. In ko <rromn ven. nn«^ nekaj stiska pri srcu. v marsikaterem očesu so solze. Vemo. da se je nekaj zrušilo, da bo treba težke borbe, preden bo mogoče nekaj no-veira nazaj zgraditi. "Staro se jo zrušilo, kot se je moralo zrušiti."
Vos poln razUčnih misli grem ven in jo mahnem proti mestu. (Za menoj jo mahata dva nsta-ša : "Pazi prostovoljca,'* pravi eden. Začne se zasledovanje po mestu. Dobro vem, kaj pomeni. čo jim pridom v roko. Planem v prvo hišo in po stopnicah navzgor, še proden ona dva za vi jota izza vo«rla. Pozvonim, vrata se odpro. jaz planom notri in so naslonim na vrata. Začudeno me gloda; gospodična, ki mi jo prišla od p ret. Vpraša me, kaj želim.
"Govoriti z gospodarjem."11
I mel sem večjo srečo nego pamet. Gospodarje bil tudi ve> preplašen, ker jo bil Žid. Pokazal sem mu svoje papirje, potem mi je zelo postregel in mi šc• 1 v vsakem pogledu na roke. Pustil sem j>ri njem opremo, nakar sem jo mahnil k našemu prijatelju inženirju, kjer so bili duhovi tudi zelo razburjeni, no sicer zaradi rasnih zadev, temveč zaradi tega. ker je gospa Srlbkinja, kar "pravovernim Hrvatom tudi ne gre preveč v račun. Drugi dan sem jo mahnil proti Ljubljani. Po Zagrebu so so širile različne novice o po-kolju prostovoljcev. Vendar smo mi vkljub vsemu prišli do Brežic, čeprav smo za pot, ki je dolga okoli 40 km, naredili 7.">km. Bi! jo prav lep marš. Potem smo Ibili zopet srečno v Ljubljani. Poletje smo šo nekako preživeli, vendar je življenje potekalo v neprestani napetosti. Vedno nove novico, vo-j dno resnejše. Požiganje vasi, izseljevanje. Mera je bila kmalu polna. Pojavili so se prvi partizani. Tudi jaz sem imel odriniti na jesen. Vendar je S "vis major*' preprečila načrt. ilTišna preiskava, pri kateri so | našli ne'rwh j propagandnega ma-: terijala. mi je izstavila za dve 'leti živčen je.
Sedaj se začenja drugi del pripovedovanja, nanašajoč se na mojo zaporniško dobo. Zdelo se mi je te dni, ko sem premišljeval svoje zaporniško življenje, da sem umrl za dve leti. Zgnlbil sepi ti dve leti to, kar sem imel .tajrajše, svobodo gibanja. Prvih 14 dni je bilo zares gTozno. Zunaj je bilo krasno zimsko vreme. Približno 10 stopinj pod ničlo, meter snc$ca in krasno sonce. Ce smo šli na sprehod, smo videli tfkozi okno na hodniku Kamni.%e planino,
gi, surovo spremstvo. Pa smo vseeno prišli do Kopra. Zgrozili smo se, ko smo prišli v je-tniščnico. Bflodi obrazi, meter-«?ki zidovi. Zdelo se nam je, da je ljubljanska jotniščniea hotel v primeri -s to.
Red v italijan. jot ni sen i ca h jo popolnoma drugačen, kol jo v naših. Predvsem so jo samo enkrat na dan. Je pa tudi na-kmp vsak dan. Nekateri nimajo denarja in zvečer jo treba stisnili pa-s. Na dvorišen-,mi pravi tovariš Feodor, ali imamo v naši <ohi kolektiv. Tedaj sem se medlo spomnil, da nam je Boris Zihoi<> pripovedoval o kolektivih v Motrovioi. Tedaj sem so šele pravzaprav zavedel, da ima človek 1 udi v zaporu svojo delo. (Vz dan s< m v (vinoma čital italijanske knjigo. Zjutraj smo imeli eno nro telovadbo, popoldne smo imeli kakšno
igro, navadno siVepo miš, y.večerj pfls in belo b]uzo Za mene je',K>v«liiic ta potnik.'" Pripra-
pa, ko .o jo delal mra»k in *oj|>ilo to doživetje. Sredi Evro-| vlji-i.e so že zavezniške zastave zadnji žarki sonca prodirali;
skozi stransko okno nad vrati,!
