STEv 39 Ptu|, 18. oktobra 1957 letnik x. Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 ~ Telefon 1S6, NB Ptaf 5lev. 643-T-206 — Ure- tuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton BatJtnan — Rokopisov n« vračamo — Tiska Mariboreks tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Pred nami so volitve v občinske zbore — 20. okobra in v zbore proizvajalcev — 26. oktobra .1957, za nami pa je čas predvolilnih priprav. Na sestanku množičnili organizacij in na zborih volilcev smo slišali diskutirati volilce in smo se po vsebini njihovih pred- logov, pobud in tudi zahtev lahko prepričali, da naše ljudstvo dobro razume pomen in vlogo občine kot celoto in zbora proizvajalcev kot drugega doma ljudskih odbo- rov. Če se spomnimo nekaj let nazaj in na taltratne pravice ter kom- petence ljudskih odborov ter po- mislimo na sedanje pristojnosti občinskih ljudskih odborov, mora- mo priznati, da je pristojnost ob- činskih ljudskih odborov zelo na- predovala. Bo pa še bolj, ko b<> izšel novi zakon o prfenosu ne- katerih pristojnosti okrajnih ljud- skih odborov na občinske ljudske odbore. Vse zagotavlja, da bo v bodoče vloga občine vedno večja in da bo tudi sposobna usmerjati ves gospodarski razvoj na svojem področju. Zagotovila si bo lahko sredstva za razvoj proizvajalnih sil, za okrepitev obstoječih in ustanovitev ter ugoden razvoj novih gospodarskih obratov na svojem področju. Nedeljske volitve v občinske zbo- re in volitve 26. oktobra v zbore proizvajalcev veliko pomenijo tudi za nadaljno krepitev de- lavskih svetov in organov družbe- nega upravljanja. Obstajajo vsa zagotovila, da bodo občinski ljudski odbori, sveti in komisije poleg skrbi za gospodar- ski napredek v občini izrabili vse možnosti za čimboljše funkcioni- ranje celotnega občinskega apa- rata in krajevnih uradov in za čimboljši stik volivcev z voljenimi odborniki ter organi oblasti ter da bo tesno .sodelovanje ob med- sebojni pomoči vodilo k vse- splošnemu napredku, kjer si ga želijo in kjer se tudi zanj borija V sedanji predvolilni aktivnosti vse članstvo Socialistične zveze podpira članstvo ostalih mno- žičnih organizacij in občane, naj pridejo v nove občinske ljud- ske odbore kandidati, žene in možje ter mladinci, ki so k do- sedanji graditvi ljudske oblasti naft?eč doprinesU in ki tudi obe- tajo največ prispevati k njenemu Tiadalnjemu razvoju in kandidati, ki bodn med volivci in organi ljudske oblasti tesna in trdna vez in ki bodo znali želje in predloge volivcev pred občimJkim ljudskim odborom pravilno tolmačiti in podpirati njihovo najpravilnejšo rešitev. V svete in komisije novih ljudskih odborov naj pridejo vsi sedanji kandidati, ki sicer ne bodo izvoljeni za odbornike, ka- žejo pa resno voljo sodelovati pri občinskih ljudskih odborih in nji- hovih svetih ter komisijah in ki imajo veliko zaslombo med volil- ci. Naša skupna želja je. da bi temeljili naši novi občinski ljud- ski odbori, sveti in komisije na delovnih, odločnih in pravičnih ljudeh, predanih naši socialistični poti k napredku, miru in medna- rodnemu sožitju. Objave kandidatov so že na vidnih mestih. Volilni listki so že vsi, ki so pomagali pri pripravah na volitve in pri izvedbi volitev samih imajo polne roke dela, da bodo volišča lepo okrašena, da bodo volilni spiski v redu in skratka, da bo vse nared za čas, ko bodo stopili na volišča prvi in sledeči volilci in dali svoj glas za najboljše kandidate. V prihodnji številki bomo lahko sporočili našim bralcem rezultate nedeljskih volitev in imena iz- ve! ienih odbornikov v občinske zbore in smo prepričani, da boao rezultatov nedeljskih volitev veseli vsi državljani, ki so doumeli po- jem teh volitev in ki so jih pod- prli s svojim glasom za-najboljše kandidate. Na predvolilnem zborovanju v Ptuju je IJ. t. m. govoril zvezni Ijuaski poslanec dr. joze FotrC. Uvodoma je pojasnil vodvcem, da je nosa zunanja politika identična z naso notranjo politiko. Borba za mir se ne more omejiti le na ne- katere dezeie gibanja. Vojna pomeni nevarnost za vse. hlove odnose je možno doseči le ob naj- širšem sodelovanju vseh narodov. To pa izključuje sleherno impe- rialistično alt. hegemonistično ak- cijo. Naši opazovalci na svetovnem kongresu Svetovne sindikalne fe- deracije v Leipzigu so jasno po- vedali, da smo Jugoslovani proti slehernemu hegemonizmu in mo- nopolizmu ne le v odnosih med narodi, temeč tudi znotraj sve- tovnega dravskega gibanja. V naslednjem bi nanizal nekaj misli iz govora zveznega poslanca tov. dr. Jožeta Potrča. Naši borbi za enakopravnost med narodi v zunanji politiki od- govarja zavesten proces decen- tralizacije in demokratizacije v naši notranji politiki. V zunanjem svetu se zavzemamo za pomoč ekonomsko razvitih dežel manj razvitim in zaostalim deželam, -in sicer v obliki dolgoročnih kredi- tov za ekonomski razvoj, v nasi deželi pa si prav tako prizadeva- mo, da bi postalo sleherno pod- ročje ekonomsko sposobno za sa- mostojno življertje in ustvarjalne delo. Danes smo že na stopnji, ko je več odvisno od široke iniciative od spodaj kot Qd ukrepov od zgo- raj. Zvezni organi bodo v bodoče razpolagali le še z 20 odst, skup- nih investicijskih sredstev, med- tem ko bo ostalo po novi delitvi dohodkov republikam, okrajem in zlasti občinam ostalih 80 odst. Te- žišče vse ekonomske in družbene aktivnosti prehaja na občine. Ta bo še bolj kot doslej vir široke ekonomske pobude množic. Ni se treba ustrašiti težav, ki se tu pa tam še pojavljajo in so povečini posledica administrativ- nega vodstva gospodarstva in tu pa tam zaostalejših oblik proiz- vodnje. Tudi prvi parni stroji nt- so delovali tako kot so si to že- leli njihovi konstruktorji aii last- niki. V vseh deželah se pojafvlja- jo v prvi polovici 20. stol. težnje po združevanju proizvajalcev. Mi smo dosegli z vsklajevanjem de- lavskega upravljanja in komunal- ne ureditve najugodnejše pogoje za zmago odnosov v korist vse- mu ljudstvu in za daljše razdob- je. Naša decentralizacija je taka, da ne izključuje centr^nega jJa- niranja in enotnosti v razvoju proizvodnje. To enotnost jamči družbeni plan, ki pa omogoča obenem podjetjem široko samo- iniciativo. Privatnolastniška stihi ja je glavna zavora v tehničnem in ekgnomskem razvoju buržoaz- nih dežel. Znanstveno delo v Sov- jetski zvezi ima prav zaradi tega ugodnejše pogoje. Zelo široke možnosti za hitrej- ši razvoj občin v ekonomskenj iT. družbenem pogledu odpira zakon o razdelitvi narodnega dohodka. Ta ima namen, postaviti vse to- varne in podjetja v enakopraven položaj in jim omogočiti enak starL Ta enakopravnost » i^aža v tem, da lahko dosežejo vsi Z boljšim delom, s cenejšo večjo in kvalitetnejšo proi27vodnjo, bolj- še dohodke za plače in splošne družbene potrebe v okviru občine. Nagrajena bo večja prizadevnost kolektivov. V LRS so razpolagali doslej kolektivi s 5,5 milijarde din, odslej bodo pa razpolagali letno z blizu 13 milijardami di- narjev. Individualno delo je težko iz- meriti z denarjem. Objektivnejše merilo za uspeh dela lahko dobi- mo šele preko tržišča. Posebnost novega zakona bo tudi v tem, da se bodo računali dohodki občine po minimalnih plačah delavcev. Kjer bo več zaslužka, bo tudi več dohodkov občine. V občinah, v ka- terih se več proiz\'aja, so tudi splošno družbene potrebe večje. Razumljivo je ,da se bodo v ta- kem sistemu delavci bolj zavze- mali za čimsimotrnejše gospodar- jenje z občinskimi proračunskimi sredstvi. Ekonomsko šibkejše ob- čine bo treba še vedno podpirati, toda ne s proračunskimi dotacija- mi, marveč s takimi oblikami eko- nomske pomoči, ki bodo pospeše- vali njihovo lastno produktivnost. Ne torej z miloščino, marveč z usposabljanjem za samostojnejše življenje. Če smo proti takozvani »soc:ali« — izraz ni preveč primeren, — ki včasih hromi ustvarjalne sile, nismo proti pomoči, ki smo jo v poedinih primerih dolžni nuditi otrokom, delanezmožnim in dru- gim, ki so pomoči potrebni. Teži- ti moramo za tem, da bo dobila pomoč stalnejšo obliko in eko- nomsko podlago. Pri nas je še mnogo krajev, ki preko socialne pomoči, z dotacijami in regresi njihov ekonomski dvig. Procenti v napredku proizvod- nje nas ne smejo zavajati. Čim manj je neko področje razvito, tem višji procent se pokaže že ob več prejemajo kot dajejo. V teh bo treba proučiti vse možnosti za najmanjšem dvigu proizvodnje. Ob vseh ugodnih perspektivah se moramo zavedati, da kljub učinkovitim ukrepom hitrejšega napredka ne bomo mogli doseči kar preko noči. Naši delovni ljud- je si že prisvajajo realnejša me- rila, kaj je v danih pogojih mož- no doseči in kaj ne. V našem si- stemu postaja vsak človek peke vrste javni delavec. V dohodkih še zaostajamo za industrijsko razvitejšimi deželami, toda v našem družbenem življe- nju ustvarjamo take odnose, da postaja naša socialistična dežela obenem vzgled vsem drugim, ne glede na njihovo ekonomsko moi-. Vse naše predvolilno politično delo bo doseglo svoj smoter, če bo bodoči občinski odbor še bolj povezan s svojimi volivci nepo- sredno in prek vrste družbenih organov, ki so se že doslej zelo dobro uveljavili. K. Mladina je pripravliena na volitve Zbori volivcev so v večji meri že za nami. Ponekod so bili zelo dobro obiskani, drugod pa manj. Na vseh je bilo mladine naj- manj. Mladinski funkcionarji se sprašujejo, kaj je temu vzrok. Naši mladi ljudje so bili slc^r na svojih sestankih seznanjeni s potekom in pomenom volitev. Ko smo vprašali naše mladince, zakaj se niso udeležili zborov volivcev, so v večini primerov odgovorili, da nekaterih doma niso pustili, češ, da nimajo na •izbori hkaj iskati, ker bodo že starejši sami vse opravili. Kljub temu, da se mladina ni veliko- številno udeležila zborov voliv- cev, pa kandidira v občinski zbor in v zbor proizvajahcev okrog 25 mladih. Čeprav stre- mimo za tem, da bi se naši LO pomladili, ni bilo dovolj propa- gande, naj kandidira čim več predstavnikov mladine. Ponekod ne želijo, da bi mladina imela v IjO svoje predstavnike, tem- več da bi bilo v LO čim več od- raslih, izlcušenih'ljudi, ki bodo znali dobro gospodariti v obči- obdobju volitev v LO. Mladini ni vseeno, kako bodo potekale volitve in kdo .bo prišel v Obč. LO. Skrbela bo, da bodo izvo- ljeni res požrtvovalni ljudje, da bodo lahko mnogo koristili pri bodočem delu in napredku na- ših občin. Mladina bo na dan volitev prva na voliščih in bo Pekarsko in slaščičarsko podjetje »Drava« Ptuj je ob 10-letnici ob- stoja razvilo nov sindikalni prapor na dobro pripravljeni slovesnosti v dvorani Obč. ljud. odbora Ptuj ni. Mladinec, ki se do sedaj Se m izkazal v javnosti in mu niso znani problemi, še manj pa delo občme, sigurno ne bo mogel ta- ko koristiti občanom kot drugi. Zato tudi kandidira malo mla- dme. Naša mladina pa lahko vpliva pn volitvah na izvolitev naših kandidatinj in najboljših kan- didatov. Napredne in izkušene žene naj so^ločajo pri uprav- ljanju občine. Mladinci bodo na volitvah tudi za kurirje. Letne konference osnovnih mladinskih organizacij bodo v glasovala za najzaslužnejše in najboljše kandidate, žene in mlade ter odrasle resne ljudi. Na letnih konferencah tekom tega meseca bodo osnovne mla- dinske organizacije ocenile do- sedanje delo in izdelale načrt za delo v prihodnjem letu. De- legati, ki so se udeležili VI. kongresa LMS, obiskujejo se- stanke in tolmačijo mladini za- ključke in naloge sloveniske mla- dine za naslednje mesece. Vse letne konference bodo do začet- ka novembra, proti koncu dru- gega meseca pa bo tudi občinska letna konferenca. 