Stev. 155.
V Ljubljani, torek dne 4. junija 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•••
»SSAN* izhaja vaak dan — tud) ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob i> uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na (t»m K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno t’ 1.0’—. četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — k inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se •i.	pošilja	upravništvu.	m
<•.	Telefon	številka 118.	:«»
f a c rr*:	1 'ri"*r«i"^i*» ».umi ■» »	nwm
Vprašanje nasledništva na avstrijskem prestolu
V	zadnjem času se je razvnel zanimiv boj, ali imajo otroci našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pravico do prestola, ali ne. Mnenja so različna. V splošnem se je doslej mislilo, da ima le Franc Ferdinand pravico do prestola, njegovi otroci pa ne, zato, ker se ni poročil s hčerjo iz kake vladarske hiše, ampak z grofico Chotek, kar jemlje njegovim otrokom pravico do prestola. Zadnji čas pa je izdal znani grof Sternberg knjigo: »Im Wechsel der Zeiten« (»v toku časa«), kjer dokazuje, da imajo otroci sedanjega našega prestolonaslednika popolno pravico do prestola. List »Silesia« je grofu Sternbergu odgovoril, da ima le žena prestolonaslednika pravico do naslova »nadvojvodinja avstrijska«, da pa njeni otroci po zakonih vladarske hiše nimajo pravice na prestolu. Grof Sternberg je listu odgovoril in skušal dokazati, da so tudi otroci opravičeni slediti sedanjemu prestolonasledniku na prestolu. Orof Sternberg se posebno zagovarja proti očitanju, češ da se je hotel s svojimi dokazi prikupiti prestolonasledniku. »Kakor mi Bog pomagaj, ne morem drugače govoriti«, pravi grof Sternberg.
Kdo ima prav?
Leta 1900 se je sedanji prestolonaslednik poročil z grofico Chotek, ki ji je cesar pozneje podelil naslov^ vojvodinja Hohenberg. Pred poroko je prestolonaslednik podpisal izjavo, v kateri se odreka pravic do prestola za svoje otroke. »Predno se poročimo« — pravi v izjavi
— se čutimo prisiljene, da z ozirom na zgoraj navedene domače zakone najvišje vladarske hiše ki jih z ozirom na našo poroko v polnem obsegu priznavamo in kot obvezne proglašamo
— izjavimo, da naš zakon z grofico Chotek ni smatrati za enakoroden, ampak za morgana-tični zakon — za sedaj in za vse čase, zaradi česar niti naši gospej soprogi, niti otrokom, ki jih z božjo pomočjo iz tega zakona pričakujemo, niti njih potomcem ne pripadajo one pravice, naslovi, znaki, prednosti itd. — in jih niti ne morejo niti ne smejo zahtevati — ki so jih deležni enakorodne soproge nadvojvod in njih potomci, ki izhajajo iz enakorodnih zakonov. Se posebe pa priznavamo, da našim otrokom in njih potomcem — ker niso člani najvišje vladarske hiše — ne pripada pravica do nasledstva na prestolu v kraljestvih in deželah, ki so zastopane v državnem zboru in so tudi po članku 1. in II. zakona iz 1. 1723. izločeni iz nasledstva v ogrski kroni. Zavezujemo se s svojo besedo, da to izjavo, ki se je dobro zavedamo, priznamo kot obvezno za vse čase za nas, za našo soprogo in za naše otroke ter njih potomce, in da nikdar ne poskusimo, da bi to izjavo preklicali, ali sploh kaj podvzeli, da bi se njena vrednost oslabila ali uničila . . .«
Po tej izjavi je torej jasno povedano, da se je nadvojvoda Franc Ferdinand pred poroko odpovedal za svojo ženo in za svoje otroke pravic do prestola. V izjavi se sklicuje prestolonaslednik na domači zakon vladarske hiše. Vprašanje pa je, ali velja tu habsburški ali lota-rinški zakon — enako je sporno vprašanje glede češkega in ogrskega državnega prava, ki nior-ganatičnega zakona ne pozna — in ima na Češkem in Ogerskem žena vladarjeva, brez obzira na njen rod — enake pravice. — Orof Sternberg pa sklepa še dalje, da imajo tudi njeni otroci enake pravice in tudi pravice do nasledstva na prestolu. Vprašanje torej danes še ni
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Kolčo je spoznal, da je to govoril čor-badži Jurdan.
Živelo njegovo veličanstvo sultan! je zaklical neki glas.
Kolčo je spoznal, da je to glas gospoda Frata.
Ta dva človeka sta bila sedaj tolmača strahu in groze, ki iz ljudi napravi govedo. Prvi izmed nju je bil le sovražen, ker je bil odkritosrčen v svojih besedah; on je tudi pred vstajo vedno tako govoril in mislil; drugi pa je bil gnusen, ker je bil podlež v svojih besedah. Fratov poziv je ostal brez odmeva, izraz pa je dobil v molčanju, ki je potem sledilo. Sedaj so nastali takšni časi, da so Jur-danci imeli prav in Fratovi bili pošteni. V oči-gled padlemu je bila dovoljena vsaka nizkost’ zakaj zmagovalec je smel doprinašati nasilje. ,Vae vutis!
Aprilova katastrofa ni bila tako strašna vsled bataškega klanja, kakor je bila grozna vsled brezsramnosti padlih... Kolčo je globoko vzdihnil.
Na to pa se je zavrtel ter korakal v smeri Proti Kaki Ginki.
rešeno in se tudi ne da naenkrat rešiti. Za nas ima le toliko zanimivosti, ker se je ravno sedaj pojavilo v javnosti.
Narodna zmaga.
Pevsko društvo praških učiteljev je dobilo pri pevski tekmi v Parizu prvo nagrado. — Pevske slavnosti v Parizu. — Veličasten sprejem v Pragi. Zmaga narodne pesmi.
Dne 25. maja so se začele v Parizu velike pevske slavnosti, združene s pevsko tekmo. Že
nekaj dnij pred tem se je v Parizu poznalo, da se pripravljajo veliki dnovi. Prišlo je tekmovat nad 400 godbenih in pevskih društev iz vseh držav. V zadnjem hipu je bilo treba preskrbeti še 1800 prenočišč, toliko peVcev se je sešlo. Prišlo je na tekmo tudi 1000 angleških otrok, ki so tekmovali z domačimi šolskimi otroki v petju.
Slavnosti so se začele z velikim sprevodom po ulicah, pri katerem je igralo 2500 mož, poleg tega pa še 7 vojaških kapel in razni vojaški oddelki. Cel Pariz je čutil, da se v njem vrši pevska tekma. Te tekme se je udeležilo tudi »Pevsko društvo praških učiteljev.« To društvo se je ustanovilo leta 1908. pod vodstvom F. Spilka, profesorja na praškem konservatoriju. Doseglo je kmalu lepe uspehe doma in pozneje v Berlinu in v Lipskem.
Največjo pozornost so v Parizu zbudila »Združena pevska društva elzaško-lotarinška.«
—	Pa tudi o Čehih so začeli listi kmalu pisati.
V	nedeljo zvečer se je začela pevska tekma. Ves Pariz se je zanimal za to tekmovanje, kajti merila so se med seboj najboljša svetovna pevska društva. In odnesli so prvo nagrado — Cehi. Telegram, ki je naznanjal to zmago po svetu — je vzbudil seveda po celi češki zemlji velikansko navdušenje. Saj je ta zmaga pomenila zmago češke glasbene umetnosti. Cehi so pri svojem nastopu očarali poslušalce s svojim petjem; zavedali so sc pevci, da njih zmaga pomeni narodno zmago. Povsod po Češkem so pripravljali vračajočim se pevcem velike slavnosti. V Brodu, v Domažlicah, v Plzni je velikanska množica napolnila kolodvor, zastopniki mest in raznih društev so čestitali pevcem k njih uspehu in se veselili velike narodne zmage.
Največji sprejem pa je bil v Pragi. Tisoči in tisoči so napolnili prostor pred kolodvorom. Sokolstvo je delalo špalir. Zastopniki mesta Prage, predsedniki pevskih društev, odposlanci organizacij, učiteljstvo, sokoli, razna društva, deputacije itd. so sprejeli na kolodvoru zmagovalne pevce in tisočglava množica jih je potem spremila ob velikem navdušenju po celem mestu. Praga že dolgo ni imela tako srčnega vsprejema — menda odkar so sokoli-zmago-valci prinesli iz Londona ščit zmage.
Veselo je poročati o taki zmagi, posebno pri nas v teh časih, ko smo zgubili smisel za vse, kar je velikega in lepega in teptamo sami sebe v lastno blato.
Vsako leto čitamo o čeških zmagah na svetovnih tekmah; zdaj so sokoli, zdaj športsmani, zdaj godbeniki in pevci. In Praga sprejema, kakor zna samo ona sprejemati. Velika ljubezen do domovine in do narodnega imena jih vodi do velikih zmag. Mi pa se pobijamo in poginjamo doma.
Češka pevska zmaga v Parizu ima za nas mnogo poučnega. Ta zmaga pa dela tudi čast učiteljstvu, ki jo je priborilo.	Jes.
VIII.
Na livadi.
Danes okrog poldneva je na zeleni livadi zunaj mesta, v senci zelenih vej, počivala neka rodbina.