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
zmožnosti.
PROSIM!
Rojake iz vseli Združenih dr- prosim, nikakega pisanja, no žav, da še nadalje pošiljate pozdravov, ne naslova iz domo knjige za vojne ujetnike-Slo-j vine, no vašega naslova, kor vence. Opominjam pa, nikarte imamo preveč delu trgati M ste pisati svojega naslova, ali kajjiz knjige. Prosim upoštevajte drugega v knjigo, kjer to zadr-j to, in pa : prosim za TCX.TTfJTC! žuje cenzurni urad, in ako je	Pins J. Potrie O.F.M.
samo podpis, iztrgajo list ven,
in knjiga jo uničena. Toraj, Xow York 3, N. Y
fi2 St. Mark's Plane,
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
j<* počasi vso obmolknilo. Vzel som v roke časopis in začel prevajati poročila. Tn komentar so jo vedno zaključil z vprašanjem, ali ho letos konec vojne. Mislim. da so se kmalu naučili presojati položaj, ne samo po trenutni politični situaciji, temveč vedeti zakaj so pravzaprav bije ta vojna, ločiti samo taktično od stratogičnih uspehov, i-meti vero v zmago pravične stvari.
Pa tudi Kopra jo bilo enkrat konec. Začel se je transport v Viterbo. Tskali smo to mesto na zemljevidu in ga našli 7f>km severno od Rima. Transport no gre naravnost, temveč od zapora do zapora. V vsakem mestu te vržejo v transportno sobo, najslabšo sobo v zaporu. Uši. stenice, vsa mogoča golazen.
Benetke — Bologna — Firence — Rim — Viterbo — to so bilo postaje. Viterbo ni bila pravzaprav tako slafoa jotniščniea, posebno dokler je bil stari komandant, ki je bil pravcati aiiiglofil in mi je vedno pravil novioe z londonskega radija. Tudi discipline ni bilo v zaporu nobeno in smo labko delali, kar smo hoteli. .Taz	dobil
uol »1- angleške iiSbeni-ke in knjitro, pa tudi juridie.no knjige in Welles o vo zgodovino iz Ljubljane. Vendar vam boni enkrat posebej kaj več pisal o Vi-terbi, saj som bil tam več kot ono loto.
Tndi. o Trstu morda drmrič, več. 25. marca sem imel tudi v Trstu vsega dovolj, tudi lenar-jenja. Proskrbel sem si nahrbtnik, gojzarje in različne malenkosti. Ko sem dail nahrbtnik na rame in so zaropotali gojzarji po kraškem kamenju, tedaj se mi je nekako zazdelo, da sem
pe. terorizirane od nemških o-jin šampanjoe, ki >o ga skrili in kupa to rje v, si je majhen narod hranili za osvobodilni dan." priboril toliko svobode, da mo-j re zborovati pod zaščito svojih brigad, svobodno in peti naše POUČNE KNJIGE
pesmi, da done iz gore v -oro,, Ang^ško Slovensko Berilo SS-ovcem navkljub.	j (F , Kern) _ VeaaM ^^
Prostor stiska. Še par novici	Cena $2.—-
ki jih najbrž že veste. Tovari- Brezposelnost Zwitter je direktor znanstve-
ožarjene od *onca. Pili smo ti- prelomil s starim ter da se je sto lepoto, kot Sven Hedin (sicer naj vra^ vzame vse Hitler-jance) vodo v puščavi. Po štirinajstih dneh pa se človek le nekako privadi in se vživi v novo življenje.