20. OKTOBRA VSI NA VOLITVE Sedež nove velike ptujske občine M&dtem ko je svet več ali manj pod vtisom prvega umet- nega satelita, ki kroži skupno z raketo okrog zemlje in počasi zgublja svojo začetno hitrost, se diplomati, politiki in generali znova ustavljajo na trdnih tlsh. Spet se nevarno kadi iz srednje- vzhodnega kotla. Turške čete se posipešeno zbirajo na sirski meji, sirska vlada pa je v duhu med- sebojnega sporazuma povab.la egiptovske enote na svoje tlo. Za vsak primer, pravi. Prizadevanja, da hi Francija potem, ko je skupščina izglaso- vala Bourges-Maunouryju neza- upnico in je ta odstopil, dobila boljšega naslednika, so po vsem tem manj zanimiva. Saj je stat o pravilo, da so zadnje francosko vlade šle po gobe prav zaradi alžirskega vprašanja. Glede tega je namreč med številnimi stran- kami preveč predlogov in preveč — različnih interesov. Odkar je Sirija prejela f>rve pošiljke sovjetskega orožja in se odločno naslonila na politiko mi- roljubnega sožitja ter aktivne nevtralnosti med Vzhodom in Zahodom, kakršno vodi tudi Egipt, je za nekatere zahodne, predvsem ameriške, krog po- stala — »sovjetski satelit«. Urad- no sicer trde, da sirska neodvs- nost« še ni tako v nevarnosti, toda gospodarski mogotci ter vo- jaški krogi gledajo na vse to s svojimi, blokovsko še bolj obar- vanih očmi kakor — državniki Značilno je, da je Sirija s po- sebnim pismom obvestila Zdru- žene narode, ki prav sedaj zase- dajo, na nevarnost na sirsko- turški meji in tudi zaprosila za posebno nevtralno komisijo, ki bi zadevo raziskala. Na nevarnost je opozoril tudi sovjet^i zuna- nji minister Gromiko. Menda naj- bolj je razkuriJ washingtonske kroge, k,-> je dejal, da ima na razpolago zanesljive informacije o tem, da je turški generalni štab s pomočjo »ameriških svetoval- cev« pripravil podroben načrt za napad na Sirijo. To bi se naj cgodilo takoj po parlamentarnih volitvah v Turčiji, 27. tega me-_ seca. Ameriški zunanji minister Dul- les je na tiskovni konferenci v sredo dejal, da po njegovi sodbi ni nevarnosti za spopad in da tu- di velesilam ne bo treba posredo- vati — z orožjem. Toda kaj bo tedaj, če bodo vojaške glave v Ankari izsilile spopad ali incident večje narave, kot so bili številni dosedanji ? Spomnimo se samo korejske tragedije! Svetovna javnost pričakuje, da bo Generalna skupščina še pravo- časno zajezila nov spopad. Tam, kjer se križajo interesi blokovsko opredeljenih velesil — in ta pri- mer je na Srednjem vzhodti — je nemogoče govoriti v »k)ka'nj praksi« ali »lokalni vojni«. V Moskvi z izredno občutlji- vostjo spremljajo razvoj dogod- kov v tem delu sveta. V ta namen je prvi sekretar CK KP Sovjet- ske zveze Hruščev naslovil na zahodnoevropske socialiste poseb- no p>oslanico, v kateri opozarja na nevarnost pred vojno med Si- rijo in Turčijo. Arabski svet pa svet kaže so- lidarnost, četudi vplivajo nanj še vedno najrazličnejši — tuji vplivi. Tako je Jordanija, ki vsekakor ni sirski prijatelj, sporočila, da bo smatrala napad na Sirijo za na- pad na — svoje ozemlje. Navzlic prozahodnjaški usmerjenosti, ki jo je ubral kralj Husein pred ne- davnim ... Pomoč je obljub la ' tudi Saudska Arabija. Arabska solidarnost lahko vsekakor od- igra pomembno vlogo pri zmanj- šanju mednarodne napetosti v tem delu sveta. stran 2 PTOJSKI TEDNIK 18. OKTOBRA 1957 Že v zadnji števflki lista srn o naSim bralcem oMJubHi besedo, dve o nekaterih naših kandidati h. Do vseh se je potrudil naš so- delavec in se tudi ob tem stiku z našimi znanci in dosedanjimi javnimi delavci ter kandidati za zbw občine Ptuj prefM-ičal, da jim razne dolžnosti jemljejo vsako minuto časa in da jim je bilo kar neprijetno, ko jim je naš sodelavec priznal, da gre za inter- vju in za program njihovega bodočega udejstvovanja v organih ljudske oblasti. Svetovali so našemu sodelavcu, naj raje več piše o ostalih kandidatih. Do njihovih slik je bilo težko priti, pa smo jih na vsak način hoteli uporabi ti tik pred volitvami in na naše najboljše kandidate spomniti volivce. Postavili smo jim nekaj vprašanj in tudi posneli najvažnejše po njihovih odgovorih, ki ka- žejo na resen pro3ram njihovega bodočega zalaganja v ljudski oblasti Ivan Kranjčič Ivan Krajnčič, kandidat v prvi volilni enoti za občinski zbor: »Čemu pripisujete v novi ob- čini največji pomen?« »Menim, da bomo lahko dose- gli v občini boljše gospodarske in splošne družbene reraltate le, če bomo pritegovali k razpravljanju in odločanju o uporabi razpolož- ljivih sredstev za dvig življenj- ske ravni čimveč prebivalstra. Več glav več ve. Doslej se je več- krat maščevalo, da volivci niso bili o marsičem pravočasno po- učeni in obveščeni, če pa so bili, pa marsikje niso upoštevali nji- hovih pripccnb in predlogov. Kri- tika volivcev je bila tudi večkrat prepozna in upravičena, ni pa bila vedno učinkovita, ker je odbori in komisije niso upoštevale. Te- mu se lahko v bodoče izognemo, zlasti če bomo delali po progra- mu za vso mandatno dobo, kot bi to moralo biti že doslej.« »Od katere gospodarske pano- ge pričakuje občina največ do- hodkov?« »Od vseh. Tudi od najmanjše- ga uslužnostnega obrata, obrtne delavnice, trgovine ali kmetij- skega gospodarstva. Od zrna do zrna — višja življenjska raven. Dosedanja praksa nam je večkrat p(^azala na veliko hibo v našem gospodarstvu, da smo podcenje- vali razne uslužnostne obrate, ki so ljudstvu in njegovim vsakda- njun potrebam neobhodno po- trebni, jih pa je premalo. Samo' veliki ii^ustrijski obrati nam ne morejo v vsem pomagatL Novi občinski ljudski odbor bo moral upoštevati tozadevne resne pred- loge volivcev, ki so na lastni koži najbolj občutili pomanjkanje uslužnostnih obratov. Industrija lahko veiato pripomore k izbolj- šanju našega gospodarstva, ne more pa storiti tudi tega, kar lahko mali uslužnostni obrati.« JULKA KANCLER >V razvojnem procesu organi- zacije ljudsice oblasti smo pri- šli do tiste stopnje, ko postaja občina osnovni činitelj za vse- stransdd razvoj svojega pod- ročja. Vsi se zavedamo velikega pomena gospodarskega razvoja, saj so materialna sredst%ra po- goj za ostale dejavnosti, vendar pa pri te»n ne smemo zanemar- jati taikozvanih »negospodar- skih« panog. Pravilna razdeli- tev ustvarjenih sredstev je ena najvažnejših nalog občinskega ljudskega odbora. Upoštevati je treba tudi potrebe zdravstva, socialnega varstva, prosvete in kulture, sicer bo zanemarjanje teh potreb zavrlo tudi gospo- darski razvoj. Zidravstvena služba je v naši novi socialistični družbeni ure- ditvi dobila novo vsebino, ki pa je še niso v celoti dojeli niti vsi zdravstveni delavci niti ostali državljani Ne gre tu samo za zdravljenje, temveč tudi ni to v prvi vrsti — za preprečevanje bolezni in za čuvanje ljudskega zdravja. Centri tkke zdrav- stvene sltižbe naj bi bili naši zdravstveni domovi, ki so dobili z novimi zakoni trdno organi- zacijsko obliko, pravilno vse- bino pa jim lahko samo dajo dobri zdravstveni delavci in do- bri organi družbenega uprav- ljanja pri teh ustanovah. V naši občini imamo Zdrav- stveni dom v Ptuju in Kidri- čevem. V Kidričevem so mate- rialni pogoji za pravilno delo- vanje prav dobri, saj ima Zdravstveni dom lepe prostore in tudi dovolj instrumentarja, razen tega pa še dovolj zdrav- nikov in medicinskih sester. Drugače je stanje v Zdrav- stvenem domu v Ptuju. Tu so sedanji prostori popolnoma ne- zadostni, pa tudi zdravstvenega itadra — višjega in srednjega — je premalo. To čutijo naši ljudje na lastni koži, ko cele ure čakajo pred ordinacijami, pa tudi strokovno nadzorstvo je to ugotovilo. Zato bo moral novi občinski ljudski odbor brezpogojno urediti in razširiti prostore Zdravstvenega doma, za povečanje zdravniškega oseb- ja pa pripraviti primerna sta- novanja. Zdravstveni dom v se- danji obliki ne zadošča niti trenutno potrebam po zdrav- niškem varstvu, kaj šele pove- čanim potrebam, Id bodo na- stale , po uvedbi obveznega zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, ki se bo izvršilo tekom prihodnjih let Za varstvo matere in otroka smo dosegli v občini kar rela- tivno zelo lepe uspehe. Saj smo tekom let s ponK)čjo Unicefa pri Zdravstven^n domu v Ptu- ju odprli otroški dispanzer, di- spanzer za žene in Materinski Jom — da ne govorim o raz- širitvi pediatričnega in gine- kološkega oddelka v bolnicL Tudi pri Zdravstvenem domu v Kidričevem bodo te dni otvorili dispanzer za ženo in otroka. Razširili smo tudi mrežo posve- tovalnic po terenu, vendar so prostori in oprema za te posve- tovalnice zelo skromni, zdasti občutno pa je pomanjkanje ba- bic, ki so v dosedanjih pogojih edini zdravstveni delavci na vasi. Z zgraditvijo nove lekarne v Trstenjakovi ulici v pritličju nove uradne in stanovanjske zgradbe je odpravljena ena od velikih ovir urejene zdravstve- ne službe. Prejšnji lekarni ne ustrezata več pogojem f»odobne lekarne. Velika nova lekarna bo lahko opravljala svojo dolžnost pod urejenimi pogoji. Pri Zdravstvenem domu v Ptuju bo treba sedanjo šolsko ambulanto razširiti v šolsko polikliniko, saj imamo v občini 7964 otrok in mladine in to šoloobveznih otrok 6304, v vrt- cih 157, v vajenskih šolah 408, v gimnaziji pa 1095. Za boljšo organizacijo zdrav- stvene službe bo nujno tudi ustanoviti zdravstveno postajo v Podlehniku in v Juršincih, za kar so prostori na razpolago, potrebno bo le dobiti primerne zdravstvene delavce. Ce v kratkih besedah ozna- čimo bodoče naloge zdravstvene službe, bi rekli: povečanje pro- storov, skrb za kadre, stano- vanja zanje, izpoF>olnjevanje upravnih odborov in poglobljeno delo o svetu za zdravstvo. Do- volj nalog, ki pa jih bomo nujno morali izvrševati, če hočemo, da bodo naši državljani res lahko deležni tistih velikih ugodnosti, ki jih naša zakonodaja nudi. Zavedati se moramo, da le zdrav človek lahko dela in ustvarja, zato skrb za pravilno funkcio- niranje javne zdravstvene služ- be ni tako negospodarska inve- sticija, kot bi človek na prvi pogled sodil po nazivu.« Občinski ljudski odbor v sredo, 16. oktobra, je zad- njič zasedal dosedanji občinski ljudski odbor Ptuj, ki so mu sveti predložili v rešitev celo vrsto go- spodarskih vprašanj podjetij in zavodov ter ustanov. Sprejetih je bilo okrog 20 sklefKJV v zvezi s poslovanjem podjetij z njihovimi krediti, pravili ter imenovanji v Janez Petrovič Janez Petrovič, kandidat za ob- činski zbor v 4. volilni enoti: »Katere naloge bo moral novi ljudski odbor po vašem mnenju med prvimi rešiti?« »Zastavili ste mi težko vpra- šanje, saj nalog, in to odgovornih nalog ne bo malo. Vendar mi- slim, da se bo dalo vendarle od- govoriti. Po mojem mnenju si bo moral novi ljudski odbor takoj v za- četku izdelati nekak grob pro- gram dela za vso mandatno do- bo. Ta program bo moral zajeti poleg načrtov za gospodarski raz- voj — ta bo podrobneje razčle- njen v petletnem perspektivnem načrtu — tudi naloge s področja prosvete, kulture, zdravstva, so- cialnega varstva itd. Sprašujete, zakaj se mi zdi program tako zelo važen. Pač zato, da dogodki ne bodo nosili ljudskega odbora, temveč da bo ljudski odbor usmerjal dogajanja in nadaljnji razvoj.« zadnjič zasedal zavodih, nekaj pa je bilo tudi prošenj občanov, ki prosijo ob- čino za priznanje raznih premo- ženjskih in drugih pravic. Seja je bila dopoldne in se je je udeležila večina dosedanjih odbornikov; vodil jo je predsed- nik tov. Janko Vigrinec, ki se je že vrnil z zdravljenja. PujjirutBk Vzadnji številki je med objav- ljenimi imeni v 14. volilni enoti poleg kandidata tov. Simona Ru- sa iz Podvinc 82 pomotoma izo- stalo tudi ime kandidata tov. Mil- ka Tobijasa iz Pacinja štev. 2, za- radi česar prosimo bralce, da vza- mejo ta popravek na znanje, pri- zadetega pa prosimo, naj nam to nevšečnost oprosti. Uredništvo Kristina Sepec Kristina ŠepeC, kandidat n-vi volilni enoti za občinski zbor: »Zavedam se, da čaka bodoče člane občinskih odborov veliko in odgovorno delo in to zaradi ne- štetih potreb, 'ki rastejo in se večajo sorazmerno z našim raz- vojem na vseh popriščh — v go- spodarstvu, zdravstvu, šolstvu, prosveti itcL V novi ptujski občini je 'sedaj 19 šol. Od teh so nekatere že mnogo pretesne, druge nehigijen- ske, vsem po vrsti pa manjka so- dobnih učil in opreme. Letos manjka že 30 odst. uči- teljskega kadra. Učitelji, ki jih imamo, se izčrpavajo z dvojnim delom, ki ga ne moremo plačati in imajo v veliki meri zelo slabe stanovanjske pogoje. Pomisliti bomo morali na temeljito izbolj- šanje teh razmer in poskrbeti za štipendiranje učiteljiščnikov. Prav gotovo bo treba večla je tudi na- predek Avtokaroserije, Industrije kovinskih izdelkov in Strojnili delavnic poleg obstoječih večjih ptujskih obratov, kot so Delta, Tekstilna tovarna in barvarna v Ptuju in drugih. Posebej je po- tretmo omeniti še Mlekarno in njen dragocen izdelek iz kazeina. T i^M^i in t^a-nrii-i i^i-ali manjši obrati (Splošno mizarstvo in žaga, Elektroobrat, Splošno ključavničarstvo itd.) in delavni- ce lahko veliki ptujski občini zelo koristijo. Nemala skrb bodo tudi v bodoče naši gostinski obrati in trgovine ter njihova skladišča. I>osedanji odbor je imel tudi na tem področju doslej močan vpliv in so doseženi znatni uspehi, niso pa še taki, da bi zadovoljili zahte- ve našega časa. Tudi bodočemu odboru ne bo mogoče rešiti v celoti hude sta- novanjske stiske, čeprav se obeta Ptuju velik stanovanjski blok to- varne glinice in aluminija iz Ki- dričevega. za katerega so sred- stva že zagotovljena, in čeprav je Hranilnici v Ptuju 7^0otov- Ijenih več milijonov za graditev družinskih stanovanj delavcev in nameščencev. Stanovanja potre- bujejo zdravstveni in prosvetni delavci ter ljudje iz ostalih po- klicev. S tem vprašanjem se bo- do morala več ukvarjati podjetja, ki bodo laže najemala kredite i« občinskega stanovanjskega skla- da in gradila stanovanja delav- cem in nameščencem, Ptuju sa- memu je prepotreben vodovod in kanajliizacija, podeželju pa elek- trična razsvetljava. Še bolj kot vse to ^p>a smatrajo ponekod po- trebo po regulaciji in čiščenju nekaterih potokov, kot na primer v Brstju poglobitev struge Rogoz- nice, in to po možnosti še letos. Bližina bolnišnice bo kmalu reše- na hude nadloge — odprtega od- točnega kanala, ker že polagajo zaprt odtočni kanal. Poleg vseh naštetih potreb pa bodo v občini Ptuj še nove, ki jih volivci sproti nakazujejo. Vsak vesten bodoči odbornik bo imel polne roke de- la, zlasti če bo delal po načrtu, ki bo izvedljiv v mandatni dobi novega občinskega odbora.