Na jug od livade se je dvigala zelena ograja vrta z vratcami, odprtimi na livado; proti severu Se je odpirala panorama Stare Planine z golimi njenimi vrhovi, s strmimi rebri in skalami ter slikovito cvetočim vznožjem.
Ta livada in vrt je bil lastnina čorbadžija Jurdan in to je bila njegova rodbina.
Razun te družine se je le poredkoma tam prikazal kak človek. Mesto se je sicer po kapitulaciji nekoliko pomirilo in ulice oživele, nihče si pa ni drznil iti ven z mesta v okolico, ali na delo. ali na izprehod, da bi se ondi ra-doval krasote prirode.
Samo Jurdanova rodbina je bila tako pogumna.
Jurdanova žena je vsled žalosti nad Lal-kino smrtjo hudo vzbolela ter več dni ni zapustila postelje... Na nujno prigovarjanje zdravnikovo so jo komaj danes odpeljali iz hiše v Jurdanov vrt. nahajajoč se za mestom na polju, da se je okrepčala na čistem zraku. Kmalu je začutila blagodejni učinek sprehoda. Šli so torej na livado. Ondi sta se pasla dva dobro rejena bivola, ki sta bila takisto Jurdanova last.
Eden zaptij. sedeč na strani, je skrbel za varnost čorbadžijeve rodbine.
Vrhu tega sta bili ondi še dve tuji osebi: zdrava in dobro rejena kmetica in Rada.
Kmetica je bila Stajka, mlada žena Bori-mečkova, katero je Kaka Ginka šele včeraj vzela k sebi. da ji je stregla.
POLITIŠKA KRONIKA.
Obisk bolgarskega kralja Ferdinanda na Dunaju znači gotovo poskus bolgarske kraljevske obitelji pripravljati avstrijsko, kakor bolgarsko mnenje na približanje Bolgarije trozvezi. Bolgarski kralj Ferdinand goji že dolgo vrsto let te načrte, ki pa niso našli v Bolgarski sami posebnega odziva, ker bolgarsko javno mnenje še vedno temelji na tradicionalni politiki, ki se je vedno le oslanjala na Rusijo in proglašala vsak poskus glede bolgarsko avstrijskega zbli-žanja kot neodkritosrčen. Ni še dolgo tega, ko je potovala posebna komisija v Livadijo, kjer so najodličnejši bolgarski politiki konferirali z ruskim carjem in ruskimi politiki, sedaj pa potuje kralj iste države na Dunaj. Zato je ta kraljevski obisk popolnoma v nasprotju in nesoglasju s po-litiško misijo v Rusiji. Splošno pa se opaža, da obisk kraljevske rodbine iz Sofije ni na bolgarsko javnost napravil posebnega utiša, listi poročajo enostavno o dogodkih na Dunaju, a ne omenjajo prav nič politiškega pomena tega vladarskega sestanka. Jasno je, da bolgarski javnosti ta sestanek ni posebno simpatičen, pa tudi avstrijsko časopisje piše veliko več, kadar dospe na Dunaj kak nemški Dudezfurstschen nego sedaj, ko je na Dunaju kralj vseh Bolgarov!
V	ogrski krizi prinese tekoči teden konečno odločitev. V opozicijskih krogih še vedno prevladuje upanje, da se bo vlada ustrašila in ne bo upala uporabljati najskrajnejših sredstev na-pram opoziciji, vsled česar je še vedno upanje, da se začno zopetna pogajanja. Tudi v večini sami je mnogo poslancev, ki nikakor ne odobravajo nasilnega postopanja predsednika Tiszc. Značilno je, da se je pri predsednikovi volitvi odstranilo iz zbornice okoli 50 poslancev večine, ki niso hoteli glasovati za Tiszo. Današnja seja poslanske zbornice bo jasno pokazala, kak je položaj. Ako vlada poskusi s silo nastopiti porti opoziciji, bo ta odgovorila s skrajnimi sredstvi in pričela z obstrukcijo. Upanje, da slednjič vendar le še pride do kompromisa, je tudi tu, dasi je to upanje jako dvomljivo in ni polagati nanj posebne važnosti.
Italijanska akcija v Egejskem morju da mnogo misliti evropski diplomaciji. Zadnje dni se je poročalo, da sta Anglija in Avstrija protestirali proti nadaljnim italijanskim akcijam v Egejskem morju, ker bi Turčija na vsak tak poskus gotovo zopet odgovorila z zaprtjem Dardanel. Na Dunaju se te vesti odločno dementi-rajo, ker Avstrija ne čuti potrebe k takem protestu, ki bi bil v polnem nesoglasju s proglašeno nevtralnostjo. Obenem se pa iz Dunaja po-loča, da v tamkajšnji diplomaciji ni nič znanega
0 kakem enakem angleškem koraku. Poluzluž-bena »Wiener Allgemeine Zeitutig« pa še do-daje, da je vsaka mirovna akcija v sedanjem položaju onemogočena. ___________________
DNEVNI PREGLED.
Naročnikom »Dneva«. Nekateri naši naročniki, ki dobivajo list po pošti, pošiljajo za enomesečno naročnino samo 1 K 50 vin. mesto
1 K 70 vin. Zato jih opozarjamo, da znaša naročnina 1 K 50 v. mesečno samo za ljublj. naročnike, katerim dostavlja list na dom uprava lista in ne pošta. Za zunanje naročnike moramo dati vsak dan znamko za dva vinarja in zato se jim ne more pošiljati lista za 1 K 50 vin. mesečno, ker stanejo same znamke 60 vin. Prosimo torej one naročnike, ki so poslali naročnino, da izravnajo pri podaljšanju naročnine to diferenco.	Upravništvo.
Kaka Ginka je tudi Radi skazala gostoljubje. Temu ni nasprotovala niti babica Jur-danica, niti ostali udje rodbine... Nasprotno, pri pogledu na Rado. ki je bila nežna prijateljica kopojnice. so začutili sladko in žalno tolažbo in namesto prejšnjega preziranja in sovraštva začutili v svojih dušah bolj človeške občutke napram nesrečni devi. ki ni imela hiše.
Kakor že vemo. sta Stajka in Rada, se-znanivši se druga z drugo, že v Klisuri. postali skupno žrtvi ondotnega poraza. Stajki na hvalo je Ivan zamogel še o pravem času rešiti Rado. Potoma ji je Stajka prigovarjala, naj ostane pri njej in dospevši predvčerajšnjim v Belo Cerkev, se ni hotela več ločiti od nje. Dasiravno preprosta in divja, je vendar dobro razumela otožen položaj Radin ter delila ž njo njene muke in trpljenje. Pred trenutkom so se pomenkovali o Bojču in gospa Hadži Rovo-ama je trdila, da je padel v boju. Stajka je z bolestjo zapazila, kako se je Radino lice pri tem spremenilo in bledelo. In začutila je veliko sovraštvo do redovnice, katera je tako lahkomišljeno pripovedovala o Bojčevi smrti.
»Ali si videla na lastne či, da je daskal poginil? Mar se tega veseli ta kukavica?« je po-šepetala Stajka Radi zbadljivo.
»Molči, molči,« jo je opominjala Rada z zamolklim glasom.
Stajka je znovič poslušala daljši razgovor in potem zopet pošepetala Radi: »Rada. saj ta črna baba ima brke. Čemu se ne obrije?«
Rada se je nehote nasmejala. »Molči, moja draga!«
Stajka je bila prvokrat videla Hadži Ro-voamo ter ni vedela, da je bila Radina teta. Hoteča se nad njo maščevati, je prikrila nekoliko jantarovih jagod njenega molka, ki so se
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»:	Uredništvo	in upravništvo:	w
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št S. i
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa-n:	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko, m
n:	Telefon	številka 118.	m
Šušteršič v Bosni. Kakor se poroča iz Sarajeva, namerava Šušteršič obiskati sestanek prvaških poslancev v Sarajevu. Hrvaški pravaški poslanci morajo zborovati izven banovine, one hrvaške, ki je Šušteršič tako sramotno pustil na cedilu, ker je s svojim vladnim lakajstvom onemogočil vsako obsežnejšo in koristnejšo akcijo v prid zatirane dežele. Sedaj se štuli dr. Šušteršič med hrvaške pra-vaše, ki ga bodo gotovo sprejeli, tako kakor se spodobi, da sprejmo moža, ki je izdal hrvaške interese. — Od druge strani se nam pa poroča, da Šušteršič ne gre v Sarajevo, to pa zato, ker so Hrvatje v Bosni sklenili, da se ne udeleže sprejema skupnega finančnega ministra Bilinskega, ki se mudi takrat v Bosni. Ker se torej tudi Šušteršič kot gost Hrvatov ne bo mogel prilizati Bilinskemu, ne gre raje v Bosno. Šušteršič pač pusti raje zopet Hrvate same, ker kako naj gre v Bosno, ako mu Hrvati ne dovolijo, da se ne bi obesil zopet enkrat za ministrski frak.