Vijies som pozabil omeniti zasliševanje, ki je trajalo od 7. zvečer do 5. ure zjutraj, s spre-mljevanjem bunk. Rezultata pa ni bilo nobenega. Zadnje mesece, <ko sem 'bil v pisarni zapora, se mi je malo bolje godilo. Imel sem več obiskov. Kuša in Tanja sta za mene res materinsko <skr-Ibeli. Vendar dolgo nisem ostal v pisarni. Takoj po obsodbi smo bili določeni za transport. Saj veste, kakšni so italijanski transporti. Roke nkljenjene do skrajnosti, pet mož na eni veri-
negn instituta na svobodnem ozemlju.
Vogelnik je mendn pri briga-j dali, ki pod o poslano Titu iz južne Italijo.
Zaenkrat bom nehal. ('o dobite to pismo, lwvm pa drugič Še kaj pisal. Zelo mnogo sem misli! na vas. Xa mamo, papana, na Stašo in "ta malga". Samo bojim se, da Sta^fi ne bi bila ta čas zagledala v kakšnega stasitega A mori kanca in da jo "ta mali" večji od mene.
Tel>e, papa, sem poslušal na radiju pred par tedni v Trstu. Več nas jo bilo skupaj, pa som komaj zadrževal ginjenjo. Vose* sem bil pa tako, da >«*m dal takoj za on liter j»o stari kranjski navadi.
Mnogokrat som n »i si iT na te iKe. mama. Tudi zadnjič, ko sem hodil po Krasil, pa je pihala burja kot nikoli, pa sem i-mel lopi sweater, ki =>i mi tra bila splotlsi in sem se ji smejal v brk. Polno jo trpljenja in lepote to novo življenje. mi žal, da som ga izbral in mislim, da vam tndi no. ČV morete, mi pišite na naslov po isti poti kot sem pisni! jaz.
Poljube vsem skupaj in partizanske pozdrave od Vašega
Boruta.
Pišite preko Glavnega stana Narodno osvobodilne vojsko Btovenija, odkoder pošljejo pismo meni. — B.
P. S. Te dni sem bil skupaj s tov. dr. Jožo ^Vilfanom. Z' ve-
Spisiil FrMD Krjavec
Cena 50e Obrtno knjigovodstvo
•268 strani, etana. — Knjiga J« namenjena ▼ prvi vrati aa stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter Seletollvarstvo.
Cena .—
Knjigarna
Slovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
V 1.1 C NI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va$ vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi norih Ilustracij!
edina vrtnarska enciklo
pedija za domaČo potrebo;
Nit visokih besed — vse je jasno, razločno, vporabno.
Tukaj je v eni sami knjigi VSE, KAR VASI JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, « sadil vi ln sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše p a je VRTNARSTVO BREZ ZEMI«JE; nova metoda za uničevanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine rvrtlie! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar ielite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavah, za vsako zemljo In vsake sezone.
To knjigo Je nredil E. L D .SEYMOUR, B. S. A., poznana oseba ▼ vrtnarstva, ki ga cenijo vrtnarski Izveden cL
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
IGRE
i
Domače živali
Spisal I»anilr Frlgol
Kreutzerjeva sonata
Spisal I*. N. Tolstoj
15
Suneški invalid
Spisal Silvester Kogufnlk
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Oprtnee
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
začelo drvijo žirij on jo. Ni?, voc ni nomskih njiiforrn. Povsod za stavni tovariši v uniformah z soljem je poslušal tvoje zadnjo
rdo?o zvoodo na titovki (partizanska oopifca). Povsod kropki in vodri olhrazi, polni vor v zmago. Tn tedaj mi ni bilo niti za liipw žal, da nisem nikoli resno mislili na možnost, ki sem jo imel, potem, ko sem prišel h zapora, da bi odšel k strien v fivioo. Kakšna sprememba, zdi s<* mi, da som vstopil v nov svot.
71a zvooor jo najavljen mi tin p:. Tvta ima svojo prisego. Dvorana je okrašena z napisi z našimi zastavami. Program je pe-
radijske oddaje in te v tem smislu prisrčno pozdravlja.
Sedeži za zavezniško vkorakanje prodani
Na črnem trgu v Parizu so razprodali že vse sedeže pri oknih po ulicah, po katerih bodo zavezniški vojaki korakali v Pariz.