« Janko Vogrinec Ker sem po poklicu učiteljica, je prav gotovo razumljivo, da mi je najbolj pri srcu šolstvo. Ven- dar bi hotela poudariti, da je pri- šel čas, ko se vse jasneje kaže, da problematike šolatva ne mo- rejo reševati samo učitelji, da šolstva ne smejo in ne moremo reševati kot samostojen problem, temveč kot del našega celotnega družbenega ustvarjanja. To se pravi, da bomo morali vsa vpra- šanja šolstva reševati v okviru občinskega gospodarstva in ra- zumeti. da šolsko reformno gi- banje zahteva od nas, da bomo morali ustvariti take materialne pogoje za sodobno enotno obvez- no šolo. to je šolske prostore, učila, opremo, delavnice, ki ni. bodo omogočili, da bomo res lah- ko prešli na nove načine dela, ki bodo oblikovali samostojnega, ši- roko razgledanega državljana, ki bo znal ceniti dela Janko Vogrinec, kandidat " 5. volilni enoti za občinski zbor: »2e dosedanji občinski ljudski odbor Ptuj je obsegal veliko kmetijsko področje, sedanji pa se je še povečal z razširitvijo občinskih mej v Haloze, Slo- venske gorice in na Dravsko ter na ptujsko polje. S tem je prešla na občinski ljudski odbor tudi velika skrb za napredek halo- škega in slovenjegoriškega vino- gradništva, sadjarstva in živino- reje ter dravsko- in ptujsko- poljskega poljedelstva in živi- noreje. Obnova vinogradov in sadonosnikov, odbira slabe ži- vine in zaščita zlasti krompir- jevega pridelka pred uničeval- nim hroščem bodo za novi ob- činski ljudski odbor resne skrbi, ki pa jih ne bo mogoče reševati brez pomoči naše industrije, ki nam daje pretežni dohodek, zlasti pa naše Kidričevo, ki je veliki ptujski občini najpo- membnejši faktor. Te naloge bomo sedaj lažje reštvaii kot smo jih prej, saj že imamo v občini več KZ in kmetijskih gospodarstev ter kmetovalcev, ki so tekom let pridobila dra- gocene izkušnje pri obnovi vi- nogradništva (Podlehnik, Dra- vinjski vrh), poljedelstva (Ki- dričevo in ostala kmetijska go- spodarstva) in sadjarstva ter živinoreje. Seveda ne bo mo- goče kmetijstva izboljševati z občinskimi odloki, pač pa s praktičnim delom naših kmetij- skih strokovnjakov skupno z Gospodarsko poslovno zvezo, z naprednimi gospodarstvi, za- drugami in kmetovalci. Dose- danje dragocene izkušnje v kmetijstvu naj bi bile vsem temelj za nadaljnje prizadeva- nje za boljše hektarske donose. Seveda je zato potreben kvali- teten trsni material, drevesne sadike, gnojila, prvovrstno se- menje, zaščitna sredstva ter prvovrstna plemenska živina. Gospodarska poslovna zveza, kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva in občina bo mo- rala podpirati le tisto prizade- vanje v kmetijstvu, ki bo za- gotovilo dvig proizvodnje in da se bodo vložena sredstva hitro vračala in služila čim širšemu krogu kmetijskih gospodarstev in kmetovalcev, ki se borijo za boljši pridelek, boljše hektarske donose, selekcionirano živino, renomirana vina itd. Veliko vlogo bo odigrala v skupnih naporih tudi Vodno gospodarska skupnost z regulacijami in me- lioracijami (Pesnica in Polska- va) ter s povečanjem plodnih površin. V zvezi z vsemi tani vpra- šanji so nam priznali volivci že prej in tudi na predvolilnih zborih, da pričakujejo od no- vega občinskega odbora resno skrb za izboljšanje razmer v našem kmetijstvu. Potrebno bo le resno začeti in vztrajno na- daljevati in uspehi ne bodo iz- ostali. (Nadaljevanje na 4. ftrfi^) PTm. 18. OKTOBRA 1937 PTUJSKI TEDNU Stran 5 Stanje šol v ptujski občini v zadnjih dveh Številkah »Ptuj- skega tednika« sta izšla dva član- ka, ki govorita o stanju naših šol v ptujski občini. Odsek za kulturo in prosveto pri ObLO Ptuj je do sedaj zbral nekatere podatke o šolah, o resničnosti teh podatkov pa se je prepričal tudi na šolah samih. Ne bom sedaj pisal o tem, kaj naj bi bilo vse potrebno, da bi se lahko pouk odvijal tako, kot to zahteva nov učni načrt. O tem več v bodočnosti. Rad bi sedaj ne- kaj napisal o pogojih, ki jih mo- ramo najprej doseči,,da,bomo lah- ko govorili o razmeri, v katerih je pouk sploh mogoč. Tokrat si oglejmo nekaj šol, ostale pa še prihodnjič. Najprizadetejšim da- jehi prednost. Vzemimo kot prvo šolo v Gru- škovju. Šola gostuje v bivši go- stilni. Sedaj je v stanju, da je za pouk popolnoma neprimerna. Oba prostora, ki sta" na razpolago za Učilnici, sta vlažna, temna, imata poškodovana tla in take peči, ki se ne dajo kuriti. Nujna potreba je zgraditi novo šolo nekje v Koz- mincih, ki bi lahko prevzela vse otroke, ki sedaj hodijo v šolo v Gruškovje in pa del otrokisosed- njlh šol Po^hnfk. Rodni vrh, 2e- tale itd. Šola bi naj bila štiri- razredna, otroci pa bi se od tam prešolali v vjšje razrede bodisi v Podlehnik aE pa.na katero od dru- gih bližnjlh-^oseraletnih šol. S tem bi razbremenffi .prenatrpane raz- rede že omenjenih šol. O šoli v Lovrencu na l)ravsScem polju je pisal' »Ptujski tednika v eni zadnjih številk. Z mnenjem pisca članka se nikakor ne stri- njamo, ko pravi, da bi bil pro- Wem šole v Lovrencu rešen z zgraditvijo učiteljsk^a doma in bi šola^ tem pridobila nekaj nuj- no potrebnih učilnic. Večina učil- nic v Lovrencu je za pook popol- noma neprimerna. Okna-so izred- no majhna, vsaka učilnica ima dvojno osvetlitev — od strani in od zadaj, kar otežkoča vidljivost na tablo. Vsak razred ima samo eno svetlobno telo, ki nikakor ne zadostuje, tako da je pouk v drugi in celo tretji izmeni še bolj otežkočen. Ena učilnica je v pri- tličju In je pridobljena iz pisarne ali stanovanjskega prostora in ima-velikost menda 4 x 5m ter je natrpana S'klopmi in za pouk -ne- primema. I>rugo učflnico je šola uredila v poslopju iMvše mrtvaš- nice, ki je majhna, temna in vlaž- na. Vse učilnice so vlažne, ker sto- ji šola na prostoru, kjer je bila nekoč mlaka. Le z ogromnimi sredstvi bi lahko usposobili štiri učilnice, da bi vsaj deloma odgo- varjale svojemu namenu. Velika sredstva bi bila potrebna tudi za preureditev dosedanjih stanovanj- skih prostorov učiteljstva v učil- nice, ki jih šola potrebuje vsaj šest — sedem, če hočemo, da bi delala samo v dveh izmenah. Z vsem tem pa bi dosegli samo to, da bi imeli dovolj učilnic, manj- kala pa bi pisarna, zbornica, ka- bineti, delavnice in vsa učiteljska stanovanja. Preostane torej samo graditev nove šole in stanovanj za učitelje, če hočemo, da bo po- polna osemletka v Lovrencu lah- ko delala. Vedeti moramo, da še tako velika sredstva in žrtve, ki bi jih sedaj vložili v popravilo stare šole oziroma obeh šolskih poslopij, ne bi dala takega rezul- tata, da bi lahko rekli, da smo vprašanje šole v Lovrencu sani- rali za daljši čas. Dejansko je naj- cenejši izhod — zgraditev nove šole- Potreba po graditvi šole v Ro- goznici je vsak dan večja. Na osnovno šolo v Ptuju hodi nam- reč svojih dve sto učencev, ki pre- hodijo vsak dan preko štiri pa tja do sedem in pol kilometra veno smer. Zlasti v zimskem času in v primeru slabega vremena vsi ti učenci težko sledijo pouku, ker pridejo v šolo zelo utrujeni. Iz šole se vračajo na svoje domove v poznem popoldanskem času in so. zopet preutrujeni, da bi lahko do- ma vzeli knjigo v roke. Zraven tega jih še starši uporabljajo za domače delo. Posledica je, da vsi ti otroci zelo težko sledijo pouku in težko dosegajo zadovoljujoče rezultate v šoli. Z zgraditvijo šo- le v Rogoznici bi imeli najbolj od- daljeni učenci sicer še vedno skoraj tri kilometre do šole, kar pa je vsekeikor mnogo manj, kot imajo doslej. Seveda bi s tem ze- lo razbremenili osnovno šolo v Ptuju, ki ima sedaj 25 oddelkov samo v prvih štirih razredih osnovne šole. Vsako leto postaja bolj ak- tualen tudi problem pomožne šo- le. Dosedanja pomožna .šola v Ptu- ju ima letos 46 učencev, preko 20 učencev pa imata tudi pomožna oddelka v Markovcih in Vitomar- cih, najmanj 20 otrok, ki bi^spa- dali v pomožno šolo, pa raztrese- nih še po ostalih šolah ptujske občine. Ker postajajo ti učenci sčasoma v naši občini pereč pro- blem, bo vsekakor nujno potreb- no organizirati v Ptuju centralno pomožno šolo za vso občino, ki bi naj bila internatskega tipa ter opremljena z vsemi potrebnimi pripomočki — delavnicami, orod- jem, stroji itd. Le na ta način bi večina, in to vdika večina priza- detih otrok po končanem šolanju lahko skupnosti koristila, se nek- je zaposlila in ne bi bila stalno v breme družini in pa seveda skup- nosti. LJUBLJANA NEDELJA, 20. OKTOBRA 6.00—8.00 Jutranji pozdraT v doma- čem tonu — vmes ob 6.05—6.10 Po- ročila in vremenska napoved. 7.00—^7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.40 —7.50 Poročila. 8.00—8.15 Šport in de- lavci. 8.15—9.00 Popularne skladbe ju- goslovanskih avtorjev. 9.00 Poročila. 9.10—10.00 Internacionalne koračnice — vmes ob 9.15 Mladinska radijska igra — Stane Potočnik: Kako^je Zlatko re- šil Belo mesto. 10.00 Poročila. 10.10— 11.00 Partizanske pesmi — vmes ob 10.15 Se pomnite, tovariši — Ivan Jan: Beograd je osvobojen. 11.00 Poročila. 11.10 Za vsakega nekaj. 12.00 Poročila. 12.10—13.30 Zabavna revija — vmes ob 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevnega spo- reda in obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajt) — I. 15.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 16.00 Nedeljska repor- taža — Žičnica na Pohorju. 16.30— 17.30 Glasbeni mozaik — vmes ob 17.00 Poročila. 17.30 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika puntarija (ponovitev). 18.35 Slovenske pesmi od romantike do danes — II. 19.05 Zabavna glasba. 19.30 Ra- dijski dnevik. 20.00 Uganite, kje in kdaj? ... (odlomki iz javnih oddaj za- bavne glasbe). 21.00 Večerni orkestralni spored. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Prisluhnite in za- plešite! 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tnjlno (prenos Iz Beograda). MARIBOR 19. OKTOBfiA Rajonska dežurna služba od 14. tre dalje po rajonskih zdravnikih. Nt>čna dežurna služba od 16. do 7. ure zjutraj dr. Zellhofer Jože. Okoliška dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj dr. Horvat Jože. Ambulantna dežurna služba od 14. do 16. ure za levi breg Drave na Polikli- niki dr. Veselič Marija. Ambulantna deiuma služba od 14. do 16. ure za desni breg Drave na Trža- ški cesti 53 dr. Kežman Danica. 20. OKTOBRA Nedeljska dežurna služba od 7. we zjutraj do ponedeljka 7. ure zjutraj dr. Zellhofer Jože. Ambulantna dež. služba od 8. do 10. nre v Sodni ulici dr. \eselič Marija. 