Sankcijoniran je kranjski deželni zakon glede izpremembe volilnega reda za mesto Ljubljano. Sankcijoniran je torej zakon, proti kateremu, se je izjavila kranjska deželna vlada ko je zavrnila klrerikalne rekurze, toda klerikalci pomenjajo danes na Kranjskem več nego vsaka državna oblast, tako si je mogoče tudi razlagati to najvišjo sankcijo. Sedaj je naloga in dolžnost volilcev. da pokažejo ob volilnj žari, da njih naprednega prepričanja ne užene tudi ta izpremcnjeni zakon.
Pianist A. Trost. Slovenski koncertni publiki dobro znani pianist gosp. Anton Trost, je pretekli teden končal svoje klavirske študije na c. kr. akademiji za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju z najodličnejšim uspehom. Mlademu umetniku-rojaku iskrene čestitke!
Velike vojaške vaje bo imela ljubljanska divizija letošnje poletje na Notranjskem. Vaje sebodo izvajale temeljem načrtov generalnega štaba za slučaj kritične situacije, ali pa že za slučaj oboroženega konflikta. Vaj se bo udeležil tudi skupni vojni minister Auffenberg in šef generalnega štaba Schemua.
Nove bosanske poštne marke pridejo v promet s prvim dnevom tekočega meseca. Nove marke so naslednje: po 12 vin.: ultra-rnarin in modre s sliko »Cesta v mesto Jajce,« po 60 vin. sivomodre s pogledom na Konjic in po 72 vin. škrlatno rdeče s pogledom na Vi-šegrad. Nove znamke so jako okusne in bodo gotovo našle vestnih nabirateljev.
Zanimiva rimska najdba v Bosni. Neki kmet v Milju pri Jajcu v Bosni je na svojem posestvu izkopal veliko, kamenito ploščo, na kateri so bile uklesane slike. Ravnateljstvo deželnega muzeja; kakor je bila poslana plošča v pregled, je konštatirala, da je plošča iz rimske dobe, dva reliefa na nji pomenjajo starorimsko pogansko naziranje o stvarjenju sveta. To je edini ostanek iz rimske dobe. ki predstavlja slike iz rimske mitologije in je izvan-redne dragocenosti.
O	IV. jugoslovanski umetniški razstavi se
nam iz Belgrada poroča, da vlada za njo med občinstvom največje zanimanje. Takoj tekom prvih dveh dni. ko je bila razstava otvorjena, je izkazal skupni blagajnični dohodek za vstopnino 1300 dinarjev, pa tudi v nadaljnih dnevih je bil obisk enako velik. Med imovitejšimi sloji vlada veliko zanimanje za nakup umotvorov. Ko izide tekom teh dni veliki katalog, bo gotovo izsledil nakup razstavljnih del od strani zasebnikov.
ji razsule in s »daj potuhnjeno gledala, kako jih redovnica išče okrog sebe. Končno se je Stajka nasmejala ter pocuknila Rado za rokav.
»Cernu se smejiš, Stajka?« jo vpraša Kaka Ginka.
Radi dveh koruzinih zrn, ki jih išče Hadži Vrana.«
»Hadži Rovoama«. popravi Rada zamolklo.
Toda na srečo teh nepriličnih Stajkinih besed nihče ni slišal; v tem hipu so se vsi obrnili proti Stefčevu. ki je ravnokar prihajal iz mesta. Bivši zet čorbadžija Jurdana se še ni podal v Gjumjudžino. Nastop službe je bil odložen radi zmešnjav, ki so med tem nastale.
Ko je prišel, so vsi z napeto radovednostjo pričakovali, kaj bo povedal. Pa jim je pravil vneto, kaj je vse dosegla danes deputa-cija. katere se je tudi on udeležil. Ta deputa-cija. z Judanom, Diamandžievom na čelu, je bila poslana, da je pozdravilo Tosum-beja. ki je imel mesto napasti kot spuntano in da je prosila milosti. Z velikim trudom se je deputaciji posrečilo rešiti Belo Cerkev poraza, kakoršen je zadel Klisuro. toda le pod tremi težkimi pogoji. Prvič: mesto ima plačati tisoč lir Tosun-beju, da ta pomiri ordo, kateri je obljubil, da ji da Belo Cerkev v plen. drugič: naj se mu izroči vse orožje do neznatnega nožička; tretjič: naj se izroče oblastniji vse sumljive osobe. Ta polna kapitulacija; katera ni rešila Batak pred Mehmedom Trimrušlijem, je rešila Belo Cerkev. Tosum-bej je le z enim delom svoje orde dosepl v mesto, da je prevzel orožje. Sicer pa sta čorbadži Jurdan in deloma tudi Stefčev bila sedaj rešitelja mesta. Poslednji, pripovedujoč to zadevo s samozavestnim zadovoljstvom in ponosom, je sedaj pa sedaj vrgel pogled na Rado. ki se ni obrnila proti njemu.
Koroški deželni predsednik baron Hein je kakor smo poročali nevarno obolel. Iz Celovca se sedaj javlja, da se je njegovo zdravstveno stanje precej izboljšalo, da ni več ni-kake nevarnosti.
Sleparstva na galiških železnicah datirajo že par let nazaj. Med kondukterji in portirji je bil dogovor, da so popravljali že rabljene karte, ter jih za precej znižano ceno prodajali ljudem, ki so jih poznali. Delali so na ta način, da so rabljene karte namočili v vroči vodi, nato pa zlikali z vročim železom, vsled česar se je utisnjeni datum izbrisal, a luknje so prekrili z neko posebno papirno maso. Doslej je bilo radi teh sleparij v okrožju severne železnice aretiranih že nad 200 oseb, večinoma kondukterjev. portirjev in pa potnikov, ki so kupovali od sleparjev te znižane vozne karte.
Ruska špijonaža v Galiciji. Ne mine skoro teden, da ne bi v Galiciji prijele oblasti kakega človeka, ki je osumljen špijonaže v korist Rusiji. Seveda se precej takih slučajev konča z blamažo prevzetnih državnih organov, res pa je, da je špijonaža ob rusko - avstrijski meji in to v korist obeh držav jako dobro razvita. Te dni so v Lvovu aretirali nemškega - pruskega podanika barona Rudolfa Koniga in njegovo soprogo Terezijo radi osumljene špijonaže. Obojica se je mudila že kake tri mesece v Lvovu, a skoro vsak teden sta dobivala precejšnje denarne pošiljatve iz Rusije. Policija je dcgnala. da je baron Konig v zvezi z oddelkom ruskega generalnega štaba v Kijevu in našla pri hišni preiskavi več sumljivih dokumentov. Pri policiji je bil baron Konig prijavljen kot igralec, da si to ne odgovarja resnici. Pri hišni preiskavi so našli več kompro-initujočih predmetov, med njimi več instruk-cij kijevskega generalnega štaba, dalje več odrezkov ruskih poštnih nakaznic, nekatere celo s podpisi polkovnika kijevskega generalnega štaba.
Pri žrebanju državnih srečk iz leta 1864 je zadel prvi dobitek v znesku 300.000 kron na št. 38 serije 2.584, a dobitek v znesku K 40.000 na štev. 38 serije 800.
Prepovedano orožje. Ministrstvo notraf-njih zadev je obvestilo vse politiške deželne uprave, da je smatrati' automatično strelno orožje (repetirne pištole sistema Browning, Steyer in enako) katerih povprečna dolžina je pod 18 cm. kakor vse orožje pod to mero (Re volverpištole in floberti) kot prepovedano orožje po § 2 orožnega patenta.
Slovenska zmaga v Gorici. Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno so zmagali v skupini delodajalcev slovenski kandidati proti italijanskim riacionalcem, ki so ostali z 200 glasovi proti 307 slovenskimi glasovi v manjšini! Tako se počasi majo temelji italijanstva tudi v mestih našega Primorja.
Za slovanske igralne karte! Dobili smo več pismenih pritožb, da naši prvaki, narodnjaki itd. po kavarnah še vedno na nemške karte igrajo. Ali bi ne bilo mogoče premagati svojo brezbrižnost — da bi ne bilo pritožb. Ali bi ne bilo dobro, ko bi imeli vsaj malo narodnega ponosa!
Predavanje v Trstu. Nocoj ob pol 8. uri priredi Narodna delavska organizacija v Trstu predavanje: »O vzrokih razkola v socialni demokraciji na Češkem.« Predava g. Fr. Radešček iz Ljubljane. Vstopnina 20 vinarjev. Ker je radi stališča jugoslov. soc. dem. stranke napram češkim separatistom, to vprašanje stopilo v akuten stadij tudi pri nas, je pričakovati obilne udeležbe tako od strani delavstva kakor tudi od strani interesiranih krogov.
Slov. Football klub »Ilirija« v Ljubljani
opozarja svoje člane ter prijatelje društva, da se vrši danes zvečer ob pol 9. uri sestanek pri Novem svetu.
Pri napajanju živine ponesrečil. Hlapca Antona Piška iz Viča je pri napajanju živine podrla neka krava na tla. Pišek je pri tej priliki tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano.
Napaden in težko ranjen. Posestnikov sin Ivan Zupančič iz Poljan je pred kratkim popival v gostilni Franca Drakslerja v Prirn-skovem. Ko Se je popoldne v družbi nekega dekleta podal proti domu. ga je nenadoma zahrbtno napadel neki mož in ga težko ranil na levi zgornji rami. Zupančiča so takoj za silo obvezali, nato pa odpeljali v bolnišnico v Kandijo.