Nek potnik, ki je iz Pariza prišel na Švedsko, je povedal, da so okna na Place de 1'Etoile
in Are de TriompTio prodali po ster. Nastopajo tudi na sa deikle- 30,000 frankov. "Vse je pri-ta, ki so vsa ennfko oibleeenaJ pravijeno za zmagovito zavoz-rdečakrila, 10cm širok modem, Inl5ko vkorakanje v Pariz." pri-
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpUlman
8
Pravljice
Zapinal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po raznili virih napisal Ojnro PanduriC
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
SptftJil silveafpr KoSntnik
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka za »iovensko mladino. Spliuil Ksaver MeSko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Izdala družba iv. Mohorja)
L. S kupoli
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igral — Tavel C.olln
30
Potopljeni zvon
(Igrat — Oerbart Hauptreann
31
Revizor
(Igra) — Nikolaj Vaslljevl«
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
33
Črne maske
(Igra) — Ij. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil C. Oolar
26
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogris
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili I_
36
Praški Judek
SpilLmannova povest — Pre-vel Josip Vole
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronto
33
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbežnlkln X, Boje
Kupite en "extra1' bond ta teden!
r-syKer Jo saloga teh knjig zelo omejena, je pri naročilu priporočljivo oma>
t«8 sbirk. da nam bo u ta n«fln mneoCe vmkeea padovoUltL
vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac p a, tudi k dru uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.

FRIDAY, AUGUST 11, 1944
■ MC9B
TRANOTUKN C.
PROKLETfl
Spisal KMTTiK RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L.
(96)
"Infamiija!" zaječi ter besen zmečka list. Nekoliko easa se ne gane in komaj diha. Potem vzdigne nagloma glavo in njegove beHe ustnice se povleče jo v bridek nasmeh.
44Brezimno pismo!" pravi zaničljivo. A potem se ga zopet poloti jeza.
pa vendarle bilo res?" zasiče. **.Iaz nimam sovražnikov. In potem vise te podrobnosti; Aunieres, cesta, zelena vrata, vrt, hiša . . . Xe, more ibiti res! Ona me ne ljubi, ona me zaničuje! O, gorje meni! Prevaran sem! (hia me je prevarala! O, malopridnima! malopridnica! . . . Nič ni nesrečnice odvračalo od te sramote, da, še misel na njenega otroka ne! Ona mi krade čast ter sramoti mene in otroka mojega! In jaz tem jo tako presrčno ljubil . . . jaz jo še ljubim! ... O, kako senfc prav imel, da sem sumil. Strašno, strašno! . . .
Kaikor be^en skoči pokonru, zamolkli, jezni glasovi izvijejo se njegovim prsom in žugaje vzdigne roke. Trenotek je mislil tudi na to, da bi tekel k grofinji ter ji pokazal pihanje.
Da je to storil, lahko bi se mu bila opravičila grofinja; Je resnieo naj bi mu povedala. Po nesreči pa grof ni izpeljal re svoje prvotne misli. Ljubosumnost je pogtfbna svetovalka; ona premaga razum ter zmeša tudi najmočnejši duh. Grof sklene, da se bode premagoval ter — maščeval, krvavo maščeval!
Lavrin načrt je bil izvrstno osnovan, njena osveta je zmagala! —
6.
Pri zajtrku je ibil grof Bussiere*s miren in ljubeznjiv. Silil se je celo, kramljati s svojo soprogo. Pri tem pa jo je o-fctro opazoval ter kmalu iztaknil, da je raztresena in slabe volje.
"To je slaba vest!" si misli. Ko vrtane izza mize, poprava pa glasno: 11 Ali pojdeš danes z doma?" "Da," odgovori ona. "To je lepo. In kam pojdeš?" "K Lavri." -
"Ali je ni bilo včeraj tukaj T"
"Da, pa obljubila sem ji, da jo danes ofciščem."
"Če rabiš voz, dam zapreči."