21. OKTOBRA Rajonska dežurna služba od 14. ure dalje po rajonskih zdravnikih. Nočna dežurna služba od 17. do 7. nre zjutraj dr. Koren Srečko. Okoliška dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj dr. Ramšak Jož3 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 18. do 20. oktobra amer. film »Steza slonov«; od 22. do 24. oktobra ameriški film »Na razpotju«. KINO MAKOLE predvaja 19. in 20. oktobra ameriški film »Tri- najsto pismo«. KINO MAJŠPERK predvaja M. in 20. oktobra angleški film »Smeh v raju«. KINO MUKETINCI predvaja 19. in 20. oktobra ameriški film »Viliamsova karabinka«. KINO DORNAVA predvaja 19. in 20. oktobra italijanski film »Vrag vzemi slovo«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 20. oktobra ameriški film »Vodnjak«. KINO VIDEM PRI PTUJU pred- vaja 19. in 20. oktobra amer. film »Bagdadski berač«. Narodni dom v Ptuju z nedostoj no zunanjo |>odobo Problemi i^faHsIk^^ia kirajn če govorimo o politično-gospo- darsko-kultumih problemih naše- ga kraja, bi bilo poglavitno vpra- šanje — dvig politične razgleda- nosti občinstva, kar bi lahko re- šile edino le politične organizaci- je na terenu, seveda s pomočjo oblastvenih organov in družbenih sredstev. Predvsem organizaciji ZKS in SZDL bi morali biti po- litična in kulturna šola za mno- žfco, ne pa samo za ožji krog članov. Je pa še zelo veliko objektiv- nih ovir za kulturni dvig haloške- ga človeka. Še vedno mora žetal- ski človek uporabljati petrolejko. Imamo elektrifikacijski odbor, vendar z delom nikamor ne mo- remo. Bodoči občinski ljudski od- bor bo moral imeti tudi nas v evidenci ter nas gmotno podpreti, da bi tudi naitem področju do- hiteli ostale državljane. Naj ome- nim, da se pri nas dela na tem področju že svojih pet let. Na prste ene roke bi lahko prešteli ljudi, ki že poslušajo radijske od- daje ail mesečno obiščejo kino predstave v Majšperku, Makolah ali E>tuju. Vsak izobražen človek se brani sprejeti službo v naših Zetalah, katerega nazijrajo tudi kraj bede in siromaštva. Mislim, da je že napočil čas za sodobnejše življenje haloškega človeka, da je tudi naš človek sposoben izvrševati vse državljan- ske dolžnosti in uživati sociali- stične dobrine kakor vsi ostali. Tudi naš človek želi prebiti vsaj dolge zimske noči ob radijskem sprejemniku, čitati pri električ- ni razsvetljavi časopise in razne knjige, ki leže v knjižnici, ne da bi jih kdo pogledal ali malo agi- tiral za izposojevanje istih. Po- trebno bi bilo organizirati razne tečaje, gospodarske, gospodinjske in pletarske. Tudi avto-moto klub je zaželen. Sami si resno priza- devamo izboljšati sedanje razme- re, pri .tem pa nam je še po- trebna pomoč občinskega ljudske- ga odbora. Našemu kraju ni po- treben samo denar, pač pa tudi tečaji za izobraževanje, če ho- čemo slediti naglemu napredku v Jugoslaviji in v svetu. Vse to so nekateri problemi in načrti našega kraja. Je pa še več drugih: ureditev občinskih cest in male asanacije. Primanjkuje nam zdrave pitne vode. Ljudje upo- rabljajo vodo za človeško pre- hrano tudi iz mlak, ki ležijo v tesnih grabah. Jasno nam je, da se vse to ne more urediti v enem letu, pač pa upamo, da bo po- stopoma boljše. Priporočamo se organom ljud- ske oblasti za kredite in dotacije za kmetijske namene, s katerimi si bomo pomagali izboljšati naš pridelek in dohodke ter z njimi tudi življenje. N..V. Il^iih uspsh piu|5iiega gledoiiiiii u Ptufu na premieri Včeraj zvečer je bila premiera slovenske drame Emila Freliha »VRNIL SE JE«, ki je doživela pri krstni uprizoritvi v Kopru izreden uspeh. Drama je za Ptujčane še toliko bolj zani- miva, ker jo režira avtor sam. Premiera je bila 17. oktobra ob '20. uri v počastitev 4u. obletnice Oktobrske revolucije, o katere pomenu je govoril prof. Mirko Bračič. V glavnih vlogah so sodelovali: Majda Hermanova, Vera Videč- nikova, Danica .. Senkinčeva, Fran j o Gunžer, Adolf Anderle ter v vlogi Staneta — Ivo Ko- stanjšek, član dramske sekcije »Svobode« Ptuj, ki je redni so- delavec našega gledališča. (Še k diskusiji o »Partizanu«) Polemika, ki je nastala v zve- zi z izjavo predsednika »Partiza- na« Slovenije tov. Ribičiča, je na- šemu časopisju pripravila lepo število prispevkov oziroma mnenj posameznih funkcionarjev s te- rena. Ta mner^ja niso bila vselej na mestu, in postavljajo našo or- ganizacijo v dokaj čudno situaci- jo, tako da bralec, ki ni dobro informiran o dejanskem stanju naše operative, ni mogel dobiti prave slike o naši dejavnosti in trudu, ki so ga vlagali naši pred- njaki v delo na polju telesne vzgoje. Škoda je, da se v polemi- ki niso v večjem številu oglašali naši prednjaki, kajti le ti bi lah- ko pravilno presodili, kje smo še- pali in zakaj. Zdi se mi, da so nekateri pisci nekoliko pretiravali, zlasti takrat, ko so v svojih iz- javah trdili, da je naša organiza- cija preganjala športno dejavnost in izvajala ortodoksno telovadbo v najslabšem pomenu besede. Saj vendar ne moremo govoriti o pre- ganjanju športne vadbe, če so nam dodobra znani kranjskogor- ski sklepi. Ti sklepi niso nikoli nagovarjali prednjaka, da mora opuščati tisto, kar mladina zah- teva in kar je iz vidika telesne kulture potrebno slehernemu otroku. Samo delo nas je sililo, da smo našo vadbo vsestransko razgibali in ji dali oblike, ki jih je specifičnost kakega društva na terenu zahtevala. Če pomislimo, da so bila redka tista društva Partizana, ki so posedovala telo- vadnice in rekvizite za orodno vadbo, potem nam je jasno, da so se morali prednjaki baviti s ti- stimi panogami športa in lahko- atletike, za katere so imeli po- goje. Spregledati ne smemo se- veda tudi lagodnosti nekaterih prednjakov, ki zaradi te svoje sla- be lastnosti niso šli v tako širi- no, kot bi ter bilo potrebno in so pogoji dopuščali. Kolikor nekatera naša. društva niso uspela pri- tegniti mladine, ni krivda v tem. da bi forsirali orodno vadbo in proste vaje. temveč je to bila največkrat posledica pomanjka- nja sposobnih prednjakov ali mla- dih ljudi, ki bi se hoteli z mla- dino ukvarjati. Ne smemo mimo dejstva, da večina naših društev ni imela drugih rekvizitov kakor žogo in v najboljšem primeru nekaj lahkoatletskih rekvizitov, kot so kopje, disk, krogla itd. Vprašanje je nastalo takrat, ko bi se moralo najti zadosti po- žrtvovalnega človeka, ki bi znal te skromne rekvizite Viporabljati in vadbeno uro čimbolj razgibati. Naša mladina je danes mnogo bolj zahtevna, kot je bila kdaj- koli, iz lastne prakse pa vem, da lahko obdržiš mladino samo ta- krat, če si ji vadbeno uro prire- dil čimbolj pestro in zanimivo. Prav neumestna je izjava nekega pisca, objavljena v 39. številki Poleta, ko govori o »nevarnih« igrah z žogo, posebno še, ker vsa posvetovanja v Kranjski gori, ka- terim sem vselej osebno priso- stvoval, niso zdaleka potekala v takem duhu. Pisec je premalo se- znanjem s kranjskogorskimi skle- pi in motivi, zato so njegove iz- jave nekonstruktivne ter jih kot funkcionar in prednjak obsojam. Naša organizacija ni toliko trpe- la zaradi nevsestranosti vadbe, ampak je tembolj in še bo nekaj časa zaradi pomanjkanja takih prednjakov, ki bodo znali našo mladino pravilno in sistematično uvajati v vse panoge telesne vzgoje. Prednjaku je potrebna iz- datna doza ljubezni do mladine, ki mu pomaga prenesti na otroka vse tisto, kar ta od njega priča- kuje. Vživeti se v notranjost otro- ka, ga razumeti in mu vselej pravilno svetovati, to je naloga prednjaka, zmogel pa jo bo sa- mo, če mu bo poslanstvo naše mladine zadosti jasno. Otroka je potrebno obravnavati kot sebi enakega, takega, ki bo nekoč prevzel tvoje vzgojne naloge. Pravi prednjak ne sme in ne mo- re nikoli priti v zadrego pri iz- biri elementov vadbene ure, toda najprej jih mora sam obvladati. Popolnoma nepravilno bi bilo meriti našo organizacijo po kri- teriju izjav nekaterih funkcionar- jev, posebno še, ko nam je^j:na- no, da je v izvršpem odboru »Partizana« Slove nije absolutna manjšina članov, ki nekoliko za- ostajajo za duhom časa in razvo- ja. Z ozirom na to smatram, da polemika, ki je nastala z izjavo tov. Ribičiča, ne tangira toliko zdrdvo jedro naše organizacije, ampak le razčiščuje pojme posa- meznih funkcionarjev v izvršnem odboru »Partizana« Slovenije. Naša tekmovanja v partizan- skem mnogoboju, pionirskih mno- gobojih, atletiki, igrah z žogo, smučanju in plavanju dovolj zgo- vorno kažejo, da so maloštevilni prednjaki pravilno doumeli po- men vsestranosti telesne vzgoje in se moramo le-tem v imenu naše skupnosti zahvaliti. Omenil bi še to, da bi lahko starši naše odraščajoče mladine veliko pri- pomogli množičnosti telesne kul- ture. če bi se nekoliko bolj za-- Profesoriid* vseh gospodarskih šol vabimo k naročilu nove za- nimive revije »SODOBNA PISAR- NA«. Prospekt je na razpolago pri upravi. Ljubljana, Gosposka štev. 12. nimali za koristno udejstvovanje svojih otrok. Hvaležna naloga slehernega očeta in matere je ravno vtem, da otroka navaja k vsemu, kar mu koristi.' Izrek: »V zdravem telesu, zdrav duh«, je nesporno in neštetokrat dokazal, da je temu res tako! Pozivam vse starše, da se priključijo zdravi miselnosti tega izreka! Ladislav Šare podpredsednik Okrajne zveze Partizana Ptuj. V okviru letošnjega muzej- skega tedna je bila v nedeljo, dne 13. oktobra odprta na borl- skem gradu stalna razstava »O nemških nacističnih zaporih na Borlu«. V imenu obč. odbora Zvez eborcev NOV Gorišnica je ta »mali muzej« odprl tov. Bel- šak, o vlogi Borla v težkih dneh okupacije je izpregovoril repu- bliški poslanec tov. Vlad. Bra- čič, razstavo samo pa je nazorno tolmačila tov. Vida Rojčeva, ki se je pri organiziranju prire- ditve najbolj požrtvovalno tru- dila, da so se v dveh grajskih prostorih .abrali dokumenti o trpljenju naših ljudi med oku- pacijo v borlskem taborišču. Ker se obiskovalci gradu za- nimajo tudi za preteklost te ne- me priče iz podložniških časov, je v mali predsobi prikazan kratek zgodovinski razvoj te zemljiške gospoščine, kamor so hodili tlačanit podložniki iz so- sednjih naselij. Grad, ki se prvič omenja že v 12. stoletju, je bil v 14. in v začetku 15. sto- letja v posesti ptujskih gospo- dov. V tem času je bil Bori važ- na vojaška postojanka proti Madžarom, ki. so ga v letu 1481 na povelje njihovega kralja Ma- tije razrušili. Konec 15. stoletja srečamo na gradu kot posest- nike ormoške Sekelje. Od po- znejših plemiških rodbin so naj- pomembnejši grofje Sauer, ki so obnovili cerkev, viteško dvorano in grajski portal (1674). Glavni del razstave nas se- znanja z dokumenti slovenskih zapornikov, ki jih je okupator vozil od vseh strani v grajske zapore, kjer so čakali na ne- gotovo usodo. Grafikoni nam to ncizomo kažejo, od kod in kam je vodila mučeniška pot inter- nirance. Obiskovalec si lahko ogleda fotografije prvih tabo- riščnikov, njih življenje ilustri- rajo nekatere slike, tako tovor- jenje vode po strmih grajskih poteh (»Wasserkommando«). — Pretresejo nas poslovilna pisma prvoborcev iz okolice, v duhu sledimo njihovi poti, na kateri so žrtvovali svoja življenja za svobodo domovine. Njihove slike na stenah so zgovorna priča nacističnega nasilja, ki se ne sme nikoli več ponoviti., Namen te »podružnice« NOB muzeja v Ptuju je prikazati Bori kot taborišče z njegovimi zapori v dobi okupacije, kot so nam to popisali naši pisatelji, med njimi Antx>n Ingolič v knji- gi »Pred sončnim vzhodom« (1945) in Alojzij Remec v »Opu- stošeni brajdi« (1946). Prireditelji razstave se zave- dajo, da je razstavljeno gradivo še nepopolno in prosijo vse one, ki hranijo kakšne spomine iz borskih dni, da jih velikodušno odstopijo razstavljalcem. Ta razstava bi se lahko sčasoma razširila še z dokumenti o vlogi Borla v partizanskih akcijah in narodnoosvobodilnem pokretu sploh. Ta drugi del razstave pa bi tvoril poglavje zase. -ej Naipisna plošča na BorJu KAJ PRAVITE — Pred poroko se vprašaj: ali se boš lahko s to ženo tja do vi- soke starosti pogovarjal? Vse drugo ni važno — pomisli, da se v življenju mnogo pogovarjamo. (Friedrich Nitsche) — Mož s petimi otroki je bolj zadovoljen kot mož s petimi mi- lijoni. Mož s petimi milijoni jih hoče namreč zmeraj več. (Roger de Peyrefitte) — Kar se nam tu pa tam zgo- di, nam povzroča pol toliko skrbi kakor tisto, kar bi se morebiti utegnilo zgoditi. (Colette) — Možje se najbrž nikoli ne bi naučili ženo prav razumeti, toda študij jih zabava. (Joan Crawfordj Ekspert je človek, ki ga imajo vsi za korifejo — samo njegovi stanovski kolegi ne. VVinston Chuchill Don Kihot je bil, kot sir An- thony Eden, zelo inteligenten, ljubezniv in podjeten človek. Malcolm Muggeridge Največ samomorov se zgodi z nožem in vilicami. Walter Seitz, zdravnik VABILO Moški zbor Obrtno-trgovskega prosvetnega društva v Ptuju vabi svoje člane in prijatelje petja k rednim vajam, ki se bodo začele v ponedeljek, 21. oktobra, ob 19. uri v Vajenski šoli za trgovsko stroko (kakor doslej). ODBOR Stran * PTUJSKI TEDNIK PTirj, 18. OKTOBRA K-57 Pomenek s središkiml In drugimi kandidati Klobučar Franc kandidat za občinski zbor občine Središče. »Pred bodočim občinskim ljudskim odborom' Središče so važni gospodarski problemi, predvsem pa regulacija potoka Tmave, ki pri večjih nalivih prestopi bregove in poplavi obrežna zemljišča. S tem na- staja občutna škoda v pK)lje- delstvu in živinoreji. Po mojem mnenju bi z združenimi močmi bilo v nekaj letih možno to vprašanje urediti. Problem zase je tudi stano- vanjska stiska. Cim preje bo treba zgraditi v Središču večjo stanovanjsko zgradbo, da bi vsaj za silo ublažila te težave. Nekaj sredstev v ta namen je že v ofočuiskem stanovanjskem skladu, ostala pa bi morali črpati iz dolgoročnega posojila. Seveda obstojajo poleg teh še nmogi drugi problemi.« Alojz Majerič, kandidat zbora proizvajalcev ob- čine Gorišnica »Po dolgoletnem prizadevanju za dvig kmetijske proizvodnje je prišla izkušnja naših kmetov do polnega izraza. Glavni cilj naprednih kmetovalcev in nji- hovega neumornega dela je dvigniti kmetijsko proi2rvodnjo in jo poceniti Zelo dobro so se oprijeli te parole kmetje — člani KZ Mo- škanjci, ki je ena izmed najbolj naprednih v poljedelstvu in živinoreji na območju občin- skega ljudskega odbora Gcenitev kmetijskih pridel- kov. K vsemu temu, kar sano že naredili in kar še moramo iz- boljšati, pa je treba novih izku- šenj z delom vestnih delovnih ljudi.