Med plesom umrl. V neki gostilni na Martinovi cesti je v nedeljo krojaškemu pomočniku Alojziju Glinšku postalo nenadoma slabo. Zgrudil se je na stol in obležal na mestu mrtev. Policijska komisija je konstatirala, da ga je zadel mrtvoud.
Pod okencem. Blaža Jančarja iz Javorja sta. ko je prišel pod okno nekega dekleta, dva fanta napadla z vilami in ga na glavi težko poškodovala. Vzela sta mu tudi klobuk, ga zrezala na drobne kosce in konečno nagnala s kamenji v beg.
Nasilnež. Delavec Mihael Zabret je silno udan pijači. V pijanosti začne navadno brez vsakega povoda razgrajati in postaja nasilen vsled česar se ga vse boji. Te dni je prišel med strašnim preklinjanjem in vpitjem v Veliki Mengeš. Odšel je v hlev posestnice Marije Flerin, kjer je mučil živino. Nato se je podal oborožen s kamnom v šupo. kjer je bila Marija Flerin zaposljena in ji je grozil, da jo ubije. Flerinova je vsa prestrašena pobegnila s svojimi otroci v hišo. Zabret je nato zgrabil za gnojne vile in ubil ž njimi psa. ki je bil privezan na verigo. Toda to mu še ni zodostovalo. Od Flerinove je odločno zahtevaj pijače.^ sicer ji vse razbije. Konečno je prišel orožnik, ki je nasilnega delavca aretiral in ga vtaknil y luknjo.
Velika dedščina. Na Češkem je umrl 351etni zasebnik Ed. Matejček. sin posestnika kemičnega laboratorija in je zapustil celo svoje premoženje 600.000 K dvema mestoma Roudnici in Ustju. Univerzalna dedkinja je gdč. Emilija Kraft, ki je bila Matejčku gospodinja. Toda oporoka pravi, da mora dedkinja
takoj celo dedščino prepustiti imenovanima mestoma, ako bi se poročila (skoraj gotovo se ne bo.) Ro njeni smrti pa dobita mesti celo dedščino. Nekaj manjših legatov so dobila tudi razna društva.
Ustrelil se je včeraj opoldne prostak 17. pešpolka Kelbl in sicer v levo stran prsi. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnico, kjer je ob pol 4. popoldne umrl. Kakor se je proti tovarišem izrazil v bolnici, ga je gnal v smrt strah pred kaznijo, ker je v nedeljo zvečer izostal čez 9. uro zunaj.
Nepreviden krčmar. V krčmo Jožefa Novaka na Vmihovu je prišel rano zjutraj delavec Kaube in je naročil steklenico sodavice. Krčmar je posegel po steklenici in je natočil Delavec je izpil in se je začel takoj zvijati v strašnih bolečinah. Krčmar je s strahom spoznal. da je namesto sodavice natočil — žveplene kisline. Delavca so takoj spravili v bolnico, toda vsa pomoč je bila zaman. Delavec je umrl. Krčmar je stal te dni pred poroto in se je izgovarjal, da mu je zvečer služabnica zamenjala steklenice. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Armada in šola. — C. Flamarion je sestavil številke, koliko izdajo države za armado in koliko za šolstvo. Na enega prebivalca pride v Franciji vojnih izdatkov 20 fr., v Angliji 18.60. na Nizozemskem 17.90, v Prusiji 10.20, v Rusiji 10.20, na Danskem 8.80. v Italiji 7.60, v Belgiji 6.90, v Avstriji 6.80, v Švici 4.10. — za šolstvo pa v Franciji 3.50, v Angliji 3.10, na Nizozemskem 3.20, na Pruskem 2.50, v Rusiji 0.55, na Danskem 8.15, v Italiji 1.80, v Belgiji 1.60, v Avstriji 2.30. v Švici 4.20. — Torej edina Švica daje več za šole nego za vojake, drugod pa armada požre mnogo več, nego ljudska vzgoja.^
Iznajditelj šivalnega stroja. Društvo iznajditeljev in tehnikov v Lyonu je osnovalo odbor, da postavi spomenik Jerneju Thimon-nieru. izumitelju šivalnega stroja. Rodil se je 1. 1793. ter umrl 1. 1857. v Amplepuisu. Bil je le krojaški pomočnik; po štiriletnem premišljevanju in načrtovanju si je oskrbel patent za svoj prvi stroj 1. 1830. S pomočjo neke trgovske družbe si je uredil v Parizu delavnico z 80 stroji in je ondi izdeloval vojaške obleke. Toda delavnico so napadli razljučeni delavci, ki so izumitelju očitali, da stroj odpravlja ročno delo. ter so mu stroje razbili. Thimonnier je umrl po vsakojakih prevarah in nezgodah kot zelo siromašen človek. To je skoraj ne-izpremenljiva zgodovina vsake iznajdbe in vseh izumiteljev: vedno nalete na skeptičnost in ravnodušnost pri mnogih svojih sovrstnikih. ki ne razumejo takoj prednosti nove iznajdbe. Boriti se morajo često proti besni in nasilni opoziciji dotičnih, katere hoče iznajdba navidez oškodovati. Taka je bila tudi zgodovina Jacquarda, ki so ga hoteli tkalci vreči v reko Rhone. radi sličnega vzroka t. j. ker je njegov stroj zmanjšal število ročnih delavcem _ Ifnaka je tudi zgodovina mednarodnega jezika vobče, in Ido - jezika posebej, ki se ima boriti tudi proti konservativnim Esperantistom.
Nordini, avstralski atlet, je pridobil tako moč in obvlado svojih mišic, da more zadr-žavati srčne utripe do 20 minut. Tudi je v stanu, poljubno pospešiti utripanje*. Poljubno tudi doseže, da se do skrajnosti ali strdi ali pa
zmehča njegovo mišičevje.	_
Potujoča šola. V šolskem okraju Modlin-gen na Nižjeavstrijskem so sestavili šolsko poslopje iz brun in desk, ki stoji na pilotah. Prostora je v nji za 70 otrok. Šola se da razdreti in zopet postaviti. Stala je 6800 kron. Ima prostora 12.75 m dolžine in 6.6 m širine. Da se postavi, je treba dva dni; lahko potuje iz kraja v kraj.
Pokopališče pri Sv. Krištofu je baje zelo zanemarjeno, ljudje trgajo rože in postalo je tudi skrivališče sumljivih ljudij. Dobro bi bilo, da se ohrani na takem kraju primerna pieteta.	.
Vremenska hišica v Zvezdi baje zelo slabo kaže. Barometer ne gre ne gor ne dol in se človek nanj ne more zanesti. Naj bi se stvar popravila tako, da ne bo stala tam brez pomena.
Razpisana srednješolska mesta: Od 15. maja do 1. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto Arnau (realg. 25. VI), Dunaj III. r., 15. VI) — Klasična filologija: Celje (g. samostojni slovenski razredi. L. Gr. 20. VI.) -- Moderna filologija: Dunaj XVIIL (r.. Fr D. 10. VI). Kromeriž (dež. r., Fr. E. d., 15. VI.). Line (g. I). 1. gr.. 28. VI.). Praga (trg. akad.. Fr. D., 22. VI.) — Historična skupina: Gradec (realg., 15. VI.) — Matemat. fiz. skupina: Inomost (žen. uč., M. Ntl., 30. VI.) Risanje: Smichov (g.. Z. georn. Z., 22. VI.) Kratice in znaki kakor navadno.
Definitivno mesto za klasično filologijo s sloven. in nem. uč. jeziKom je razpisano na samostojnih dvojezičnih vsporedniicah celjske gimnazije. Zadnji vložni dan je 20. VI.
Svetovni jezik Ido (Esperanto reformita) so uvedli kot neobvezni predmet na dunajski trgovski šoli nadvojvode Rainerja z dovoljenjem c. kr. deželnega šolskega sveta. Pouka se udeležuje 45 učencev z dobrim uspehom. Oni dobe koncem leta tudi red v šolska izpričevala. Dejstvo, da traja poduk samo nekaj mesecev, jasno dokazuje, da je jezik Ido zelo lahek pa tudi, da je že dandanes koristen, sicer ga c. kr. dež. šolski svet nižjeavstrijski ne bi dovolil upeljati. V naprednih narodih dobiva Ido tako med izobraženci kakor tudi med delavstvom od dne do dne več pristašev.
Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in
vpeljanega mesa oziroma zaklane živine. Od 12. maja do 19. maja se je v klavnici^ zaklalo 66 volov. 9 bikov, 5 krav. 164 prašičev. 155 telet, 36 koštrunov. 120 kozlov. Vpeljalo se je mesa 317 kg. Zaklane živine se je vpeljalo
2	prašiča, 7 telet. 10 kozličev. 1 govedo z malim zobom.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1912 je 292 strank vložilo 154.955 K 52 v. 389 strank je dvignilo 148.914 K 93 v,
4 strankam se je izplačalo posojil 10.300 K, Stanje hranilnih vlog 5,150.644 K 06 v. stanje hipotečnih posojil 3,437.532 K 82 v, denarni promet 401,427 K 02 v.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1912 je 224 strank vložilo 92420 K 14 v. 274 strank vzdignilo 122.088 K 63 v. 5 strankam se je izplačalo posojil 5.955 K 80 v. stanje vlog K —.—, denarni promet 508.259 K 84 v.