"Ne hvala. Od tu do ulice Anjou ni daleč, in izprehod ini ne bo škodoval."
Kakor hočew. Jaz po j dem tudi ven." S temi besedami jo zapusti.
Grofinja vzdihne. Zopet ji postane tesno pri srcu. A stva-i i ni mogla več opustiti.
44 Ali delam slabo?" se povpraša sama sebe. "Saj ravnam lc tako, kakor mi veleva vest
Ko sč je grof vrnil v svojo sobo, pozvoni strežaju. Ta hitro pride.
"Naročite mi voznika! Počaka naj me s svojim vozom na obrežju na og»u Rue Belleohasse."
St reža j se prikloni ter se obrne proti vratom. "Germain!" pristavi grof, "ko grofinja zapusti hišo, naznanite mi to brzol" Strežaj odide.
Grof stopi v svoj kabinet, kjer se je nahajala tudi izbrana njegova knjižnica. Odpre omaro, ki je v njej bilo mnogo dragocenih in redkih umetrcib reči. Iz bogato posrebrene ška-tlje vzame dvoceven samokres. Poizkusi petelina ter najde vse v redu Potem nabaše orožje ter ga dene v Žep. Njegov pogled je bil teman in žugalen.
Nekaj minut pozneje naznani strežnik grofu, da je mi-lostiva gospa zapustila palačo.
Gospod Bussieres vzame kobuk ter plane iz svoje sobe. Germain.je zmajal z g*avo začuden in tožen. Pričedsi na prosto, pogleda grof po cesti. Grofinja je bila izginila, pa najet voz je drčal že na koncu ceste.
"Ona je v vozu!" zamrmra grof ter hiti na olbrežje. kjer je čakal voz.	/
"Ali vas ni strežaj naročil T'* povpraša kočnjaža "Da."	'	* -
Grof od>pre vozna vrata ter skoči v voz. * "Kam T" povpraša kočijai.	V	>
4<V Asnieres."	'	«	«
"Tako daleč? Kaka trtica?"	f
"Povem vam jo kalror hitro bova tam." * "fie .boljše! Nisem prav znan v tem kraju, opomni koči-jaz, zapre vozna vrata, skoči na kozla ter požene konja.
* m H	'	• • •
Hiža v AsnierBT* je bila ta dan prijaznejša nego navadno, bcrt-nce ji sijalo skozi odprta okna vanjo.
Lavra in* Lacijan I*irrane sta čakala v pritličnem salonu. Lavra je bila po zunanjem mirjna in vesela; v notranjem pa zelo nemima. Zanašata se je pa 'ljubosumnost in naglo jezo grofavo. Kolikor groznejši bi bit konec, toliko bolje za njen srd, ca njeno maščevalnost! "če bi pa priša!"
Tudi Liucijan je bil pol nemira in hrepenenja. Imel je zopet videti in govoriti ž njo, ki je bila vsa ljdbezen njegovega area! Udarila je ura tri.
"Če bi pa nf prišla IR de Lucijan.
Lavra je vstajala vsak hip ter hodila k okim gledat in po*«.	j
' (Nadaljaruj* tladij
PABERKI
Pod tem naslovom sem že mesto, odkoder prihaja zvok
pred časom marsikaj opisal, kar je bilo vredno omeniti, o našem lokalnem življenju, v o-krožju mojega poznanja, in o stvareh, katere so vredne omeniti jih v javnosti v kratkem. S tem mislim, da stvar opišem orginalno, tako kakor se dogaja, brez da bi posegal po vsega mogočih dišavah, s katerimi pomočjo bi poskušal napraviti celo povest.
Zato mislim, da se velikokrat č®oveku pripeti slučaj, ki je povsem vreden, da se ga človek spominja, posebno ako v njem najde par ur užitka po dobrem, ki je vredno, da se o tem pove prijateljem ali pa celi javnosti.