« Jere Alojz »Naša občina je tipično ha- loška, se pravi, da je naš osnov- ni problem zaostalost na vseh področjih, ki ji je treba ix) no- vem občinskem odboru prven- stveno napovedati učinkovito bortK). V tem smislu bo najvažnejša naloga, rešiti vprašanje šolstva, zdravstva, elektrifikacije in vzporednih komimalnih dejav- nosti. Predvsem bo nujno, takoj dvigati proizvodnjo za pridobi- tev čim večjih dohodkov, tako občine kot tudi individualnega občana. * Današnje stanje šolstva je za- radi nezadostnih prostorov učil- nic in stanovanj ter s tem v zvezi zaradi pomanjkanja uči- teljskega kadra dokaj okrnjeno. Prav tako zdravstvena postaja z enim zdravnikom na sedežu občine ne more izvrševati vseh v to stroko spadajočih nalog. Zavedamo se, da predstavlja industrija za dobršen del naših občanov važen življenjski fak- ni, storiti vse za izboljšanje življenjskih pogojev sebi in bo- dočim rodovom. Občinski ljudski odibor bo moral biti v bodoče v širši po- vezavi z občani kot doslej. Tudi uslužbencem občine bo treba z ozirom na razširitev občinskih kompetenc dati možnost za stro- kovno dopolnitev. Zato se kot kandidat za bo- doči občinski ljudski odbor pol- no zavedam, da je potreb in nalog mnogo in da bo nujno, vložiti vse sile, da tudi v naše Haloze posije toplejše sonce.« Viktor žnidar, kandidat zbora proizvajalcev v občini Lešje tor. Ker pa je Tovarna strojil pred ustavitvijo, je treba mi- sliti, kam in kako zaposliti to delovno silo v bodoče. Pretežni del občinskega teri- torija nima elektrike, ne pošte, telefona, cest, dalje pitne vode, trgovin in uslužnostnih podjetij. Tako je številno prebivalstvo prisiljeno, živeti še dokaj pri- mitivno in je zato težko dostop- no za kakršnekoli napredne misli. Iz pogovora z volivci pa raz- beremo, da so naši občani volj- Pajek Edvard kandidat za lobčim^i zbor občine Središče. »Problemi, ki zanimajo Sre- diščane, so v glavnem gospo- darske ali pa kultumo-politič- ne prirode. Gospodarski problemi so za našega kmeta še posebej važni iz več vidikov. Te bi razdelil v splošno-gospodarske in fi- nančne V lokalnem merilu je vprašanje občinskih podjetij eno bistvenih vprašanj. Načrt, združiti podjetja v skupno upravo s sposobnim komercial- nim vodstvom, je stvar gospo- darske koristi in ugodnejših perspektiv za podjetja sama. Proračun občine je poglavje zase. Kljub vestnemu plačeva- nju davkov s strani prebival- stva stanje ni dobro. Tu je kri- tika občanov precejšnja. Novi občinski ljudski odbor bo mo- ral na to vprašanje bolj paziti. Na kultumo-prosvetnem pod- ročju so trenutno sledeči pro- blemi: Vprašanje gradnje šole. Ljud- stvo je v glavnem s prostovolj- nim delom izdelalo 20.000 kosov zidakov, ki pa jih je trikratno neurje skoraj do zadnjega kosa uničilo. Vendar bomo prihodnje leto začeli znova. V prihodnje naj občinski ljud- ski odbor čim bolj pazi na ko- ordinacijo dela raznih ustanov in podjetij in skrbi za ustanav- ljanje uslužnostnih obratov, predvsem pa obrtništva, ki je bilo včasih v Središču zelo raz- vito. Resno bo treba misliti na močnejšo zasedbo in delno pre- ureditev na ObLO. Odborniki se bodo morali bolj poglobiti v delo, ki jim ga ljudstvo zaupa in od katerega pričakujejo res- nih uspehov.« Zidarič Ivan »Razen gospodarskih proble- mov imajo Središčani že od ne- kdaj smisel in potrebo po kul- turnem udejstvovanju in izživ- ljanju. Društva, ki naj bi to ljudstvu nudila, v zadnjem času niso popolnoma dosegla svojega na- mena. Vzrokov za to je več. Pri članih samih čutimo premalo požrtvovalnosti, vodstvo istih pa niso našla najlepše poti, da bi vsestransko zadovoljila svoje članstvo. Najbolj pereče pa je brez dvoma materialno stanje društev, ki iz svojih lastnih dohodkov ne morejo kriti niti najnujnejših izdatkov. Doseda- nji občinski ljudski odbor je za to premalo skrbel, saj je pred- videval proračun za vsa dru- štva v občini le 64.000 dinarjev. Bodoči odbor bo moral ta pro- blem, vsaj kar se tiče mate- rialne plati, resneje proučiti, tako da bo zagotovljeno nemo- teno udejstvovanje občanov tu- di na kultumo-prosvetnem pod- ročju.« kandidat za občinski zbor občine Gorišnica. »Od leta 1949 sem predsednik KZ Podgorci, predsednik vaške- ga odbora SZDL Podgorci, mali posestnik. Glede na naše podeželsko področje smo tudi mi v proiz- vodnji dosegli vidne uspehe in to v proizvodnji pšenice na po- vprečje 3500 kg na ha, tudi s krompirjem nismo zaostali za drugimi zadrugami ali kmeto- valci. Stremeli smo, da bi čim- bolj zainteresii-ali naše kmeto- valce za čim večji hektarski donos in s tem smo tudi pro- dali ogromno umetnih gnojil, kar se je kmetovalcem izpla- čalo. Težave pa so vendar pri kme- tovalcih zaradi prodaje svojih poljedelskih pridelkov in to predvsem krompirja, katerega je na našem FK)dročju zelo ve- liko. Glede na prosvetno dejav- nost bi pripomnil, da je še pri nas premalo zanimanja za kme- tijske nadaljevalne šole. Težave so tudi, ker primanjkuje uči- teljskega kadra. Mnenja sem, da bi se naj bo- doči občinski odbor držal občin- skega perspektivnega plana in istega izvajal v splošno korist gospodarstva kakor občine sa- me.« Lončarič Marija kandidat za ot^c-nirki zbor občine Lešje. Osebno zelo odobravam, da se pri volitvah, ki so pred nami, daje veliko poudarka na demokratič- nost. to je na uveljavljanje ljud- ske volje. Prepričana sem, da bo- do volili tiste kandidate, ki so sposobni in tudi voljni opravljati odgovorne posle ljudskega odbor- nika. Tudi v bodočih letih bo v naši občini mnogo problemov, ki jih bo treba reševati z vso zagri- zenostjo. Kmetijstvo bo zahteva- lo največ naše pozornosti, saj se- danji načini in pogoji dela naše- Oa kmetovalca tu na robu Haioz nujno terjajo od družbe, da pri- skoči na pomoč. Zdravstvena služba še ne more v celoti zadostiti potrebam naše- ga področja. Potreb šolstva, sta- novanjske izgradnje in prometne mreže ne kaže niti omenjati, ker so to sploOTo znane družbene po- trebe. Posebej pa bo pri nas tre- ba skrbeti za široke možnosti za- poslitve mladine in tako omiliti težavno socialno stanje, ki še vla- da v mnogih družinah. Lončarič Marija Jerič Ludvik »o problemih Žetal, oziroma predelov naših krajev je bilo že večkrat pisano v vašem li- stu in so težave našega prebi- valstva marsikomu znane. Moje mnenje je, da bi z elek- trifikacijo naših krajev bil stor- jen prvi korak k dvigu social- nega in kulturnega stanja na- šega prebivalstva. Dolžnost novega odbora bi to- rej naj _bila pK>magati, da bi se dolgoletna želja Zetalčanov uresničila. Prepričan sem, da bomo zato od naše ljudske oblasti dobili tudi potrebno po- moč, za kar se bodo naši ljudje izkazali s hvaležnostjo.« ^IŠS^.tJ. -----... .viaSUtilTLJtiiln Olstrak Jožica »Naš novi občinski ljudski odbor v Lešju bo imel v zboru proizvajalcev 14 odbornikov in- dustrijske skupine. V dosedanjih ljudskih odborih niso bili de- lavci Iz neposredne proizvodnje dovolj zastopani. Zato pred- volilni zbori zavzemajo stališče: čim več mladih delavcev in de- lavk iz neposredne proizvodnje v občinske zbore, saj zavzemajo gospodarski problemi komun danes najobšimejšo dejavnost. Vloga delavskega razreda pri samoupravljanju podjetja je na podlagi dobljenih izkvišenj tudi dobra politična šola, ki uspo- sablja mlade Rroizvajalce tudi za širše delo v gospodarstvu komun. Kot druge občine se tudi ob- čina Lopje bori s številnimi go- spodarskimi problemi v centru kakor tudi v več ali manj od- daljenih zaostalih krajih komu- ne. Vsi ti problemi b(^o zahte- vali od novih odbornikov v ce- lotnem občinskem zboru kakor tudi v zboru proi2wajalcev po- litično zrelost in predanost delu za razvoj in napredek celotnega občinskega gospodarstva.« Vogrinc Janko 'Nadaljevanje druge strani Obsežna občina bo imela tudi veliko odbornikov — 70 iz obeh zborov, izvoljenih iz vseh pre- delov in gospodarskih področij občine. Ob tem številu odbor- nikov ne bo več mogoče gledati občinskega odbora samo v Ptu- ju, ampak odbor, ki je v celotni občini. Povsod bodo delali od- borniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev, člani sve- tov in komisij ter odborniki krajevnih odborov pa tudi uslužbenci iz občinskih ter kra- jevnih pisarn. Od dela vseh teh bo odvisno, kako bo občina kot celota izpolnjevala svojo na- logo in kako bodo občani ob- čutili širino kompetenc občin- skega ljudskega odbora. Več časa kot doslej bo potrebno najti za volivce, za razgovore z njimi in tudi za uresničitev njihovih predlogov. Lažje bo izpolnjevati sklepe občine, v ko- likor vestneje bodo tudi volivci sami izpolnjevali obveznosti do skupnosti. Pri novem občinskem ljud- skem odbom bo grlavna skrb pajnetna uporaba družbenih sredstev za področja, kjer bodo lahko zanesljivo koristila vse- splošnemu napredku in kjer bodo pomagala dvigati proiz- vodnjo, od katere pričakujemo tudi večje dohodke za izbolj- šanje razmer v našem zdrav- stvu, prosveti, socialnem var- stvu in drugod, kjer je nujno potrebno izboljšanje naših raz- mer.« Znidar Viktor »v zvezi z mojo kandidaturo v občini ljudski ocH>or Lešje bi imel več pomislekov, ker moram priznati, da je velika odgovornost, biti odbornik nove občine — komune. Na željo vo- livcem sem kljub prezaposleno- sti pristal ter podpisal kandi- daturo. Imam še dva sokandi- data, tako smo trije, izvoljen pa bo le eden. Celotni občinski ljudski odbor Lešje bo imel 23 odbornikov občinskega odbora ter 17 odbornikov zbora proiz- vajalcev. Od teh je močno za- st(^>ana industrija, ki daje naj- večje dohodke v naši občini. Na drugem mestu pa je kmetij- stvo. Občina Lešje je ena najbolj hribovitih ter tudi pasivnih kra- jev v območju OLG Maribor. Tukaj živi mnogo bajtarjev, ki se ne morejo preživljati na svo- jih malih posestvih. Mnoge onemogle podpira s socialnimi podporami občina. Socialni pod- pirane! so velik problem v ob- čini. Čeravno dobe le skromne podpore od 500 dinarjev naprej, je to velik izdatek za občino. Celotni zneski teh podpirancev in brezplačna zdravljenja dose- gajo kar več milijonov. Da bi se v bodoče življenje prebivalstva izboljšalo, bo tre- ba še več teh mlajših ljudi za- p>osliti v industriji. Mnogo je pripomogel k temu rudnik »Še- ga«, ki že zaposluje preko 150 delavcev. Rudnik bo treba raz- širiti ter izkoristiti še neodkrite premogovne zaloge. Na območju Zetal bo treba še razviti indu- strijo ali pletarstvo, kajti le z delom bo izboljšan' narodni do- hodek haloških predelov. Indu- strija v občini Lešje napreduje, zaostaja pa kmetijstvo, ki se ne more izkopati iz težav. Na območju KZ Makole smo ustanovili dve sadjarski skui>- nosti, eno v Starem gradu (sem predsednik in šteje 7 članov z 12 hektarjev zemlje), na kateri bo plantažni sadovnjak, druga pa je v kraju Varoš-Dežno. Nekje so že začeli z malinoviml in ribezljevimi nasadi. Posebno v Zetalah to uspeva in bo kmetu pomagalo do večjih dohodkov. Potrebno bo razviti še vinogradništvo z žlahtnimi in kvalitetnimi sortami. Poseb- no pozornost zasluži v občini Lešje živinoreja, ki bi lahko da- jala mnogo več dohodkov. Tudi obrtna dejavnost zaostaja, po- sebno pa gostinstvo v samem centru občine, ki nima niti po- štene gostilne. Ravno tako je na Ptujski gori. Potrebno bo urediti lokale, da bo imel vsaj Tov. Viktor Žnidar, kan- didat zbora proizvajal- cev v občini Lešje center občine najpotrebnejše lokale. Novi občinski ljudski odbor bo moral misliti tudi na popra- vilo cest, mostov, na vodovod, vodnjake s pitno vodo ter na elektrifikacijo Zstal, Starega grada (del) in Dežna. Vse to so velike naloge, ki čakajo novi občinski ljudski odbor. Posebno velik problem pa je šolstvo, saj so šole prena- trpane ter bo potrebno dogra- diti šolske prostore ter tudi stanovanja za učni kader. Tudi na kultumo-prosvetnem polju bo treba storiti marsikaj, kar zadnji čas zaostaja. Ker se vsi problemi naenkrat ne bodo dali rešiti, bo potrebno začeti pri ^na^vame^^'.