Kinematograf »Ideal« Spored za torek 4., sredo 5. in četrtek 6. junija 1912: 1. Žurnal Pathe Kinematografsko poročilo o najnovejših prigodkih. športu, modi itd. 2. Luka posinov-ljenec. (Velekomično; igra Andre Deed.) 3. Lov na divje prašiče pri princesi Schaumburg-Lippe. (Prekrasna lovska slika.) 4. Dijaški prigodek. (Učinkovita veseloigra Nordisk-film Co. v dveh delih. Igranje traja tričetrt ure. Samo zvečer.) 5. Moric hotelski gost. (Komična učinkovitost. Igra Prince s svojo nedosežno komiko. Vsak petek specialni večer z izbranim sporedom.
Koncert priljubljene damske tamburaške kapele »Central« se vrši danes in vsak dan v kavarni »Central«.
Opozarja se na prilogo H. Kenda v Ljubljani, katera je priložena današnji številki.
DRUŠTVA.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je imela meseca maja 1912 sledeči promet in sicer: RLejemki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1.138 K 31 v. 2. Prispevki podružnic: Kranjska 1.371 K 76 v. Štajerska 832 K 68 v. Koroška 25 K 20 v. Primorska 475 K 45 v, skupaj 2.705 K 09 v. 3. Razni prispevki 3.856 K 07 v skupaj 7.699 K 47 v.
B.	Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 10.302 K 33 v, skupaj 18.001 K 80 v. -Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače, remunera-cije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 23.482 K 0- v. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 10.307 K 33 v, skupaj 33.789 K 34 v, torej primanjkljaja 15.787 K 54 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa. dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški. Od prvega aprila t. 1. do danes ima društvo zabeležiti tele dohodke: Poravnava Ogrizek-kontra Ivana Klemenc in Križman iz Gorenje pri Postojni 40 K: g. Gradišar, ker so zmagali v Šiški pri volitvah naprednjaki 5 K; zo-botehnik g. Franjo Radovan 10 K 40 v; Vesela družba v »Narodni kavarni« 12 K 30 v; gospa Frančiška Korene 2 K in Neimenovani v gostilni pri »Kolovratarju« v Ljubljani 10 K: Nabiralnik v gostilni pri Burji 67 K 90 v. Stotera hvala in krepek Na zdar požrtvovalnim darovalcem.
Proslava desetletnice slovenskega akademičnega društva „!lirija“ v Pragi.
Praga, dne 1. junija.
Prvi dan, dne 31. maja.
Kako velike simpatije uživajo slovenski akademiki med češkim občinstvom v Pragi, je pokazal jasno slavnostni občni zbor akad. društva »Ilirije«, ki se je vršil v proslavo društvene desetletnice dne 31. maja v »Reprezentančnem domu« praškem. V velikem številu se je zbralo češko dijaštvo, zastopniki čeških kulturnih in političnih institucij, zastopniki kraljevega glavnega mesta Prage itd., da je^ bilo jugoslovansko dijaštvo zbrano v polnem številu, je samo ob sebi umevno.
Otvoril se je občni zbor s petjem naše narodne himne »Naprej«, ki je bila sprejeta z burnim aplavzem. Nato je govoril predsednik »Ilirije« iur. Vane Radej.
Pozdravil je prisotne reprezentante češkega naroda, ki je bil in je na kulturnem in gospo-darskem polju vzor ne samo narodu slovenskemu. temveč vsem Slovanom. Resnica je in ostane, da je slovenski narod od onega časa sem, ko so prišli v Prago prvi slovenski akademiki, mnogo napredovali. Nad 150 absolviranih akademikov je poslalo naše društvo tekom desetih let v domovino in vsi ti naši ljudje delujejo doma po vzoru češkega naroda. Zato smo in ostanemo Čehom večno hvaležni. Cilj nas vseh je, razširjati ideale češkega naroda nele med našo inteligenco, ampak tudi v najširše plasti. Nato je pozdravil med burnim ploskom prisotnih oba rektorja čeških visokih šol praških dr. Čelakovskega in dr. Stoklaso, zastopnika mesta Prage dr. Vrat. Črnega, zastopnika zveze slovanskega sokolstva dr. Ante Novot-nega, zastopnika Zveze češkega dijaštva iur. Ježeka, magistratnega svetnika dr. Stehlista, dr. Šebasto in prisotne brate Hrvate, Srbe, Bul-gare in Slovence. V predsedništvo so bili izvoljeni: jur. Vane Radej, iur. Ježek za češko dijaštvo, med. Ostojič za Srbe in inž. Milhofer za Hrvate. Slavnostni govor je imel tov. pharm. Fedor Gradišnik, ki je v kratkih potezah podal zgodovino in delovanje našega društva. Slavnostno je naše razpoloženje ta trenutek, prsa se nam širijo veselja, radosti in ponosa. Mi ljubimo »Ilirijo«, kakor ljubi dete svojo mater, zato smo dolžni, slaviti jo in govoriti jasno in odkrito o priliki njenega jubileja. Z ustanovitvijo »Ilirije« ie bila izdana na slovensko dijaštvo parola: proč od Gradca in Dunaja, slovenski akademik na češko, slovansko Prago! Že to je velika zasluga »Ilirije.« V dobi svojega desetletnega delovanja pa je društvo storilo še mnogo druzega, baš tako važnega. Izobrazba članov na kulturnem, gospodarskem in političnem polju, češko -slovensko zbližanje, slovensko Sokolstvo, ustanovitev prvega narodno obrambnega kolka itd. vse to je delo »Ilirije«. Tudi notranji spori in ločitev narodnih radikalcev leta 1904. nam niso škodovali: jasna je naša pot, čist je naš cilj, zato je bodočnost naša! (Ploskanje.)
Nato se oglasi k besedi rektor češke univerze dvorni svetnik dr. Jaromir Čelakovky.
Srčno čestita »Iliriji« k njenemu jubileju in obljublja, da bo češka univerza vedno podpirala kulturne zahteve Slovencev. Slovenska univerza bo izvojevana v Pragi in če bo češko vseučilišče mati slovenskega naroda, bo to za njo velika čast in veselje. Želi Slovencem mnogo uspeha pri njih kulturnem in narodnem delovanju zlasti v slovenski akademični mladini. (Burno ploskanje.)
Rektor češke tehnike, dvorni svetnik dr. Stoklosa se spominja v zvišenih besedah na ljubljanskem pokopališču pokopanega češkega tehnika J. Resla, ki naj bo malemu narodu vzor žilavosti in dela. Vzpodbuja slovensko dijaštvo k energičnemu boju za uresničenje slovenske tehnične visoke šole, ki bo v veliko korist ne samo Slovencem, ampak vsem Slovanom! (Ploskanje.)
V imenu Vseslovanske Sokolke Zveze je j)ozdravil »Ilirijo« dr. A. Novotny. Baš Sokolstvo je najpripravnejše za češko - slovensko zbližanje, zato naj se slovenski akademiki tudi nadalje s takim navdušenjem zavzamejo za razširjenje sokolske ideje v domovini. (Ploskanje.)
Dr. Vrat. Čeriiy prinaša »Iliriji« pozdrave in zahvalo kraljevskega glavnega mesta Prage za ljubezen, ki jo je gojilo slovensko dijaštvo v teku desetih let napram metropoli in prosi da ohrani to ljubezen v isti meri še v bodoče..
V imenu Hrvatov je nazdravil »Ilirijo« inž. Milhofer. v imenu Srbov med. Ostojič in inž. Andrič, ki se zahvaljujeta za prav bratsko ljubezen, ki jo je »Ilirija« vedno gojila napram ostalim Jugoslovanom.
Koncem občnega zbora je bil soglasno sprejet predlog, da se izvolijo častnim članom »Ilirije« profesor dr. T. G. Masaryk za velike zasluge, ki jih je pridobil za Jugoslovane, posl. dr. K. Kramar kot prvoboritelj za vseslovansko idejo, dr. Ivan Tavčar, ki je prvi zanesel svobodomiselno idejo v domovino, dr. O. Rybaf za velike zasluge za Trst in ustanovnik »Ilirije« dr. Egon Star6.
Nato se je predsednik še enkrat zahvalil vsem navzočim za njihovo prisotnost, posebno še češkim žurnalistom, ki so vseh deset let s toliko ljubeznijo podpirali naša stremljenja ter zaključil slavnostni občni zbor. Z glasnimi »Živijo« in nazdar kliciso se zborovalci razšli.
Izpred ljubljanske porote.
Ljubljana, 3. junija.
Danes se je začelo pred ljubljanskim sodiščem porotno zasedanje. Obravnavala sta se danes dva slučaja. Dopoldne je bil na vrsti
UBOJ TAŠČE.