Tako nekako se mi je pripetilo preteklo nedeljo. Zaželel sem si ma<k> življenske izpremembe, in pa da pokažem roge toplo-metru, ki nas muči v New Yorku že ta drugi mesec s preko JK) stopinsko žerjavco, pomešano z skoraj nevzdržno vlago, sem se napotil k "Revnem hudiču", najbližji kraj v newyorski metropoli, kjer bi našel že vsaj malo naravi podobnega: Malo zelenega grmičevja, ali pa v izrastek praprot a, v katerega bi za ril v tej .skra jni sili, svoje, od vlage prekuhano telo in zakričal: Kje ste smrekovi in bo
materinega jezika.
Po par dobrih minutah, zagledam na olblikanem gričku v goščavi precej iprHično družbo, in kakor sem iz daljave sklepal da je v jako dobrem razpoloženju. Edino kar me je motilo pri tem je, da nisem vedel ka-kove barve je ta družba, za to sem napravil okoli nje približno krog kranjske klobase, in sem se priplazil kakor Partizan, da se prepričam ako smo vredni eden drugega.
V neposrednji bližini, izza gostega grmičevja, sem pa spoznal obraize skoraj polovico "Slovanovih" članov, njih družin in prijateljev, in sicer Mr. M. Pirnata z njegovo boljšo polovico; Mr. L. Mufa ravno tako; celo družino Mr. F. P). Padar-ja; Mr. Dergar.ca, in pa drugi, kateri so že bili tam in kateri so prUH pozneje, katerih pa pra.v po pravici ne morem objaviti po imenih, kjer jih poznam le po ohratzih.
K družbi sem pristopil kakor deseti brat. Sprejeli so me pa kot svojega! Za dolgo mizo, pogrnjeno z vežemi belimi namiznimi prti, so mi odmerili prostor, kjer so mi boljše polovice izletnikom ponudile golaža, pn
kajene svinjine in raznovrstne-
rovi gozdovi naši li očet o v "ki ** <lo™<?. ^.™vljenega o*« ______-i: „i • -_____via. PnjateW. L. Giov
ste nam opajali pljuča s svojim vonjem? Kje so tiste sveže mahove gozdne preproge, na katerih sem se tolikokrat zleknil in zasanjal o bodočnosti, katera mi pa ni prinesla drugega kakor bombaževi na s to postelno podklado, kamor vržem iz dneva v dan »svoje trudne kosti, in še tisto moram skrbno pregledati, da li sem sam.
Po dobri polurni vožnji sem i at op i 1 na postaji Van Wyok Blvd. Prvo kar je bilo posebno zanimivo za mene, je bilo. da sem zagledal zajčka, ki je precej urnih korakov prekoračil prometni Bulevard. Mislil sem si v svoji pregrešni požresno-sti: "Zakaj mi ne skočiš v roke? Namatzal bi te z dišavami; osolil bi te in skrbno opražil v gozdu, nazadnje pa pogoltnil in obdržal dobri spomin."
Seveda, pametna žival ni bila mojega mnenja, svoj repek hoče prihraniti za strastnega lovca v jeseni, ki ne ubija iz po-žrešnosti, pač pa iz naslade, katero radi lepšega imenuje — "Sport"!
Pred 28 leti, sem poznal to okolico kakor mojo roj-stno vas.
ja. Prijatelj L. Giovanelli, je pa postavil pred me veliko čašo hladnega piva, katerega je na točil iz sodčka, ki so ga imHi nastavljenega v senci bližnjega drevesa.
Med odmorom slovenske narodne pesmi, s katero so bili jako radodarni, smo marsikatero vganili, brez katere bi bil izlet v naravo ravno tako kakor znanci brez ocvirka.
Celi popoldan, prav tja do šeste ure, je šlo vse posreči brez vsakega nedostanka. Ko sem pa ravno poskušal domačo potico, katero je spekla gospa Padar, pomazano s pehtranom katerega je nabrala kakor mi je povedala v vrtu zmage go-.«pe Drčar, je pristopil k mizi Mr. L. Giovanelli, in nam je ves preplašen naznanil, da sodček pod drevesom dela zgsuoro, oziroma da se punta. Mr. L. Muc, je kaj hitro presodil, da ima sodček «flcoraj gotovo "tov blod prešar". Hitro so dognali, da ga je treba postaviti na glavo, in da bo še nekaj časa ostal pri živijenju, ako se z njim malo bolj čedno ravna.