« Za večjo kmetijsko proizvodnjo Tudi pri nas so se spomladi pri- javili kmetovalci za tekmovanje v proizvodnji krompirja, ki so bolj razgledani in tudi delavni in jim ni vseeno, ali bodo predelali pet ali pa 35 ton krompirja na ha. Tako so bile sestavljene tri skupine na področju bivše občine Videm in sicer dve na območju KZ Videm in ena na območju KZ Sela. Komisija, ki je ugotavljala ha donose pri tekmovalcih, je z za- dovoljstvom ugotavljala uspehe in razmeroma lepe ha donose, saj so vse tri skupine dosegle in ce- lo presegle zahtevano višino ha donosov. V I. skupini — Lancova vas so dosegli povprečni donos 30.291 kg; najboljši v tej skupini so: Plajnšek Andrej (36.485 kg), Sitar Franc (36.330 kg) in Vaupo- tič Mirko (34.656 kg"). V II. skupini — Tržec-Jurovd so dosegli povprečni donos 28.279 kilogramov; najboljši v tej skupi- ni so: Kranjc Ivan (34.431), Piirg Avgust (31.60^) in Repič Ivan (31.601). V III. skupini — Sela so do- segli povprečni donos 26.184 kg; najboljši v tej skupini so: Murko Anton (28.924), Turk Franc (27.987) in Bela Vincenc (26.068). Ker je bilo potrebno doseči 25.000 kilogramov na ha, je razvidno, da so dosegli zelo zadovoljive uspe- he. Mi jim pa želimo prav tako lepe nagrade, ostalim kmetoval- cem pa priporočamo, da tudi po- skusijo drugo leto s tekmova- njem, saj bodo imeli edinole do- biček. PTUJ 18. OKTOBRA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Odlikovana deklica Dvanajstletna Rita Jolcey Iz Londona se je nenavadno pro- slavila s tem. da je rešila tri- letnega dečka iz goreče hiše. Ga&ilci so trikrat poskusili rešiti dečka, vendar jim to ni nik- dar uspelo. Rita se je kljub ve- liki nevarnosti prebila skozi ogenj do dečka in ga na hrbtu prinesla skozi plamen. Za ta po- dvig jo je notranji minister odli- koval z odlikovanjem za zasluge. Ženske - boksarji v Ameriki sta se pojavili dve boksarski šampionki: Kitty-jaguar in Lucy-munja. Ti dve se več- krat srečujeta v ringu v borbi za naslov šampiona. Od moških boksarjev se razlikujeta samo po rokavicah, ki so vatirane z debe- lejšim slojem vate. »Steklena ženskatc Nedavno je bila v Parizu razstava dietetike in sredstev za osebno higieno. Poljski muzej zdravja je pK)kazal na tej razsta- vi med drugim tudi »stekleno žensko« z avtomatično osvetlje- nim kovinskim okostjem. Vodi- či so obiskovalcem razglasili, da je »steklena ženska« namenjena proučevanju anatomije in fiziolo- gije človeškega telesa. Koliko besed na dan izgovorimo Francoska statistična služba je zbrala podatke o tem, koliko be- sed na dan izgovori povprečno živahen človek. Podatki pravijo, da tak človek izgovori dnevno okoli 30.000 besed. Seveda ta sta- tistika o »povprečno živahnem« človeku misli pri tem na Franco- ze in ne na hladne Angleže ali morda Skandinavce, ki so menda veliko bolj molčeči in preudarni. Pomladitev za dva dni Ko se je Albert Schwe4tzer mudil v Afriki, je prišel k njemu osiveli črnec, ki je pripeljal s seboj staro črnko. »Doktor, prosim te, pomladi jo,« je prosil znanstvenika, ta pa se je ujezil: »Tega vendar ne morem!« Črnec je padel na kolena in poprosil: »Veliki doktor, pomladi jo vsaj za dva dni, da jo bom pro- dal.« Trdožive živalice Glede trdož-vosti ima najbrž prvo mesto med živalmi neka vr- sta mravelj, ki živijo v pra- gozdovih Južne Afrike. Te mrav- lje ne poginejo niti, če jim odre- žejo ves zadnji del telesa z no- gami vred. Primerilo se je celo, da je nekega raziskovalca ugriz- nila mravljina glava, ki je bila več ur odtrgana. Neka taka mravlja pa je živela brez glave 39 dni. Peš okoli sveta Dva mlada Angleža sta se od- pravila peš na pot okoli sveta. Če bo šlo po načrtu, se bosta vrnila v Anglijo šele čez deset let. Do poletja 1960 bosta pri- spela v Rim na olimpijske igre, poprej pa bosta peš prepotovala Francijo, Španijo, Portugalsko in Italijo. Potem se bosta napotila po drugih evropskih deželah v Azijo, Avstralijo, v obe Ameriki in se nazadnje vrnila na britan- ski otok. Dolgovi Hitlerjeve Nemčije Ko je nacistična Nemčija voj- no izgubila in je kapitulirala, je pustila doma in na tujem okrog 800 milijard mark dolgov. Aden- auerjeva vlada je z odlokom zni- žala ta dolg v razmerju 10:1 — tako da je nova država prevzela za 80 milijard mark starih ob- veznosti. Zahodnonemški parlament je pred zadnjimi volitvami sprejel zakon, da bodo od tega dolga 2.200,000.000 mark izplačali za- hodnonemškim državljanom, jned- tem ko bodo terjatve vzhodno- nemških državljanov blokirali v bankah. Kar zadeva plačila dolgov in škode, storjene v tujini, bo Za- hodna Nemčija izplačala majhen del samo ameriškim državljanom, in še to v roku 27 let. Fašizem je pustil tudi v Italiji več sto milijard lir dolga v ob- liki državnih bonov. Država je sicer prevzela vse te obveznice v celoti, vendar pa je zaradi pad- ca valute njihova vrednost okrog 70-krat manjša, kot pa je bila, ko je bilo ix)sojilo razpisano. Starost zemlje Neka oxfords.ka znanstvena odprava se že dalj časa priprav- lja na težavno delo: skušala bo ugotoviti natančno starost na- šega planeta. Odprava bo oprem- ljena s spektografom, ki je stal 28.000 dolarjev. S tem aparatom bodo merili jakost radiacije ze- meljskih plasti. Z merjenjem ra- dioaktivnosti zemeljskih rudnin je namreč mogoče izračunati sta- rost zemlje. Kaj je razkošje v neki angleški osnovni šoli je učitelj razlagal učencem, da je razkošje »nekaj zelo prijetnega, vendar ne nujno potrebnega«. Potem je hotel ugotoviti, kako so učenci razumeli njegovo raz- lago in jim je naročil, naj povedo primere. Otroci so seveda takoj pomislili na besede, ki so jih sli- šali doma, in so začeli naštevati: pamet, kopalnica, poljub, sopro- ga ... Trikrat so mu zrasli zobje Matu La&ici, 105-letnemu star- cu iz Djakovičev pri Čajniču, so doslej trikrat zrasli zobje. Ko mu je bilo 100 let, so mu pognali tretji zobje in jih je imel štiri leta, potem pa so mu izpadli. Svetovni energetski viri Francoski visoki komisar za atomsko energijo Frangois Perrln je sporočil na konferenci indu- strijcev iz trinaj.stih dežel do- slej zbrane podatke o svetovnih zalogah energije. Povedal je, da bodo sedanje rezerve tako ime- novanih klasičnih virov (premo- ga, nafte itd.) zadostovale še za celo tisočletje. Sedaj uporabni viri atomske energije bi po nje- govem mnenju zadostovali za 20 tisoč let. Mesto, ki je doživelo največ bitk na svetu v Angliji je pred leti izšla Sve- tovna enciklopedija mest. V njej so podatki, da je Beograd mesto, ki je preživelo v borbi za svoj obstanek in svobodo največ bitk in je zaradi tega dobil največ simboličnih imen. Tako je Beo- grad od svojega začetka pa do danes doživel 114 vehkih bitk na okopih svoje trdnjave, kjer je iz- gubilo življenje več kot šest mi- lijonov ljudi. Mesto je imelo blizu 30 imen, med njimi zelo simbo- lična, kot: Breg za razmišljanje. Breg borbe in slave. Dom vojn, Dcmti svobode itd. Vsa ta imena so mu c" Ji T irki, razen zadnje- ga, ki ga je dobil od Madžarov. Med številnimi spopadi na beo- grajskih gričih je bil najbolj ču- den spopad z Madžari, ki so po- polnoma razdejali beograjsko trd- njavo in prenesli ogromno ka- mnitih blokov Kalemegdana v Ze- mun in tam zgradili novo trdnja- vo. To je bilo v XI. stoletju. Ko so potem osvojili Zemun Bizan- tinci, so prepeljali na posebnih ladjah ves gradbeni material na- zaj na Kalemegdanski greben in ponovno zgradili trdnjavo. Japonska pred Anglijo Lani so zgradili Japonci 325 ladij s skupno tonažo 1,750.000 BRT, kar je 26 odstotkov vse no- ve svetovne tonaže. Za njimi so Angleži z 275 ladjami, potem pa se zvrstijo Francozi, Norvežani, Nemci itd. Zanimivo: prvi pamik so dobili Japonci od Nizozemcev natanko pred sto leti. V kleteh ormoške vinarske zadru ge vre ... Zdravilni čali Staranje je sicer prirodno, ven- dar se da tudi staranje nekako zavirati in naravnati, da gre po- časneje. Danes je staranje hitrejše z ozirom na današnji način življe- nja. Starajoči se ljudje se lahko upirajo prehitremu staranju z uporabo raznih čajev, ki jih lahko pripravljajo sami brez velikih stroškov. Grenke snovi lišajev prinašajo v kri velike množine klorofila, pomnože rdeča in bela krvna te- lesca in povzročajo s tem nekakš- no pomiajenje. Čaj iz presZiee.preprečuje vode- nico, razne kamne in katarje, ker poživi kremenčeva kislina delova- nje ledvic. Brinove jagode delujejo ugod- no na ledvice, jih požive in od- stranjujejo revmatične bolezni. Pelin učinkuje ugodno na jetra in je za obnavljanje krvi velikega pomena. Bezeg deluje ugodno na vodo v telesu, jo odstranjuje, kakor tudi razne katarje in pomaga v začet- ku vodenice. Uživanje česna kot prepreče- valno sredstvo proti poapnenju žil je splošno znano. Za krepitev živcev nam služi baldrijanov čaj in šentjanževa ro- ža. Med najvažnejšimi hranili, ki naj bi jih uporabljali pri vsakda- nji hrani so jabolka, navadno ko- renje in oves, ki ga uživamo v obliki ovsenih kosmičev. Če uži- vamo omenjena hranila izmeno- ma po gotovem redu, dovajamo telesu na popolnoma priroden na- čin novih moči, ki ohranjujejo te- lo sveže in zdravo. KUHARSKI RECEPTI Segedinski golaž Pol kilograma svinine, 4 dkg masti, 1 kg kislega zelja, 2 čebu- li, 1 jabolko, žličko paprike, šče- pec sladkorja, eno osminko litra kisle smetane. Meso razrežemo na kocke, če- bulo sesekljamo in jo na masti razpustimo, nato pa dodamo meso in ga dobro prepražimo. Potresemo ga s papriko, nato še- le dodamo kislo zelje, naribano jabolko in sladkor. Vse skupaj dušimo, da se zmehča. Prilijemo le bolj malo tekočine. Nazadnje primešamo še smetano. Okus iz- boljšamo z žlico paradižnikove mezge. Jajca s sirom 4 rezine belega kruha, 6 rezin sira, 4 jajca, malo surovega ma- sla, mleka in soli. V okroglo posodo iz jenskega stekla denemo malo surovega ma- sla. Kruhove rezine poškropimo z mlekom, da se napoje. Zložimo jih v posodo, po vrhu pa rezine sira. Nanje ubijemo jajca, osoli- mo in postavimo poscdo v pe- čico, da jajca zakrknejo. Enolončnica z mesno sekanico 1 kg krompirja, 30 do 50 dkg sesekljanega mesa (pol govedine; pol svinine). četrt litra kislega mleka, 1 žlička soli, malo ingver- ja, 1 čebula, 2 do 3 paradižniki, voda. Olupljen krompir zrežemo na rezine. Meso osolimo in mu do- damo malo ingverja, nato oboje zložimo v plasteh v kožico; vmes denemo malo zrezane čebule, po- leti pa tudi nekaj paradižnikovih rezin. Mleko razžvrkljamo z malo vode, ga osolimo in zlijemo na krompir; le tega naj samo pre- krije. Posodo pokrijemo in kuna- mo jed približno tri četrt ure. Serviramo jo z različnimi solata- mi. SLAŠČICE Piškoti Mešaj 4 rumenjake s sladkor- jem, ki je težak za 4 cela jajca; prav dolgo mešaj in dodaj pre- sejane bele moke za težo treh jajc. Nato stepi sneg iz štirih be- ljakov in ga zmešaj med testo. Potem namaži podolgasto posodo z maslom ali mastjo, izlij testo vanjo in peci priblfžno pol ure v pečici. Ko je »štruca« pečena in ohlajena, jo nareži na bolj tanke Obročki Vmesi v testo 14 dkg moke, 14 dkg surovega masla. 7 dkg slad- korja, 7 dkg zmletih mandeljnov, 1 dkg stolčenega cimeta in na- strgane lupine pol limone. Ko si to vmesila, napravi dolg svaljek, nato ga razreži na kosce, za oreh velike. Te kosce z roko strkljaj. aa dobis tanKe paiicice. Katere zaokroži v majhne obročke. Po- kladaj jih na pomazano pekačo in speci v ne prevroči pečici. Pečene zloži na krožnik in jih po- suj z vanilijevim sladkorjem. Medenjak Pol kg medu raztopi v ponvi. Ko je tekoč, vmešaj pol kg mo- ke in dodaj 10 gramov jelenove soli. Naredi testo in ga pusti čez noč ali pol dne počivati. Napolni s testom pekačo ali izreži poljub- ne oblike piškotov. Napravi še premaz iz enega beljaka, ki ga stepeš v sneg, in prideni nekaj stolčenega sladkorja. S prema- zom premaži piškote ali pecivo preden gre v peč. Praktični nasveti če je črnilo zapustilo sledove na kazalcu in sredincu, zdrgnite madež z glavico od vžigalice. Steklena posoda ne bo počila, če vlijemo vanjo vročo jed, ako jo postavimo na vlažno krpo, s katero ovijemo dno. Kadar kuhate krompir, pride- nite nekoliko pecilnega praška, da bo bolj močnat in bel. Sta- remu krompirju pa dodajte ne- kaj sladkorja in imel bo okus kot nov. Sveže pecivo se pri rezanju ne drobi, če pomočimo nož v vrelo vodo in ga takoj obrišemo. Visoke, ozke vaze se zelo rade prfevrnejo. To lahko preprečimo, če jih obtežimo s peskom, ki ga nasujemo na dno. Za kratek čas PROFESORSKA Žena: »Kdaj si opazil, da ni- maš dežnika?« ^ Mož (profesor): »Ko je neha- lo deževati in sem ga hotel za- preti.« Brez zamere — ženske so strahopetne, ker se celo miške boje, moškf so strahopetni, ker se prav te žen- ske boje. Sf- — če je ženska z vami zelo ljubezniva, se pozanimajte, kdo je tisti, pri katerem hoče zbuditi ljubosumnost. sf- — Mogoče je tudi vaša žena skromna. Pomislite, če ni morda to dokazala s tem, ko je prav vas poročila. jf- Kadar ti kdo pravi: »Premislil si bom in ti poVedal svojo odlo- čitev!