Na zatožni klopi je sedel 33 let stari kočar iz Tomišlja pri Igu Franc Seškar, ki se je poročil leta 1907 z Marijo Oven. Taščo Jero Oven, ki mu je prepisala nekaj zemljišča je vzel k sebi. A komaj je prišla v hišo tašča, že se je začela vsakdanja vojska. Da bi se tem izognil, odpotoval je v Ameriko, kjer si je z delom pridnih rok zopet nekaj prislužil. Mož je mislil, da se je v njegovi odsotnosti tašča kaj poboljšala, zato se je vrnil domov. Tudi zdaj je bilo spočetka vse dobro. Seškar, navajen na trdo delo, se je tudi z njemu prirojeno pridnostjo lotil domačega dela. A vse to ni zadoščalo bodeči tašči Jeri, pričela ga je zmerjati z lenuhom itd. Bilo je dne 9. marca t. I., zvečer, ko se je Seškar vrnil iz dela domov. Ker je ležala žena v otroč-nici, morala bi tašča pripraviti zetu večerjo. Seškar je sedel pred hišo in potrpežljivo čakal večerje, ker je pa le dolgo ni nič dobil, vprašal je taščo za večerjo, a sedaj se je vsula cela kopica psovk na ubogega moža, ki je pred šupo, kamor mu je sledila tašča, pograbil tolkač in parkrat v svoji slepi jezi zamahnil proti tašči. Taščo je en udarec zadel na glavo, da se je takoj mrtva zgrudila. Pri raztelesenju ubite Jere Oven so zdravniki zvedenci dognali, da je bila zdrobljena leva senčnica in temnica, koščki kosti so pritiskali na možgane, ki so otrpnili in povzročili tako smrt.
Obtoženec vse priznava, ker se je po uboju tudi sam takoj javil orožnikom. Porotnikom sta se stavili dve vprašanji in sicer prvo glede uboja, katero so zanikali, potrdili so pa drugo glede pregreška proti varnosti življenja. Temeljem tega pravdoreka je sodni dvor izrekel glede
uboja oprostilno razsodbo
ter radi pregreška proti varnosti življenja obsodil Šeškarja na trimesečni zapor.
❖
17LETNA POŽIG ALK A.
Popoldne je sedela na zatožni klopi 171etna Ivana Štalc, obtožena radi hudodelstva požiga in tatvine.
Romanje na božjo pot.
17letna Ivana Štalc, doma iz Selc pri Škofji Loki je stopila lansko leto kot dekla k posestniku Francetu Trdini na Martinjem vrhu v službo. Letos je hotela na praznik sv. Treh kraljev oditi na božjo pot na Sveto goro pri Gorici, a ni imela za to denarja. France Trdina je imel v svoji sobi v omari spravljeno denarnico. y * 7 teri so bili trije bankovci po 100 K. Ker ji J® gospodar za romanje samo 20 kron dena J • • je mislila, da bi bilo dobro, ako bi si ,	"
dala stokronske bankovce v omari. 7rn„„." vega leta je Trdini iz omare v .ref"1?'il^n kal stokronski bankovec. Uena.r\* L n)v, J"? dosti. Za to je Ivana Štalc povab.^ še oba svoja brata na romanje in |u tudi	P skrbela
z denarjem. Ko se je Stallc ^	‘ . P anJ?: I,
njen gospodar že zapazil	jo poklical
na odgovor. Sprva je sicer tajila, a konečno se je hočeš nočeš morala udati m priznati tatvino.
Ogenj.
Dejstvo, da je I rdina prišel na sled njeni tatvini, je Štalcevo silno jezilo.
Dne 14. februarja je na Trdinovem podu nenadoma izbruhnil ogenj, ki se je vedno bolj širil. V kratkem je bil uničen hlev, pod, hišno podstrešje mnogo poljskega orodja, vsa slama in stelja. V ognju sta poginili tudi dve teleti in
ki je bila zanj tembolj občutna, ker ni bil zavarovan. Goreti je začelo okoli dveh popoldne.
Zažgala je Ivana Štalc, ki se je po svojem zločinu zelo sumljivo obnašala. Tekala je vedno >okolu hiše. Sprvi ni prišlo nikomur na misel, kdo bi zažgal. Šele čez tri tedne so izsledili požigalca orožniki in sicer v osebi Ivane Štalc. Ta je svoje dejanje tudi takoj priznala orožnikom, obenem pa izjavila, da je zakrivila požar le vsled svoje neprevidnosti. Šla je na pod po svojo jopo in pri tej priliki vžgala vžigalico, ki jo je potem, ker ni mislila da gori, vrgla v slamo ki se je takoj vnela. Na drugi strani jo pa obtožnica obdolžuje, da je namenoma zažgala pod, ker se je hotela nad svojim gospodarjem maščevati.
Ivana Štalc pri zaslišanju prizna, da je Trdini v resnici ukradla 100 kron denarja, odločno pa taji, da bi nalašč podtaknila ogenj.
Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja. Prvo, ali je nalašč zakrivila požar, drugo, ali je kriva hudodelstva tatvine in tretje eventualno vprašanje, ali je vsled neprevidnosti zakrivila nesrečo.
Porotniki so se posvetovali skoro eno uro. Prvo vprašanje so zanikali, drugo in tretje pa-potrdili, in je bila Štalc obsojena na štiri mesece težke ječe.
Kaj bi bilo, ako bi ljudje 24 ur
resnico govorili.
Newjorški »Herald« se je obrnil na odlične može znanstvenike, učenjake, politike in bogoslovce z vprašanjem, kaj bi bilo, ako bi ljudje
—	prisiljeni po kaki posebni sili — 24 ur v vsakem oziru čisto resnico govorili. — List je dobil kmalu celo vrsto odgovorov.
Mr. Gaynor, Newjorški župan je mnenja, da bi tak slučaj napravil večji preobrat, nego zemeljski potres, in da bi povzročil več škode, nego vse katastrofe. — »Vsak bi mislil, da drugi vendar le lažejo in pomislite, kaka zmešnjava bi nastala.« —
Mr. Chaucey, politik in znamenit gvornik, pravi:
»Prva posledica bi bila, da bi vsak, ki bi resnico govoril, izgubil vse svoje prijatelje. Vlada resnice bi povzročila propad raznih podjetij, ki slone na kreditu, in ki ostajajo sedaj le zato. ker nihče prav ne pozna njih stanja. Potem razni dobičkaželjni politiki! Sedaj imajo najbolj varno stališče, da uresničijo svoje sebične namene — na dan resnice pa bi — postali nemogoči. Marsikateri vozel v ljubezenskih spletkah bi se naenkrat razvezal, dočitn se sedaj le počasi po zakonskih izkušnjah in poskuš-njah razrešuje. — Blaznice bi dobile v enem dnevu več gostov, nego jili morejo sprejeti. Najhujše pa bi bilo, ker bi resnica v enem dnevu prinesla popolno socialno revolucijo.« —
Or. John Quackenbos profesor na kolumbijski univerzi odgovarja sledeče :Ves svet je laž. Vse kar jemo, pijemo, nosimo — skriva v sebi nekoliko laži. Okusna hrana, opojna pijača, razkošna obleka — vse pripravljena na laži. Znano je, da samo New .lork vsako leto kupi za 120 maljonov dolarjev — ponarejenega blaga. Sicer je veliko vprašanje, koliko bi bilo boljše, ko bi vedno resnico govorili, toda ko bi Jo slišali vsaj za 24 ur, bi bil to pravi božji blagoslov .Pomislimo samo na medicinsko prakso — koliko nazorov bi se izpremenilo. Koliko rniljonom ljudi bi pa pokazala pot — do zdravja. Nevvjorški bankir Brown meni, da bi resnica tekom 24 ur izločila fantazijo, ki je največja sila sveta — in jo potrebuje zase — trgovina — politika — in vera. »Najprej si predstavljamo kako stvar, potem stremimo zan jo.
Bankir Brown pravi, da menda ni kraja na svetu, ki bi temeljil tako na resnici, kakor Wall Street — in vendar niti tam bi ne bila čista resnica mogoča.
Mr. Edison Moore, župnik je mnenja, da bi si bili resnico želeli vsaj za 24 ur. Resnica bi v enem dnevu mnogo dobrega storila, razkrinkala bi mnogo laži in hinavstva in bi pospešila oliko in srečo; laž in hinavščina uničujeta dobro vero in sta vzrok, da na svetu zmaguje slabo namesto dobrega.
Splošno se torej misli, da bi »dan resnice« ne prinesel posebne sreče in — da ga zato menda človeštvo ne bo nikoli obhajalo.
Pa pomislimo, kaj bi bilo na Slovenskem, ko bi en sam dan resnica vladala. Kaj bi bilo?
Klerikalna stranka bi izgubila vse pristaše, ki so še zmožni verjeti resnici. »Slovenec« bi ne mogel iziti, ker brez laži ne more izhajati. Število Marijinih devic bi se krčilo za 99 procentov, ker bi se pokazalo — da niso več device. Kregarjeva slavnost bi se morala vršiti še enkrat, da bi se popravile vse laži, ki so se zadnjič na nji izgovorile.
Italijani bi si ruvali lase ker bi moral Pic-colo priznati, da je v Trstu 70.000 Slovencev.
Graški Tagblatt bi na veliko žalost slovenskih rodolujbov prenehal izhajati, ker bi se izkazalo, da so spodnještajerska in koroška mesta sestavljena skoraj iz samih ponemčenih Slovencev.