Temu dopisu sem dal naslov "Paberki". kjer bi ne smelo
KO SE JE NAROD PREBUDIL
Družine obešenih generalov ubite
Poročila, ki so iz Španske prišla v Bern v Švici, pravijo, da so bile usmrčene vse družine osmih častnikov, ki so bili v to-rek ot>ešeni, ker so bili v (zvezi z bombnim atentatom na Hitlerja 20. julija.
Poročilo pravi, da so usmr-čene žene. otroei in stariši častnikov, v marsikaterem slučaju tmli bratranci in ožji prijatelji.
Katherine Hepburn in Walter Huston v gou Seed", ki se sedaj kaže v Radio ('itv
novem filmu "Drn-Music Hall, X. Y. C.
Niti kapljice olja se ne sme potratiti —
zato ker benzinska industrija stoji j»re<l novimi težkfM*anii benzirraske dolbave in razdelitve, in omejenimi skladišči, postaja problem zadostne dobavit ve na vzhodni obali posebno t«-«aik in civilisti ne smejo tratiti niti kapljico l>enzina, kerosina. ali kurilnegii olja, je dejal Ralph K. Davies l'pravite*!j za 1m»ii-zin.
"Z spremenitvijo mnogih dodatnih tankov (»d civilne v vojaško uporabo postaja od dne do dne težje nadomestiti civil-
8000 let stare ameriške umetnine
Tz Mexico Ciudad, države Mehike, se javlja, da so naš/Si na posesvn slavnega slikarja, l>ieiro Rivera, krasne vaze, ki so stare najmanj ft(KK) let. Te vaze so izdelali starodavni a-meriški umetniki naroda. Toltekov. Ttivcrovo posestvo _jt» par milj južno od imenovanega mesta.
Vaze so našli delavci v drugi dolenji plasti lave ognjenika Siktii. ki že več tisr>č »M miruje. XajlnfNse mod dragocenimi umetniškimi di'li je kip boginje dosedaj nepoznanega imena,
SRDA.) IGRA
SLCXVITA NOVA IGRA
PRKST*»X STCHCKS.A
"HAIL THE CONQUERING HERO"
kjer tin*l<t|rnjo
EDDIE BRACKEN
ELLA RAINES WM. DEM A REST
SJjajMi ''<etrtiiii'' jirizor nn «h|iii VAI'CHAN MONKOK in njej.'«.v ork»*ster: <iII.MAIS(t\ in JANE SLATER
['(tsdijia ilixl.-ilnn |>rivlm'-iiost : «ENE SHKI.IHIN
PARAMOUNT THEATRE
Broadway in J^rd StrfVt New York
ne uporabe,je dejal Mr. Da-' kajti, ko so prišli v srenjem ve-vit4s-	ku v Mel i i ko necivilizovani Ev-
ropejci, so požgali vse knjižni-
Nova odredba za benzin, kj
ce naroda To! tek o v, zajeilno z
Seznanili, so me z njo starejši v<vS	kakor k več jem
.^Bovenski priseljenci, kjer smo' 9n? 5tolono- ravno sem pa
ga bodo imeli možje na do-f knižnicami Aztekov. Geologi pustu
Od 2.\ julija, 1!>44 dalje b»xlo člani vojske na dojnistu za tri ali več dni imeli pravico do ene galone l>enzina za vsak dan dopusta, kar Ik> znašalo največ 'JO galon. Xovo pravilo nadomesti od redi >o ]M»tih galon za vsakega člana na dopustu, ne glede na dolžino dopusta.
v vročih in soparnih dfnevih vr gli skupaj za sodček dobrega piva, pa maj si je že bil ona vrtu gostilne, katero smo poznali pod imenom pri "Revnem hudiču", ali pa streljaj od tega prostora, v katerem smo si za en dan, s slovensko narodno pesmijo in sodčkom dobrega piva v gosto zaraščenem gozdu vstanovili svojo republiko.