« — to odločitev že poznaš. Slava je senca, ki spremlja uspeh. » Ženske se rade držijo najeno- stavnejših stvari na tem svetu: mož. Kako odstranimo rjave madeže Vsaka gospodinja je bila goto- vo slabe volje, ko je na perilu ali obleki opazila madeže od rje. Do- biti jih ni težko, veliko teže jih je odstraniti. Morda vam bo tehle nekaj nasvetov koristilo. Če pride madež rje na belo pe- rilo, pobarvano bombaževino ali volno, kanemo na madež nekaj kapljic mlačne desetodstotne raz- topine citronove ah vinske kisli- ne. Raztopino pustimo, da nekaj časa deluje, nato pa jo izperemo z mlačno vodo. Odstranjevanje madežev od' rje pa se je obneslo tudi s petodstotno solno kislino, toda v tem primeru je treba bla- go dolgo časa splakovati pod te- kočo vodo, da kislina ne razžre blaga. Pri občutljivem blagu ovlažimo madež z vročim kisom, ga pokri- jemo s cigaretnim pepelom in ne kaj časa počakamo. Nazadnje iz- peremo madež z drugim pralnim sredstvom. Seveda moramo pri vsem tem pazit, če so barve blaga zelo občutljive, da jih kis ne bo razjedel. Nekaj duhovitih — Kaj je lepšega, kot če si svoji ženi tako zvest, da si po- tem še sam sebi bolj zvest. (Seneka) — Kdo naj ima glavno besedo v hiši? Povedal bom v jeziku ga- lantnosti (vendar mislim zares); žena naj gospoduje in mož naj vlada. (Immanuel Kant) — Zvestoba je največja ljube- zen, dokaz neverjetne moči. (Honore de Balzac) S pomočjo esperantskega jezika lahko potujemo po svetu Spet smo se zbrali esperan- tisti iz različnih držav na espe- rantskem delavskem kongresu — tokrat v Rotterdamu. Mi ju- goslovanski esperantisti smo od Ljubljane dalje preko Jesenic, Salzburga, Miinchena v 26 urah lagodno z jugoslovanskim eks- presnim vlakom dosegli svoj cilj. Nizozemski esperantisti so nas prisrčno sprejeli. Zelo so se potrudili, da so nam s pomočjo skupnih izletov razkazovali po- membnosti svoje dežele. Kongresa se je udeležilo ve- liko število esperantistov. Znova smo potrdili sloves našega med- narodnega udruženja. Konfe- rence, izleti, zabavni večeri so pripomogli k tesnejšemu pri- jateljstvu, k intenzivnejšemu sodelovanju na političnem, go- spodarskem in socialnem polju. Soglasno je bil sprejet odlok, da se bo s prošnjami in obrazložit- vijo o pomembnosti tega jezika pono\Tio interveniralo, da se učenje esperanta uvede prej ko slej v obvezen šolski FK>uk. V Rotterdamu smo bili čez nekaj dni kot domači. Tudi po- samič smo se prav lahko orien- tirali. Zanimive so veletrgovine, kjer se lahko sprehajaš ure in ure med procesijami obiskoval- cev in kupovalcev od podzemlja do 5 nadstropja ali po premi- kajočih se stopnicah na traku. Prijetno doživetje so bili obiski, pregledi raznih tovarn in koope- rativnih podjetij. So to velikan- ske zgradbe tik ob kanalih, po katerih lahko ladja pripelje to- vor tik do zgradbe. Tovarna, odnosno mlin za moko ima silo- se, zmogljive do 3 milijone kilo- gramov pšenice. V eni minuti lahko dvignejo iz ladje v te si- lose do 30CO kg zrnja. Mlin ima tako kapaciteto, da njegova pro- izvodnja zadošča potrebi moke za celotno Nizozemsko. Je naj- večji v Evropi. Vse je čisto, tla so iz parketa, svetla kot v sa- lonu. Varnostne naprave za pri- mer ognja imajo povsod. Za ta ogromen obrat zai>oslujejo le 60 oseb vključno z administrativ- nim osebjem; ponoči zadostu- jejo za nadzorovanje le 3 osebe Skupno smo obiskali tudi raz- ne muzeje, zoološke vrtove po drugih mestih. Povsod smo bili prijazno sprejeti od naših so- mišljenikov, povsod so nas tudi pogostili. V tovarni piva smo dobili seveda pivo, ki so nam ga servirali petkrat po en liter. Nudili so nam brezplačne raz- glednice. Vsak esperantist je lahko pisal eno razglednico ka- morkoli in tovarna se je zadol- žila, da jo frankira in odpošlje. Torej prijazno vzdušje povsod Življenje ni drago. Cene živil so precej enake našim cenam. Standard je visok, vendar stre- mijo po še boljšem in zavidajo Švedom. Gosp<^inja ima malo napornega dela. Špecerijske trgovine nudijo razno blago v že pripravljenem stanju za ku- hanje v najokusnejši obliki. Skoraj v vsaiki hiši je pralni aparat, moderen lonec za ku- hanje z visokim parnim pri- tiskom. Ne manjka nikjer apa- rata za vsesa vanje pr^u. Zato je tudi povsod čisto in negova- no. Vsakdanja hrana povpreč- nega Holandca pa je skromna bornejša kot pri nas. Največ- krat je vsaki dan na mizi 1( kuhan krompir in sočivje. Tc polivajo pri obedu z neobhodne potrebno jim omako, ki sestoj iz prepražene margarine ir ostanki masti od nedeljske pe- čenke. Juho jedo malokdaj, tud meso redkokdaj. Glavna jed j< okrog 5. do 6. ure, ko so vsi do- ma. Preko dneva jedo sadje, sir dosti kruha, namazanega z mar- garino in raznimi marmeladami Maslo je iste cene kot pri nas Ker se ga izvaža, ga v dežel ■^ami le malo uporabljaj( Družine, ki ne stanujejo v stro- gem centru mesta, kjer se vrst« trgovine za trgovino, obišč« trgovec na domu. Voziček natovorjene z različno zelenja- vo in sadjem, vozijo trgovci do- poldan po ulicah. Gospodinji j( treba stopiti le čez prag. Isto tako dobivajo stranke mleko in kruh na dom. Celo cvetlice stal- no vozijo na vozičkih po ulicah. Hiše so lične kot iz pravljice. Vsako stanovanje ima svoje lastne stopnice, a zelo strme in ozke. Imajo le enotna okna, ker so zime mile vsled mor-' skega golfovega toka. Okna so velika in jih zvečer ne zakri- vajo. Ce hodiš zvečer po teh ulicah, vidiš v vsako stanova- nje. Ljudje se držijo svojega doma, ne pijančujejo, ampak zelo štedijo. Zato pa kaj radi potujejo po lastni deželi in po svetu. Nadaljevanje sledi Raterdamsko pristanišče Stran ^ PTUJSKI TEDNIK ?>TUJ, 18. OKTOBRA 1957 Nogomet ALI .MINIJ ZMAGAL 7:1, DRAVA IZGUBILA 7:1 V nedeljskem srečanju v ELi- dričevem je domača ekipa Alu- minija visoko premagala »Slo- bodo« iz Varaždina z rezultatom 7:1 (5:1). V začetku je uspelo gostom dobiti rahlo premoč, vendar so se domačini že v 20. minuti otresli napadov gostov in pre- vzeli iniciativo v svoje roke. V vodstvo so prišli gostje iz enajst- metrovke. V nadaljevanju so domači igralci z borbenostjo preigravali gostujočo ekipo in igra je postajala živahnejša. Aluminiju uspe že v prvem pol- času si zagotoviti zmago. V drugem delu igralci Alu- minija stalno napadajo in do konca tekme rezultat povečajo na 7:1. Gole za Aluminij so dali: Beranič 3, Knaus, Palfi in. Ku- relič po enega ter avtogol Slo- bode. Za goste je bil uspešen Zoreč. Sodil je pred 400 gledalci Orel iz Celja dobro. V pred- tekmi so pionirji Branika pre- magali domače pionirje Alumi- nija s tesnim rezultatom 1:0 (0:0). TEKSTILAC (Oroslavje) : DRAVA 7:1 (2:1) . Gostovanje nogometnega mo- štva Drave v Oroslavju je pri- neslo visok poraz. Kompletna ekipa Drave je po polurni za- mudi igrala tekmo in izgubila v Oroslavju z visokim rezul- tatom 7:1 (2:1). Enajstorica Drave je v prvem polčasu igrala zelo dobro, vendar uspeha za- radi neobjektivnega sojenja ni bilo. V naslednjih minutah do- mačini že pov^ejo iz enajst- metrovke vodstvo. Takoj po pre- jetju golu Drava izenači po Mesariču. V nadaljevanju je bila igra v delni premoči Dra- ve, vendar so domačini zaradi slabega sojenja iz čistega ofsida dosegli zopet vodilni goL V drugem polčasu domačini z ostro igro prevzamejo inicia- tivo in v nekaj minutah dose- žejo prednost 4 golov. Do kon- ca tekme še povišajo r^ultat in postavijo končni rezultat 7:1. V ostrih spopadih je bU poško- dovan igralec Drave Pongračič, ki je bil do tedjaj glavni obramb- ni igi-alec. Moštvo Drave se je takoj po tekmi pritožilo služ- bujočemu in vložilo protest, ki bo po vsej verjetnosti ugodno rešen za ekip>o Drave. V nedeljo gostuje v Ptuju zelo dobra enajstorica Rudarja iz Trbovelj. Tekma se bo pričela ob 15. uri na stadionu SD Dra- ve. V prvenstveni tekmi med mladinci Drave in Maribora se je končala z zmago Mariborča- nov 6:2 (2:1). Tekma pionirjev se je.pravtako končala z zmago Mariborčanov 2:0 (1:0). Ostali rezultati četrtega kola MCV lige: Maribor : Podravka 2:1 Rudar : Mladost 5:0 Jedinstvo : Kladivar 3:3 P. A. Pred približno 400 gledalci, ki so žalostni zapuščali stadion Dra- ve, so se sodniku predstavili na- slednji igralci: Drava: Gorup (4), Vogrinčič (6), Musič (6), Tasič (5), Pongračič (t). Markovič (6), Streher (4), Erhatič (5), Mesarič (6), Komel (6) in Bez- jak (4). Lep je rezultat 5:0 za Rudarja, ne izraža pa pravega razmerja in znanja obeh moštev. V prvem de- lu je bila igra enakovredna in do- mače mošvo se je dobro upiralo tehnično boljšim gostom. Gostje so večkrat nevarno napadali, ven- dar je bila domača obramba stal- no na svojem mestu. Šele v 19, minuti je Opresnik sprejel žogo na krilu in dosegel iz razdalje 6 metrov prvi gol za Rudarja. Do- mačini po golu niso popustili, ampak v potinapadu večkat ne- varno oblegali vrata Rudarja. Po nevarnem napadu Drave je sodnik dosodil proti Rudarju najstrožjo kazen. Streljal je Mesarič, ki pa je žogo poslal mimo vrat in re- zultat je ostal nespremenjen. Gostje so zopet napadali in zara- di nesporazuma med vratarjem Drave in najboljšim igralcem Ru- darja je sodnik žvižgal indirektni strel proti Dravi. Oster strel žo- ge je sprejel Knaus in povišal re- zultat na 2:0. V drugem polčasu je bila igra ostrejša. Igralci so med seboj obračunavali, vendar je teh- nično boljša ekipa gostov prevze- la iniciativo in v zadnjih minutah zaradi nesoglasja ožje obrambe, predvsem vratarja, z lahkoto po- višala rezultat na 5:0. Gole za Ru- darja sta dala Opresnik 3 in Knaus 2. Sodil je z napakimi Pliberšekiz Maribora. Ostali rezultati: Mladost — Aluminij 7:1, Po- dravina — Zagorac 1:1, Sloga — Tekstilec 3:0 in Sloboda — Jedin- stvo 0:0. Pa TRI TEKME V KEGLJANJU Prva ekipa Drave v kegljanju je v nedeljo gostovala v Mariboru na turnirju za prvenstvo Sloveni- je. V drugem kolu tekmovanja se je moštvo Drave slabo odrezalo in zasedlo zadnje mesto s 146<5 po- drtimi keglji. Druga ekipa Drave je imela v gosteh kegljače mest- ne komunale Maribor. Obe prija- teljski srečanji so domačini odlo- čili v svojo korist. Tekme so se končale 559:343 in podr- tih kegljev. ^ Pa 00000> o o o oooo^f - Dijake ekonomskih, trgovskih, administrativnih, gostinskih in drugih gospodarskih šol opozar- jamo na revijo »Sodobna pisar- na«. ki Vam bo v šoli in pozneje v praksi v veliko korist in po- moč pri delu. Za dijake je naroč- nina znatno znižana. Naročite se na to za vas pomembno revijo. Ce nimate prospekta, pišite ponj: Uprava »SODOBNA PISARNA«, Ljubljana, Gosposka 12. ><><><><><><><><><><><><> Za pravilno de!o TVD v zvezi z razpravo o stanju v organizacij; Partizan se je vnela v vsej Sloveniji živahna polem.ka o pravilnosti in koristnosti meto- de dela, ki se je je posluževala. Tudi aktivni telesnovzgojni de- lavci bivšega ptujskega okraja so v razprava^h in v tisku zavzeli svoje stališče. Ker so ti problemi širšega pomena in posebne važ- nosti za preusmeritev in širši razmah telesnovzgojnega gibanja v Sloveniji, mislim, da bi bilo ko- ristno, če bi jih nekoliko natanč- neje osvetlU, kolikor zadevajo naše območje. Nikakor ne trdim, da bi Okraj- na zveza v Ptuju ovirala športno dejavnost v društvih, kolikor se- veda ni bila vezana na navodila in predpise republiške zveze. Mo- je pripombe v tem smislu bi naj veljale pač za splošno stanje v organizaciji. Res ne smemo pri- kriti dejstva, da naše vadbene ure nudijo mladini le malo zado- voljstva. Sicer nismo gojili orod- ne telovadbe, kar bi ne bilo niti tako slabo, pač pa smo, poudar- jam, po navodilih nadrejenih fo- rumov, večino časa pri telovadbi povečali učenju prostih vaj za izlete, nastope in akademije, vse po načinu dela predvojnih telo- vadnih organizacij, ki so jim ta- ke, zgolj namifestativne telovad- ne prireditve, bile potrebne za dosego njihovih p>olitičnih ciljev. Ker večina društev nima telovad- nic, smo za učenje prostih vaj porabili pač mnogo lepega časa na prostem, če bi vso ogromno delo, ki ga je vložil Partizan v popularizacijo in vadbo prostih vaj. usmeriili v špK>rtno aktivnost, bi danes imeli v naših vrstah prav gotovo tudi mladino od 14. leta starosti naprej. Da, postali .smo organizacia pionirjev in cicibanov tako v me- rilu republike, še bolj pa v me- rilu bivšega ptujskega okraja. K temu nekaj številk! Največja te- Jovadna prireditev v letošnjem detu je bil I. slovenski festival telesne kulture v Ljubljani. Naša društva .so poslala na to priredi- tev domala vse aktivne pripadni- ke, skupaj 641 nastopajočih. Od teh je bilo 582 šdloobvemih otrok v starosti do 15 let — torej pk>- nirjev! Seveda je največja o\'ira pri delu društev Partizan pomanj- kanje prednjakov. To je posle- dica napačne .splošne metode de- la, ki odbija mladino, da bi se vključila med aktivno članstvo, še manj pa jo seveda privlači ne- hvaležno delo prednjakov v tako neprivlačni in neuspešni sredini. Partizanskih društev je bilo v ptujskem okraju 14. Od teh so si zgradila bolj ali manj primitivna igrišča za odbojko, maili rokomet in nogomet le dru.