Slovenski narodnjaki bi ostrmeli, ko bi videli, kako malo je med njimi resno naprednih ljudi) itd.
Tako bi resnica v 24 urah naredila velik preobrat tudi na Slovenskem.
Leta 1851.
Matica ilirska v Zagrebu je leta 1851. pozvala vsa literarna društva na slovanski zbor, pri katerem bi se jezikoslovci posvetovali, kako bi se združila slovanska narečja. Narodna »Jed-nota Moravska« je nasvetovala, naj bi se v ta namen izdajal poseben časopis.
*
Najvišja sodnija na Dunaju je deželni sodniji v Temešvaru zapovedala, da se mora vselej srbskega jezika posluževati, kadar stranke svoja pisma v srbskem jeziku vlože. Tudi sve-tovavci za Temešvarsko nadsodnijo morajo znati srbski. Upamo, da bode najvišja sodnija
milostno pogledala tudi na nas Slovence, ki imajo, žalibože, marsikaterikrat priložnost se pritožiti, da se ž njimi zastran jezika vselej postavno ne ravna. (To upanje se do danes ni izpolnilo.
*
Leta 1850. je bilo na Koroškem rojenih 9561 otrok, iz teh 3241 nezakonskih, torej ena tretjina; na Kranjskem je bilo rojenih 15.595 otrok, iz teh 1093 nezakonskih (petnajstina). Tudi kulturni dokument.
#
Koroška kronovina šteje med svojimi pre-bivavci več ko tretjino Slovencev. Koroška v vseh rečeh prav veselo napreduje. (Pritožuje se čez razna društva, da se obnašajo, »ko družtva za terdo nemško kronovino«.)
*
J. M. Hurban piše v svojih »Pohladih« zelo laskavo o Slovencih in slovenskih pesnikih. Slovaki naj bi si vzeli Slovence za zgled . . .
❖
Praški prostonarodni list naznani, da bo začel v Pragi izhajati časopis v ruskem jeziku
pod naslovom: »Polabski Rus«. — Izhajal bo enkrat na teden. — Rusi so se začeli učiti češki jezik — avstrijski Slovenci bodo dobili ruski časopis in se učili ruski jezik.
❖
V	nekih nemških novinah smo brali ojster sestavek, u katerem se močno pritoži čez to. da je ljudstvo u Terstkej (tržaški) okolici na Primorskem tako malo omikano in izobraženo. Nobeden bi ne verjel, kako daleč so še tam ljudje ... v nekterih krajinah še vasi med seboj včasi popolnoma vojske peljejo; nobeden popotnik si u notranjo deželo ne poda; in ed-nega človeka, ki je tam povsod poznano umetnijo nože pogoltniti naredil, bi bili ljudje skoraj kot hudega copernika ubili. Ja! Napčna in kriva omikanost, ktera je talijanska, ne rnore imeti nobenega upliva na ljudstvo, katero le samo slovensko zastopi. (Na to se govori o tem, da delajo na Koroškem Nemci tako, kakor Italijani v Istri — »Slovenci so hlapci — Taliani so gospodi« — in kako škodljivo je, če se narodna izobrazba ne širi med narod v narodnem jeziku.)
*
»Na neko čudno vižo je nam u roke naletela nemška knjižica«, v kateri smo brali . . . kako se je grof Stadion, ko je bil poglavar na Primorskem, prizadeval, nove šolske knjige vpeljati ... Mi Slovenci moramo tako imenitne reči zastran Teržaških knjig še le po dolgem času tako rekoč na čudno vižo iz nemških časopisov zvedeti!
*
Slovensko društvo v Trstu ima svojo ka-sino in krog 200 udov pod predsedništvom gospoda Vesela, slovenskega pesnika . . .
*
C.	kr. dež. poglavarija je izvedela, da kateheti marsikje porabijo svojo uro za to, da nemško uče. Poglavarija je konzistorije zarotila, strogo gledati na to, da se bo v materskem jeziku molilo in pelo . . .
*
Ni skoraj na svetu stana tako imenitnega, pa tudi tako težavnega, kakor je stan učiteljski. Priden učitelj dela noč in dan, dela z duhom in telesom, na večer mora pa morebiti spat iti s praznim trebuhom. — »Učitelj-mučitelj!« — Zato veseli vsakega, ako sliši, da je kedo za ta stan kaj storil. (Rudmaš je obdaroval par učiteljev za njih trud.)
*
Kdor hoče šole po deželi u resnici na višjo stopinjo povzdigniti, mora najprej s tim začeti, da učiteljem živeti pomaga. (Tako je pisal Janežič leta 1851. In še danes velja isti stavek — ker razmere niso mnogo boljše.)
❖
Cudtio je in človek bi ne verjel, ko bi ne videl, da so Slovenci sami najhujši sovražniki svojega materskega slovenskega jezika . . .
(Ljudje hočejo nemških šol, župani uradujejo nemško, krajske table na Koroškem bi morale biti po slovenskih vaseh nemško-slovenske, kakor določa deželni zakon z leta 1850.)
*
V	Doberli vasi je bil učiteljski shod, na katerem se je govorilo o pouku in o naučnem jeziku. »Bil bi že skrajni čas, da bi po minister-skem ukazu u ljudskih šolah otroke u maternem jeziku podučevali.« (Na Koroškem se to še danes ne godi.)
*
Ministerski načrt za uravnavo gimnazij zaukaže, da mora vsak gimnazij izdati izvestje. Janežič zahteva, da bodi v Ljubljani in v Celju slovensko šolsko izvestje (do zadnje dobe ga niti v Ljubljani ni bilo).
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
OGRSKA.
Budimpešta, 3. junija. Ministrski predsednik Lukazc je najavil opoziciji odgovor vlade, katera odklanja vse propozicije večine. Radi tega je smatrati vse poskuse glede sporazuma kot onemogočene ter je boj med opozicijo in vlado neizogiben.
OBSTRUKCIJA?
Dunaj. 3. junija. Rusinski poslanci so začeli v proračunskem odseku z obstrukcijo, in povzročili nesklepčnost istega. Kot se trdi, preneso obstrukcijo tudi v plenumu.
NOVI GAIJŠKI DEŽELNI MARŠAL.
Dunaj, 3. junija. Gališkim deželnim maršalom je imenovan državnozborski postariec grof Adam Goluchowsky.
KONEC KLERIKALNIH OBREKOVANJ.
Dunaj, 3. junija. Socialno demokraškega poslanca Silbererja, o katerem so klerikalni obrekovalci raztrosili najnesramnejše laži. da je defravdiral. potem pobegnil in se sprehajal po Ne\v-Jorku, kar se je potem izkazalo kot laž. so našli mrtvega v ledeniku Hundstein. Našel ga je nek mizarski pomočrjik, S tem je končana zopet nesramna klerikalna gonja proti politiškemu nasprotniku, dasi so dobro vedeli, da je žrtev nesreče.
VOLITVE V BELGIJI.
Bruselj, 3. junija. Kakor razvidno iz dose-daj znanih rezultatov v belgijskih volitvah so si klerikalci tudi to pot ohranili večino v deželi.
IZ ČUVAJEVEGA KOMIS ARI J ATA.
Zagreb, 3. junija. Preiskava proti kaplanu Ivanu Corkoviču, ki je obtožen ra^i hujskanja in motenja vere, ker se je v svoji pridgi dotaknil tudi neustavnega režima na Hrvaškem je končana. Sodni dvor je sklenil, da se kaplana sedaj izpusti iz zapora, kjer je že od Velike noči zaprt. Toda državno pravdništvo je proti temu protestiralo, vsled česar ostane Corkovič tudi še nadalje v zaporu in to do obravnave.
MACEDONIJA.
Belgrad, 3. junija. Od turško-srbske meje prihajajo poročila o spopadih med Turki, Albanci ter srbskimi obmejnimi stražami, Turki in Albanci prihajajo na srbsko ozemlje, vsled česar pride do boja med obemi. Zato je srbska vlada izdala obširne odredbe ter povečala svoje vojne oddelek ob nevarnih točkah.
Skoplje, 3. junija. Prosluli albanski vojvoda Isa Boljetinac organizira albanski ustanek v najširšem obsegu, posrečilo se mu je medsebojno pomirit več albanskih plemen, ki so bila doslej
v največjem medsebojnem sovraštvu, ter jih je pridobil za ustanek. Tudi vodi Boljetinac pogajanja z voditelji srbskih ustaških čet, da bi jih pridobil za skupno akcijo v Macedoniji.
Skoplje, 3. junija. Turške oblasti računajo z vso gotovostjo na albansko vstajo. O tem že pričajo veliki transport turških vojnih moči, ki se koncentrirajo na vseh nevarnejših mestih. V Djakovico je dospelo iz Eerizoviča deset bataljonov redne armade. Vse železniške proge so zastražene, vendar se oblasti ne upajo začeti še odločilnega pohoda proti Albancem, ker jih skušajo vendarle še pomiriti.
ZA KRATEK ČAS.
Na španskem dvoru je navada, da kralj in kraljica tikata vse svoje podložne. Iz te navade se je dogodila sledeča zgodba: Kraljica Izabela je bila nekoč na umetniški razstavi in tam ji je bil predstavljen neki slavni Španki slikar. Kraljica ga je vprašala: »No, kako ti gre?« »Dobro«
—	je odgovoril slikar — »in tebi Izabela?« — Vsi prisotni so ostrmeli, kraljica pa se je zadovoljno posmejala.