Žalibog pa, da velika večina teh slovenskih pijonerjev že spi večno spanje na pokopaQti-šču sv. Trojice in pa drugje .
Moderna potreba, je pa to o-kolico tako izpremenila, da sem se ob pogledu, na modeme stanovanjske stavtbe, in na novo speljane buievarde, kjer so bile preje kozje steze, počutil pravega tujca.
Pot sem vbral v smer kjer sem videl največ zelenega drevja. In res, po par dobrih minutah, fco sem zavil ia prometne ceste v zeleni gozd, ftem za-čul čAorvensko govorico bree da bi videl kakega človeka. To rrw je tako navdušilo, da se je v meni obudila) mladeniška sila, katera premaga vse ovire do zaželjoinega cilja: Z rokami sem se po strmih bližnicah o-prijemal golih drevesnih korenin, katere so izprali budournd-ki, samo da preje pridem na
opisal eeli užitek v tej družbi zelo površno, je nastala skoraj cela zgodbica, kateri bi moral dati navsilov "Med prijatelji v naravi."
Ako je kaj preveč zapisanega, je kriva Fanv, ki je, ko sem ob slovesu odhajal po strmini na vadol zakričala za menoj: "Pa kaj napisi !**
F. R. Vavpotič
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker iell. da m čim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica
"mladi vojaki"
je Mr. Jerry W. Kopriv*«* uredit m založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to je
Sedaj 35c
Dva komada za 70 centov. Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Co.
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
so dognali, da je vulkan Siktii zadnjikrat lvljuval lavo pred KOOO let. Tolteška civifecija je bila izre<lna razvita najmanj fi—7000 let pre«rt rojstvom Kri-sta.
RADIO CITY MUSIC HALL
Iz'oibeni Prostor Naroda Rockefeller Center. New York
Svetovno premiera iu<%r«K'n«- slikt* o Ijnliezni in (M»triimii- s!«»h»h'ii nn IVjirl Hui'k-iiii veliki noveli. IN v«-sf <» dekletu, ki je navduševala bojevnike na Kitajskem!
DRAGON SEED
KATHERINE HEPBI'RN
Walter HUSTON—Akim TAMIROFF Aline MACMAHON
Nii vHikt-m «Klru: "SKY lllGtl". kt ilost-ž^ viSt-k m«"lijliJ»- in l»l»-!<ka — iiast/tpajo RiH'kfltM, Olt-t- <*lub.
Ballet in .Musir Hull Symphony i iri-ln-wtra.
NAJVEČJI SVETOVNI FILM V 50. LETIH!
darrvl f. zanuck-ov
a
WILSON
99
ROX Y
V TECHNIC« »I.i »R
7th AVENUE in 50th STREET NEW YORK CITY
FIT,M O KATEREM VSI GOVORIJO
Slikovit prizor iz Parrvl F. Zanudk-ove^a filma "Wilson'*, sedaj kažejo to sWko v velikem Eoxy Gledišču v New Yorku.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila pozornost vsegm ameriškega naroda, daje pinaielj nasvet, kako bi bilo mocote po sedanji vojni evropskim narodom. Iz vneta evropskih driav, tudi Is JugosUviJ«. so prišli naseljenci v Ameriko In pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo driavo na svetu. Sedaj Je prttel ias, da Združene držaie pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in m oil. Pot na dve strani — kakor bi se mogel nalor knjige prestaviti iz angle&ine — Je Jako zanimiva knjiga ia Ja priporo&uuo vsakemu, ki razume angleftko.
"What's Your Name"
''človeški odgovori na vprašanje, ki m tlte arete milijonov . . ft-
tanje te knjige je bogato plačano."--Taka se Je Izrazil veliki
ameriški dnevnik a tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pottljam Money Order ms 9.............. u lastnoročno
podplssDo(l) knjlgo(l):
Moje Ime ....................................................
St., ulica all Box fit. ............................................
Mesto In drla v«...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.