štva Ormož, Središče, Cirkulane, Gorišnica in Domava. Tako osta:la društva ni- so imela niti osnovnih pogojev za športno aktivnost. Na redkih okrajnih prvenstvih so sicer so- delovala še nekatera, tekmovalna mo.štva pa sestavila iz slučajno prisotnih študentov, pripadnikov športnih klubov in podobno, ki svojega znanja vsekakor niso pri- dobili pri vadbenih urah Partiza- na. Tako tudi tri ali štiri okrajna prvenstva v špHDrtnih panogah niso nikak dokaz o vsestranosti vadbe v Partizanu, pač pa samo izraz hotenja nekaterih društev in seveda okrajnih zvez k spre- membi staromodnega izvajanja telovadbe po načelih meščansidh telesnovzgojnih ideologov, ki so bila v določeni fazi družbenega razvoja sicer napredna in so ve- liko pripomogla k dv;gu telesne kulture, ki pa danes s svojo to- gostjo več ne zadovoljujejo mla- dine. Prav to pa je tudi dovedlo do razprave o stanju v Partizanu ki bo, upajmo, uporabila koristne stvari iz preteklosti m pokazala organizaciji novo uspešnejšo pot. V. F. Ocenjevalna vožnja za prvenstvo LRS 1957 V nedeljo, 13. okt. 1957, je av- to-moto društvo Ptuj organizira- lo prvo ocenjevalno vožnjo »skoii Haloze« v okviru prvenstva LRS za leto 1957. Že takoj v jutranjih urah smo slišali veliko brnenje motorjev in ob točno določenem času se je zbralo na trgu MDB veliko gledalcev, 'ki so z velikim zanimanjem opazovali razne kate- gorije motorjev in tekmovalce. Tekmovalna proga, dolga 107 km in terenska preizkušnja sta zahte- vali od vsakega vozača veliko ob- vladanje motorja in iznajdljivost tekmovalca, ki je moral prispeti na kontrole in na cilj točno ob določenem času. Ob koncu tek- movanja, je posebna komisija ugo- tovila intaktnost samega vozila. Na startu se je prijavilo 38 voza-- čev raznih kategorij motorjev. Od tega je startalo 16 mopedistov, dva rolerja in dvajset motoristov raznih kategorij. Tekmovanja se je udeležila tudi 8-članska ekipa iz Radovljice, en član iz Celja, ostali iz Ptuja, dočim se iz Ma- ribora in drugih mest iz nezna- nega vzroka niso udeležili tekmo- vanja. Največ prijavljencev je bi- lo iz članstva Ptuj. Po zaključe- nem tekmovanju so razdelili po- sameznim prvakom kategorij le- pe pokale in diplome. V ekipnem plasmanu so osvojili prvo mesto člani AMD Radovlji- ca (z vozači Grabelšek, Polak in Ostojič) pred Ptujem I, in Ptujem II. Ekipa Radovljica je imela sk- mo 15 kazenskih točk,'dočim Ptuj I 30 kazenskih točk in Ptuj II 37 kazenskih točk. V generalnem plasmanu posameznikov je zmagal član AMD Ptuj Strelec Stanko na motorju znamke PUCH — 250 ccm. Posamezni rezultati: Mopedi: 1. Valant Majca (Ra- dovljica) brez kazenske točke, 3. Vesenjak Mirko (Ptuj) 10 kazen- skih točk. 125 ccm: 1. Dona j Franc (EHuj) 10 kazenskih točk, 2. dr. Kocuter Franc 27 kazenskih točk. 175 ccm: 1. Rogina Stenko (Ptuj) 10 kazenskih točk, 2. Gra- beršek Ludvik (Majšperk-Ptuj) 20 kazenskih točk. 250 ccm: 1. Strelec Stffliko (Ptuj) 5 točk, 2. Mahorič Konrad (Ptuj) 15 točk. 500 ccm: 1. Šegula Frafic (Ptuj) 20 točk. Zoreč Franc, pistnonoša — prvak Slovenije Na pobudo Teritorialnega od- bora sindikata PTT uslužbencev v Ljubljani, je tudi naša podruž- nica organizirala tekmovanje do- stavljačev v peš hoji. Odizv je bil v začetku slab. ker so nekateri uslužbenci mislili, da se s tem le preizkuša njihova najvišje možna storilnost, vendar smo jim pri- kazali, da gre tukaj le za šport- no dejavnost, ki se v naši stroki že pri samem delu pojavlja. Za tekmovanje se je prijavilo 5 dostavljačev. ki so dne 11. sep- tembra 1957 zjutraj ob 6. uri kre- nili od pošte Ptuj proti Moškanj- cem v daljavo 7.5 km ter isto pot v povratku. Opremljeni so bili se- veda kakor za dostavo in nosili s seboj tudi težo kot ob priložnosti dostave. Prvo mesto je dosegel tov. Zoreč, ki je navedeno pot prehodil v eni uri 33 minut. — Dne 8. septembra t. 1. je za- stopal našo podružnico na Bledu v republiškem tekmovanju. Neko- liko zaskrbljen je šel naš tovariš in ko smo mu dejali, naj le gle- da, da se bo udeležil še 2rvezne- ga tekmovanja, se je smejal in pripomnil, da bo tam mnogo težje doseči ta uspeh, ker se bo mo- ral pomeriti z najboljšimi iz dru- gih podružnic. Njegova zaskrb- ljenost in trud sta bila popla- čana, saj je dosegel 4 mesto. Od 30. sept. do 9, okt. pa se je tov. Zoreč moral ločiti od svojega vsakdanjega dela in se popolno- ma posvetiti športu, saj so pred- videni tekmovalci iz Slovenije v Ljubljani vse dneve pridno tre- nirali, Dne 9. okt. se je zbralo zo- pet na Bledu 22 tekmovalce v-do- stavljačev iz vsfe države in tek- movalo na poti 2 krat okoli blej- skega jezera in še po dveh kraj- ših poteh. To pot je prehodil v 1 uri 30 minut in se plasiral na peto mesto ter uspel priti kot edini Slovenec v državno repre- zentanco. V letu 1958 bo zastopal slovenske dostavljače na tekmo- vanju v Belgiji, Tov. Zorcu, ki je tudi v služ- bi vesten, marljiv in pošten, če- stitamo in mu od srca želimo, da bi tudi v inozemstvu dosegel lep uspeh! ŽIVINSKA SEJMA V PTUJU 15. in 16, oktobra 1957 Dne 15. oktobra 1957 je bilo prignanih: 126 konjev, 148 krav, 86 telic, 44 volovi n 18 bikov — skupaj 422 glav. Od tega je bilo prodanih: 93 konjev, 77 krav, 44 telic, 25 vo- lov in 7 bikov, skupaj 248 glav. Sejem je bil dobro obiskan. Ce- na posamezni živini je bila: konji 30—100 din. krave 40—130 din, dočim je bila cena telic, volov in bikov enaka 120—130 din za ki- logram. Dne 16. oktobra 1957 je bilo pripeljanih prašičev: 75 svinj do 2 let, 181 odojkov, skupaj 256. Od tega je bilo prodanih: 39 svinj, 55 odojkov, skupaj 94. Ce- na pri svinjah je bila od 210— 230 dinarjev in odojki 2500 do 3000 dinarjev po kosu. Ker nam manjka letno telova- dišče, se je odbor zedinil, pove- čati sedanje telovadišče, kar bi vsaj delno odgovarjalo. Vsi želimo mnogo uspeha in le- pih telovadnih nastopov. NJIVO prodam v Izmeri 27 arov v Novi vasi, cena ugodna. Plohi Ivanka, Ptuj, Aškerčeva 4. PISARNIŠKE MIZE IN OMARE prodamo. Ogled v Jadranski uli- ci štev. 15, Ptuj. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 4 ha zemlje v Grlincih, pošta Juršinci, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO Z VELIKIM VRTOM v Ptuju prodam. Informacije pri advo- katu dr. Sluga, Ptuj. PRODAM MALO POSESTVO S HI- ŠO in gospodarskim poslopjem, nekaj njiv, sadonosnik in vino- grad. Vprašajte: Drole Franc, pismonoša, Ivanjkovci pri Or- možu. UGODNO PRODAM MOTORNO KOLO »PUCH« 350 ccm. Ogled pri Lesnoindustrijskem obratu Rogoznica, Ptuj, dnevno od 7, do 14. ure. Novi Rrvodafailci Zadnje dni so v ptujski bolniš- nici darovali kri; Franc Ritonja, Krčevina 23; Irma Tuček, Ob Grajeni 1, E*tuj; Roza Mozaln, Makole 1; Marija Erker, Majšperk 37; Terezija Mesarič, Majšperk 41; Štefan Fa- kin, Varoš 4, Lešje; Janez Mo- taln, Makole 1; Jožef Bračlč, Gruškovje 39; Franc Meško, Gru- škovje 84; Janez Topolovec, Gru- kovje 84; Janez Polopolec, Gru- škovje 88; Alojz Gajšek, Stano- šina 20; Marija Ciglar, Gruškov- je 135; Ferdinand Ferenc, Gru- škovje 89; Liza Lozinšek, Zakl št. 38; Elizabeta Bračlč, Gruškov- je 26; Marija Lesjak, Jablovec 56; Terezija Mere, Jablovec 38; Mar- jeta Drevenšek, Gruškovje 85; Ljudmila Sirec, Jablovec 50; Mar- tin Vidovič, Jablovec 33; Julija- na Topolovec, Gruškovje 88; Te- rezija Vidovič, Gruškovje 51; Ka- tarina Tušek. Videm 35; Simon Skaza, Krčevina 17. Posebno se zahvaljujemo od- boru RK Podlehnik, ki nam je že večkrat zelo uspešno organiziral krvodajalsko akcijo. Ako bi tudi drugi občinski odbori RK posne- mali Podlehničane, potem bi bilo možno, da bi vsi bolniki, ki kri potrebujejo, kri res dobili. Transfuzijska postaja — Ptuj 16. oktobra 1957. Čebula 50. česen 100, fižol v stročju 50, krompir 13—15, peter- šilj 60, paprika 40, paradižniki 50. rdeča pesa 30. redkev 25, so- lata endivija 30—40, zejle v gla- vah 20, korenček 50, ohrovt 25, koruza 40, pšenica 40, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob j50, surovo maslo 500, zase- ka 300. mleko 30. smetana 140— 160. sir 70—80, kokoši 350—500, piščanci 250—500, jajca 18, jabol- ka 50, hruške 70, grozdje 90, do- mači kis 25. kumare 20. buče 15, cvetača 50, oves 30, proso 50, ko- stanji 30, kisla repa 20, gobe (siv- ke) 100, kislo zelje 50, pečeni ko- stanji 60, Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarni- škega poslovanja, pišite po brez- plačni prospekt za novo ilustrira- no revijo »SODOBNA PISARNA« na naslov uprave: Ljubljana, Go- sposka 12. ODBOR »PARTIZANA« DTV VI- DEM PRI PTUJU SE JE SESTAL Po dolgih šolskih počitnicah, se je pred dnevi sestal odbor »Par- tizana«. društva telesne vzgoje Videm ter razpravljal predvsem o delu, ki ga čaka v zimski sezo- ni. Požrtvovalna učitelja tov. Po- lančeva in tov. Tement sta se za- vezala, da bosta začela redno te- lovadbo s pioni'-ji in mladinci. Določen je umik tudi za člane. Kmetijske izkušnje Pripravimo krompirjevo klet! kjer bomo hranili krompir čez zi- mo. Če že ne moremo ločiti skla- dišča krmnega krompirja od skla- dišča za jedilni in za semenski, ločimo vsaj skladišče semenskega krompirja od ostalega. Krompir- jeve kleti najprej temeljito očisti- mo in prezračimo, nakar jih do- bro razkužimo. Razkužili jih bo- mo s tem, da bomo na 10 m^* pro- stora zažgali 40 gramov žvepla, pred tem pa klet neprodušno za- delali in jo odprli šele čez 24 ur. Vse stene, tla, vrata in okna ter deske ob straneh in po tleh pre- belimo z apnenim beležem. ki mu na 100 1 dodamo 5 kg bakrenega apna. S skladiščenjem počakaj mo, da se klet spet posuši. Mokra klet ni za skladiščenje krompirja. Krompirjevo skladišče mora imeti enakomerno temperaturo, ki jeseni, pozimi in spomladi ne sme pasti pod ~ 3" Celzija in ne narasti nad -r 6" Celzija. Po tleh položimo na tanjše tramiče desk?, prav tako r\;di ob stenah, da omo gočimo zraku kroženje med gc molji. V večjih skladiščih pripra- vimo tudi zračnike, da jih bomo postavili med gomolje. Prav je, če pride na vsaka 2 metra 1 zračnik. V tako opremljenem skladišču nasujemo gomolje lahko višje od 1 in pol metra. Vso to opremo krompirjevega skladišča obelimo z apnenim beležem, pa čeprav so tramiči. deske in zračniki še novi. Za primer, da že imamo krom- pirjevo skladišče tako opremlje- no, pa preglejmo, če ni kakšna deska ali tramič strohnel, da ga zamenjamo z novim. Strohnel les ie namreč žarišče najrazličnejših škodljivcev. Skrbimo tudi za to rJa bomo 'i - - r mi .ahko iračili. ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega očeta in strica RUDOLFA RIŽNERJA (1879) iz Ptuja, Mariborska cesta 20 se zahvaljujemo sorodnikom, so- sedom in znancem za sožalje, vence in pomoč ter spremstvo na zadnji poti, 9. oktobra 1957, iz mrtvašnice ptujske bolnišnice na mestno pokopališče. Posebej se zahvaljujemo pri- mariju dr. Lyšickemu, bolniškemu in strežnemu osebju internega oddelka ter primariju dr. Kuharju, zdravniku dr. Braunseisu ter bol- niškemu in strežnemu osebju ki- rurgičnega oddelka ptujske bol- nišnice, ki so pokojnemu lajšali bolečine zadnji čas njegove ne- ozdravljive bolezni. Zahvalo dolgujem tudi rešilni postaji Ptuj za izkazano pomoč ter proštu g. Ivanu Greifu in du- hovniku g. Altu za spremstvo in poslovilne besede pri odprt grobu. Ptui. oktobra 1957. Žalujoča hčerki; Jožica Fijan Jančič Marija iz Ptuja si je pri pretepu poškodovala glavo; Peklar Genovefa iz Nove vasi 39 si je pri padcu poškodovala de- sno nogo; Horvat Marija. Streja- cl 1. si je pri padcu poškodovala levo roko; Galun Janezu iz Po- dvinc 71. je voz poškodoval no- go; Bedrač Janez. Repišče 2, se je s steklom vrezal v nogo; Ko- cijan Branko. Črečan 10. se je s kolesom zaletel v avto; E'erčec Peter, Macelj 33. je padel s ko- lesom in si poškodoval roko; Jelen Franc. Sedlašek 69, je pa- del s kolesom in si poškodoval levo nogo; Munda Marija, Sene- žci 31, je padla v gozdu in si po- škodovala desno nogo; Kosi Ivan, Novo naselje 8. se je poškodoval po glavi in roki; Kosec Viktorja, oti-oka iz Mihove 42, je pes ugriz- nil v roko in glavo: Zavec Marija, iz Mestnega vrha 70, je padla in si poškodovala desno roko. Kelenc Janez iz Celja je padel s skednja in si poškodoval glavo in roko; Rakuš Tereziji iz Cerovca 1 je krava poškodovala trebuh; Ramprc Regini, otroki iz Čermo- žiš 3, je mlatilni stroj odrezal prste na nogi; Ostržko Liza iz Po- brežja 119 je padla s kolesom in si poškodovala nogo; Janžekovič Marija, Cvetkovci 87. si je z žeb- ljem poškodovala nogo; Kajzers- berger Marija, Cankarjeva ul. 9, Ptuj. si je poškodovala desno ro- ko; Klemenčič Jože iz Podgorc 4 je padel s kolesom in si poško- doval roko: Petek Anton. Kidri- čevo 68. je padel s kol'=som in si poškodoval nos.