Novosii na Icnfišnein trgu —k Fr. Lašič: Praktična gospodarska znanja in razumevanja. Učna snov za IV. razred osnovne šole. Po učnem načrtu za osnovne šole. Že podnaslov »Učna snov za IV. razred osnovne šole« neprijetno dirne učitelja, ki pozna na eni strani učence in delo na tej stopnji, na drugi strani pa dosedanji učni načrt. Vezanost in strog okvir. Treba je priznati dobro voljo avtorja, ki je želel »pomagati« onim učiteljem, kateri doslej niso vedeli, kaj bi počeli s tem predmetom pri šolskem delu. Zamisli se pa človek, ko lista po učnem načrtu in knjižici, a pri šolskem delu samem se vprašuje: Čemu vsemu temu naslov »Praktična gospodarska znanja in razumevanja? In § 44. z. o lj. š.? Ali je tako d/obljenje na predmete res tako nujno? Ali ima morda ta nujnost na tej stopnji mladinoslovne ali snovne osnove? Ko listaš po knjižici, se prepričaš, da logične nujnosti ni, ker bi se vsa ta tvarina lahko bolje, lepše in koristnejše podala v okvirju enega edinega »predmeta«, ki bi se lahko označil s »Spoznavanje prirode« ali »Prirodne znanosti«. Ta predmet bi zajel vso »znanost« sedanjih (za to stopnjo popolnoma po nepotrebnem zacefranih) predmetov: poznavanje prirode in pouk o zdravju in praktična gospodarska znanja in razumevanja (poljedelski nauki in gospodinjstvo). Temu logični princip na osnovni šoli vsekakor ne nasprotuje, torej lahko po tem zadostimo tudi mladinoslovnim zahtevam, ki teže na tej stopnji za čim ožjo povezanostjo vsega šolskega dela. Strokovnost snovi na ljudsko šolo, ki je obča vzgojevalnica, ne spada. Nekaj drugcga je pa diferencijacija snovi, ki se postopoma izvaja po razredih navzgor. Upajmo. da nam bo novi učni načrt za ljudske šole, ki je že sestavljen, to tudi prinesel. To so ugotovitve z ozircrn na sedanji učni načrt za osnovne šole, ki pa seveda avtorja ne zadenejo. Knjižica obsega 56 strani in vsebuje naslednja poglavja: surovine, žita, sladkorne rastline, vlaknatc rastline, sadje, povrtnina, gozdno drevje (to poglavje obsega le dve strani, Slovenija je pa izrazito gozdna pokrajina), zdravilne rastline (še najboljše podano), krma za živno in gospodarski nauki. V zadnjem poglavju je preveč dcfinicij. Pri pregledovanju vsebine knjižicc se ti stavi še naslednje vprašanje: Komu je knjižica prav za prav namenjena? Učitelju? Učencu? Obema? Učitelju? Pedagoška znanost (že zopet ta teorija) in praksa pravita, da bi moral učitelj, ko daje in sc daje mladini, zajemati v polnem. To se pravi, da se učitelj ne more in ne sme zadovoljiti z onim okvirjem znanja, ki ga želi posredovati otroku, z ono količino znanja, ki si ga naj prisvoji otrok, in nič več. Takega polnega zajemanja pa ta knjižica učitelju ne more nuditi, česar se je avtor gotovo tudi zavedal. Za učitelja torej ta knjižica ne zadostuje in za njega tudi ni nujna, ker imamo v teh panogah že odlična originalna slovenska dela, ki bi jih učitelj, ki poučuje na srednji in višji stopnji, morail poznati in se jih posluževati kat pomoč za šolsko delo. Znana so imena: Bele: Kafol, Humek, Turk, Rchrman, Ritig, Bevk, Spiller-Muys, Bošnjak, če hočete tudi Koprivnik itd. Res je, da si vseh del učitelj danes ne more nabaviti, imeti bi jih pa morala vsaka učitdjska knjižnica. Po vsem tem je torej knjižica namenjena otrokom? Če je tako, potem pa pogrešamo: 1. Ono življenjsko snovno povezanost in nujnost, ki je resnična in jo deca tudi le kot tako vidi, spozna za potrebno in jo razumeva. Strokovna razcefranost je za Ijudsko šolo preuranjena, za to stopnjo pa očitno nemogcča. Odbija tudi suhoparen in zgoščen tekst. 2. Živahnih opisov in privlačnih prikazov posameznih življenjskih izsekov, s pomočjo katerih se bi otrok pod učiteljevim vodstvom vživljal v vse panoge prirodnih znanosti. Taki izseki v okvirju te knjižice bi n. pr. lahko bili: Žito je zrelo, Kocka sladkorja, Pri tericah, Pri mizarju itd. 3. Tipičnih ilustracij in posnetkov, ki bi pukazali širši življenjski in delovni proces. Za učitelje bi bil nujen širši priročnik iz prircdnih znanosti, ki bi poleg prikaza sistematske snovi in njene svojstvene zgradbe z vsemi podatki pokazal tudi vso življcnjsko povezanost vseh panog prirodne znanosti v gotovih izsckih n. pr. Naš kruh, Naša gozdna bogastva, Naš dom itd.1 Za učence bi pa v tem okvirju bila nujna nekaka delovna knjiga, ki bi dopolnjevala skupno ali skupinsko razredno delo, nudila vzpodbujajoče podatke in vsebovala primerne živahne opise, orise in sličuo. Škoda, da se je tov. Lašič, ki je pokaza! cbširno strokovno razgledanost, časovno nekoliko prenaglil in ni pčakal novega učnega načrta, ki bi mu dal, upajmo, drug okvir za podobno delo. Želcli bi, da bi pri novi izdaji zgornje navedbe tudi po možncsti upošteval. V nadi, da to Ie ne bo učna knjiga za učence, se bodo z brošuro vendar le lahko okoristili oni učitelji, ki, ali nimajo drugih pomožnih knjig, ali pa si žele že »sfrizirane« snovi in lekcije. L. 1 Dcber priročnik je n. pr. Schreinerjeva »Fizika« in »Kemija« (1891.), deloma tudi Pengov-Ratajec »Poljudna kemija« in Flere »Prirodne sile«, le da so tudi te še enostranske. —k »Stopetdeset preizkušenih kuhinjskih receptov«, spisala M. Ulčar, poklicna kuharica, pc> lastnih izkušnjah. To ni običajna zbirka reccptov zbranih iz raznih časopisov in knjig, temveč so v knjižici zbrani izključno le recepti, ki jih je pisateljica sama praktično preizkusila. — Knjižico dobi za ceno din 10,—, počtnine prosto, vsak, kdpr pošlje denar v naprej na poštni čekovni račun št. 14.259 ali naroči na naslov: Mizerit Deziderij, Ljubljana, Dvofakova ulica 8. —k Tchnika in gospodarstvo, revija, ki jo izdaja Socialno ekonomski institut v Ljubljani, ima v svoji 7.-8. številki sledečo vsebino: Drago Potočnik: Investicijska delavnost v naši državi. — Ivan Bratko: Nekmetska in tuja posest v Sloveniji. — Filip Uratnik: O gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem šumskem gospodarstvu in lesni induskem gozdnem gospodarstvu in lesni industriji od 1.1927.—1937. — Revija izhaja mesečno. — Letna naročnina din 10,—. Naroča se na naslov: »Tehnika in gospodarstvo«, Ljubljana, Miklošičcva cesta 22.