Listnica uredništva. G. B. B. v Trstu: — Ako »Dan« ne pride pravočasno, je temu vzrok pošta, upamo, da se v tem oziru c. kr. pošta kmalu poboljša. — Gosp. J. K. v Št. V. J. J. Zahvaljujemo se Vam za poslano in se priporočamo za nadaljne prispevke. Radi bomo prinesli poljudno znanstvene, lahko razumljive, splošno zanimive članke. Veselili bi nia^ tudi krajevni dopisi narodno-gospodar-skega značaja.
*
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
bel, s črnimi lisami, št. 751. Najditelj naj ga pripelje proti nagradi v trgovino Henrik Kenda v Ljubljani.	388
V kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo došle priljubljene tambura-ške damske kapele »CENTRAL".
Z velespoštovanjem	387
Štefan Mlholič, kavarnar.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
472 —
šapa ali taca po zraku in se je prikazal krvavi gobec psa ali rdeče žrelo tigrinje. Prikazovalo se je in izginjalo. Bolestno tuljenje in zdeha-joče renčanje se je mešalo z rezkim lajanjem in težkim hropenjem in vstajalo od zvite, objemajoče se kepe. valeče se iz enega konca sobe v drugi. Sem ter tam je vstal pes na nogi in vzdignil s seboj tigrinjo. ali le za hip. takoj se je zopet kepa zavalila po tleh.
Nenadoma, kakor se je boj začel je tudi pojenjal.
Trajal je dobro minuto.
Živali sta se spustili in se postavili skok druga od druge. Izgledali sta grozno, skoro ju ni bilo izpoznati. Major je imel na pol preparan trebuh, telo celo pokrito z ozkimi rdečimi praskami; stresal se je, kakor žival kadar poginja; glavo je držal sklonjeno, gobec je pritiskal na preprogo; dlaka se mu ni več ježila. renčanje je zamrlo, le oko je še živo zasledovalo nasprotnika. Imperija je pojemajoče sopla. Desni uhelj je bil iztrgan kakor levi. Iz pet ali šest globokih ran na vratu je tekla kri. Ležala je iztegnjena na trebuhu in lakotnice so se ji globoko udirale. Kremplji so se iztezali in krčili sami od sebe.
Dve minuti sta potekli.
Imperija se je spravila na noge. Major se je pripravil na poslednji boj.
In klanje se je ponovilo.
Pojavila se je neizrekljiva, pretresljiva podoba nasilnega truda brez moči. brez glasu in brez dejanja, strašen boj oslabelosti, enak v grozoti boju pri polnih močeh in sili. Major
— 469 —
debele solze so ji začele polzeti po lepem licu in snatna utrujenost se je polastila njenih udov. Toda celo njeno življenje se je zavrtelo v pestri sliki. Iz globočin spomina so vstajale nerazločne podobe, polne veselja in radosti. ki jih je hipoma pokrila težka, dušeča mora. In zopet je izginila bolest, stari Honore de Champdivers jo je je gugal na kolenih. Lepa botrica je prinašala igrače in sladkarije, pozabljene pravljice so nanovo oživele. Kralj jo je vzel na dvor. Življenje je potekalo v prijaznem krogu v sreči in zadovoljstvu, dokler se niso srečale njene oči z očmi njega, ki ga je rešila iz hidelonskega stolpa. Podoba Hardyjeva je živela v njeni duši in povsod so ga spremljale njene misli. Dolgo ga ni videla, dokler ga ni poslala usodno noč božja roka. da varuje nad njo. Misli so se zasukale in pred njo je stal le on, lepi mladi plemič, žalostnih oči, z mečem v roki. Vse je postalo svetlo okoli nje, oči so žarele v prelestnem blesku, ustnice so šepetale v hrepenenju in strmela je kakor zamaknjena naravnost pred se...
Rezek krik pa je neandoma jeknil po sobi...
Kaj se je pripetilo?
Bleda kakor smrt je stala Odette pokonci, tresoča se po vseh udih. z neizrečenim izrazom groze na obličju. Oči so brezumno zastrmele v par blestečih lučk. ki so se pojavile med odprtimi vrati...
Tigrinja... Imperija je stala tam!... Štiri, pet korakov pred njo, vohajoč po zraku, opletajoč z gibčnim repom in kriveč prožno hrbtenico v skok. Zrelo je zijalo na pol od-Hiša Saint-Pol.	•	118
Celo noč
* fc»^\odprto
Celo	leo»,
noč odprto	”
in prenočiščem (12 postelj) ter z vrtom, na prometnem kraju v Ljubljani, se radi odhoda z vso opravo ceno proda. Naplačila zadožtuje polovica. Ponudbe pod „Ugodna prilika 25.000“, poštno ležeče, Ljubljana.	383
Po nizko reducirani ceni
prodaja
„Angleško skladišče oblek*
spomladanske obleke za gospode, dečke in otroke, ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
O. Bernatovič, Ljubljana. Mestni trg št S.
Priporočilo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
 - Zahtevajte	vzorce	In	ccnfk. —1	- -----
;po G TTln. izvcd:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CESARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
'Apno
priznano najboljše kakovosti priporoča
FRANC WEINBERGER
posestnik apnenic v Zagorju ob Savi.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta, ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Ivan Jax ill sin, Ljubljana
?! Dunajska cesta štev. 17 . |
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1911: 614‘5 milijonov kron. Spanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
411 0
[4 0
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija la Izguba vloženega denarji*.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj V^°/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
I
nmmmantmmmamMMManm
Lfnbl|aiisk@ kreditz&a bankav IjiiMf aiii. tJ«"
Stritarjeva u!Ica štev. £5, (la-stDTaa, hiša)
Podružnice j Spijeta. Celovca, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na, knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mm
4110
2
0
—	470 —
prto in gorka sapa je puhtela iz njega. Iz goltanca je vstajalo sunkovito renčanje in se iz-premenilo končno v strašno zijanje — zver je bila izstradana ...
Odette je bolestno zaječala, noge so se upognile kakor zlomljene in padla je znak v naslanjač.
Brez moči je zaprla oči... Ali odprle so se zopet same od sebe: zver je zamolklo zatulila in se pripravila na skok... V tem trenutku je hušknila druga žival in se ustavila pred deklico.
Bil je pes Major!
Žival je vzdignila oči proti Odette, kakor bi hotela reči: Ne boj se. jaz sem tu.
Pes je takoj zopet stopil na stran z naježeno dlako in kri mu je zalila oči; spodnja čeljust se je povesila in pokazala se je vrsta belih, ostrih zob. Major ni gledal za Imperijo. Le tiho je renčat da skoro ni bilo spoznati ali iz veselja ali iz strahu. Tako je čakal.
Tigrinja je bila za hip osupnjena od nepričakovanega gosta. Opustila je skok in se začela počasi plaziti proti psu. Ta ni trenil. Le naježena dlaka se je zdela v naglem pogibu. Sedaj je upiral oči v zver in zasledoval vsak njen premik. Njegovo renčanje je postajalo
hipa do hipa glasnejše.
1	igrinja je hotela obiti psa. V velikem loku se mu je hotela splaziti za hrbet. Jezno je udarjala z repom in prevrnila malo mizico. Pad jo je razdražil, še enkrat je široko zazijala, nato pa se je pognala na nasprotnika.
Čuden, nenavaden šum je preletel sobo. Zalilastalo je na kratko dvakrat... Odette je
—	471 —
za trenutek zaprla oči in zdelo se ji je, da sliši udar d veli težkih kep ob tla. Odprla je trepalnice in kar je videla je bilo grozno fantastično ...
Strahote in občudovanja vredno v eni potezi. Ni hotela gledati, ali neznana sila je držala njen pogled na prizoru kakor prikovan.
Major je bil prehitel tigrinjo v skoku in jo napadel prvi.
Hlastoma ji je odtrgal z železno čeljustjo
uho.
Tigrinja je besno zapodila svojo šapo v Majorjev vrat.
Iz obeh ran je brizgnila kri in se povlekla po tleh. Duh po krvi se je pomešal z ostrim duhom izpuhtevajočih živali.
Prvi spoprijem je trajal le trenutek. Živali sta se stresli in se renče zaprli druga v drugo: Imperija z izbočeno hrbtenico, ustnice vzdignjene v razjedajoči besnosti in počasi opletajoča z repom. Major po koncu vzravnan, z glavo upognjeno in držeč jo malce po strani, dlako naježeno in oči polne upornosti. Prsni koši so se obema globoko podajali v sunkovitih dihljajih.
Bila sta sicer kakor pred spopadom. Le Imperija je kazala na mestu ušesa strašno rano iztrganega uhlja. Major pa na vratu tri podolž vzporedne krvaveče lise.
Drugi napad se je naglo ponovil. Imperija je prepadla psa. Ta se je zvil v veliko kepo. Hrapavo tuljenje je začelo napolnjevati ozračje in udarjanje čeljusti, ki so zgre-ševale. Obe živali sta se valjali na brezobličnem kupu in le od časa do časa je zamrhnila
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku	::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.