V Horjulu gradijo prizidek vrtca Konec prostorske stiske Ker bo prizidek dokaj specificen, to bo gradnja skoraj nicenergijske stavbe, ki mora zadostovati zahtevnim dolocilom, saj bo zgrajen ekološko iz lesa oziroma lesenih lepljenih elementov, je bila tudi izbira izvajalca zahtevna. Po ponovljenem uspešnem razpisu je bil za gradbena dela izbran izvajalec Lesnina MG oprema, d. d, Ljubljana. Župan Janko Prebil in direktor izvajalca del sta podpisala pogodbo 13. julija, kar je prižgalo zele-no luc za takojšen zacetek del. Gradnja bo trajala Vrhnika Zaceli so graditi južno obvoznico Izgradnja krožišc Po letih obljub se je gradnja južne vrhniške obvoznice koncno zacela udejanjati. V prvi polovici av-gusta so se zacela dela za prvi sklop, ki obsega izgradnjo dveh krožišc. Do sredine oktobra 2021 bo spremenjen potek prometa na prikljucku Vrhnika. Od srede, 11. avgusta 2021, do zacetka oktobra bosta zaprta uvoz na avtocesto proti Kopru in izvoz z avtoceste iz smeri Kopra. Obvoz bo prek prikljucka Logatec. Vec na vrhniških straneh. --> Borovnica Nacrtujejo kolopark Že prihodnjo pomlad? Obcina je že pred dvema letoma odkupila za to primerno zemljišce ob Borovnišcici v neposredni bližini P + R parkirišca in za projekt pridobila gradbeno dovoljenje. Pro-jekt je prek LAS Barje posredovala v odo­britev Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ce bo šlo vse po nacrtih, lahko pricakujemo, da bodo v Borovnici kolopark dobili prihodnjo pomlad. --> Log - Dragomer Gradnja kanalizacije Na polovici projekta Gradnja kanalizacije in cistilne naprave v Obcini Log - Dragomer je v polnem raz­mahu. Ekipe delavcev so razporejene na vec lokacijah v obcini, v ugodnem pole-tnem vremenu dela hitro napredujejo. V dobrem letu so glede na kolicino položenih kanalizacijskih cevi že na polovici projekta; položenih je okoli 11,8 kilometra kanalizacije od 23 kilometrov. --> predvidoma eno leto. Vec o projektu si preberite v clanku našega dopisnika Petra Kavcica na hor­julskih straneh. --> Dobrova - Polhov Gradec Kolesarka bo! Od Razorov do Šujice Za projekt izgradnje prve etape kolesarskega Barjanskega omrežja, ki poteka od naselja Razo­ri do zacetka naselja Šujica in vkljucuje ureditev plocnikov, kolesarske povezave in regionalne ce­ste, bodo evropska sredstva. Vrednost vseh del je 2,8 milijona. Od tega bo obcina prispevala nekaj manj kot en milijon evrov, iz EU bo dobila po­vrnjenih skoraj 0,6 milijona evrov. Z deli na prvi etapi bodo zaceli naslednje leto in koncali leta 2023. --> Uvodnik Za nami je vroce poletje, vendar, kot lahko opazite iz debeline casopisa, življenje v obcinah ni obmirovalo. Na Vrhniki so se ravno v tem casu zvrstili veliki projekti, kot je zacetek gradnje obvoznice, dokoncanje koloparka in postavitev temeljnega kamna za enoto dnevnega varstva. Iz obcin Borovnica in Log - Dragomer prihajata vesti, ki bosta vzradostili predvsem kolesarske navdušence, saj bosta koncno ugledali luc sveta novi kolesarski stezi, ki bosta deležni sofinanciranja države in EU. Tudi v Logu - Dragomerju dobro napenjajo mišice, kajti po letu gradnje je zgrajena polovica kanalizacijskega omrežja. Poleg omenjenih infrastrukturnih projektov se je v obcinah veliko dogajalo tudi na družabnem podrocju, kajti omejitve zaradi covida-19 so bile ohlapnejše kot lansko poletje. Za številne, tako organizatorje kot obiskovalce, je bil to pravi balzam, za katerega se vsi nadejajo, da bo še trajal. Slišati je sicer skrbi, kaj bo prinesla jesen, a zaenkrat kaže, da bo z dokazili PCT mogoce nadaljevati življenje, kot smo ga vajeni. Poleg reportaž z omenjenih dogodkov je del tokratnega casopisa tudi priloga Konec, v katerem so zapisani dosežki naših osnovnošolcev, ki jih že cez nekaj dni caka novo šolsko leto. Prijetno branje! Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeva misel Ali sreca je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone. Ivan Cankar, Bela krizantema VOVKO d.o.o. Setnikarjeva ulica 1 1000 Ljubljana telefon: 01423 60 15 poslovalnica Citypark: ©martinska cesta 152 telefon: 01 523 35 13 protivlomna vrata elek. kontrola pristopa kljuke za okna in vrata cilindri˜ni vložki poštni nabiralniki klju˜avnice za motorje in kolesa FRIZERKA META Pocitnic je konec, zato je cas, da se šolarji vrnejo v šole, najmlajši v vrtec, starši pa v ustaljen ritem službe. Ker se zavedamo da je vstop v novo šolsko leto veliko lažje z novopricesko vam do 20.septembra2021 nudimo 15% POPUST na vsa OTROŠKA striženja. Poleg striženja za moške in ženske vseh generacij ponujamo tudi, klasicno in modno barvanje las, trajno kodranje in urejanje pricesk za razlicne priložnosti. NAROCILA NA 031 219 541 Pekarna Adamic d.o.o. zaposli delavca ali delavko, zaželjeno živilske izobrazbe slašcicar ali pek z izkušnjami z delom v živilstvu. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom sprejemamo na e- mail: pek.adamic@siol.net Prve novice Hišnik in zdravnik prejemnika obcinskih priznanj 27. julija praznuje Borovnica že nekaj let obcinski praznik. Na ta dan je bila leta 1857 z veliko slovesnostjo za promet odprta železniška proga Ljubljana - Trst. Tudi letos je obcina Borovnica pripravila slavnostno akademijo v cast prazniku, pa tudi nekaterim obcanom, ki jim je podelila priznanja, da »bi izkazala pozornost vsem tistim, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu življenju«. Priznanje sta prejela šolski hišnik Marjan Debevec in zdravnik Anton Kenig. --> Spoznajte preteklost Vrhnike preko arheoloških tock Obiskovalci Vrhnike, pa tudi domacini, lahko po novem odkrivajo preteklostjo tega vec tisocletnega naselja preko arheoloških tock. Gre za novo tematsko pot, ki poteka po centru Vrhnike in njeni bližnji okolici, kjer so oznacena najpomembnejša arheološka najdišca. --> Obnova ceste Podolnica – Brezje Obcina Dobrova - Polhov Gradec in obcina Horjul sta se v letošnjem letu odlocili za skupno prenovo lokalne ceste Dobrova–Horjul, na odseku med Brezjem pri Dobrovi in Podolnico. Cestni odsek meri 770 metrov, od tega se 400 metrov nahaja v obcini Dobrova - Polhov Gradec, 370 metrov pa v obcini Horjul. Skupna vrednost projekta znaša 448.905,20 evrov, projekt pa bosta sofinancirali obe obcini. Dela na terenu bodo potekala približno 3 mesece in bodo predvidoma zakljucena najkasneje do konca leta – a to je odvisno tudi od vremena in drugih spremenljivk. Od 16. avgusta 2021 dalje bodo na odseku vzpostavljene polovicne zapore ceste s semaforjem. Promet bo na odseku potekal izmenicno enosmerno. --> Demenci prijazno okolje Kakovost življenje v starosti je v veliki meri odvisna tudi od zdravja posameznika. Da bi bivanje v domu starejših potekalo v polnosti so poskrbeli s prenovo oddelka za stanovalce z demenco po najsodobnejših dognanjih. V zadnjih mesecih so bili v DEOS Centru starejših Horjul zelo aktivni, saj so prenovili oba atrija enot, kjer živijo stanovalci z demenco ter prostor za prireditve, kjer lahko stanovalci telovadijo, si pripravijo piknik, poslušajo koncerte in se družijo s svojimi svojci na prostem. --> »Nisem si predstavljala, da bomo videli tak napredek v znanju« Tako je že cetrto srecanje gasilcev bolnicarjev ZD Vrhnika pospremila zdravnica dr. Vesna Homer. Dodal je, da si pred petimi leti, ko je v Dragomerju potekalo prvo srecanje, niso mislili, da bo to obstalo v takem številu, se še razširilo in da bodo ekipe tako napredovale. Pripravljenost, znanje in usposobljenost, predvsem pa nesebicno požrtvovalnost gasilcev bolnicarjev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati pomoci potrebnim ljudem, je pohvalil tudi župan Miran Stanovnik. Poveljnik gasilske enote obcine Log - Dragomer pa je poudaril, da je bil glavni cilj srecanja obnoviti znanje, utrditi odnose z ekipami NMP Vrhnika ter spomniti gasilce, naj ne prevzemajo odgovornosti za medicinsko posredovanje na svoja pleca, temvec se povežejo z medicinskim osebjem ter posredujejo po njihovih navodilih. --> Vrhnika bogatejša za nov športni park Župan Daniel Cukjati je na drugo julijsko soboto odprl dolgo pricakovani športni park na Vrtnariji. Poleg terensko razgibane proge za kolesa (»pumptrack«) je na voljo tudi zunanji fitnes. Oba sta že na dan odprtja privabilo veliko uporabnikov. Kolopark se nahaja na mestu nekdanje železniške postaje na Vrtnariji (nasproti nekdanje trgovine Mavrica), kjer je obcina s pomocjo partnerjev uredila okolico ter zgradila razgibano asfaltirano progo za kolesa ter postavila zunanji fitnes ter hkrati uredila ožje obmocje. --> Zacela se je graditi Spoštovane obcanke spoštovani obcani obvoznica Po dveh poletnih mesecih, ko smo vsaj del tega casa namenili letnemu dopustu, se ponovno srecamo. Otroci in odrasli smo raz-predvsem na Verdu. Za naše licno preživljali dopustniški starostnike smo z direktori-cas. O letovanju na morju, co doma upokojencev Mile-rekah in jezerih do bolj aktiv-no Koncina ter ministroma nega preživljanja dopusta, kot Toninom in Cigler-Kraljem je kolesarjenje in pohodni-položili temeljni kamen za štvo. Ker nam odrejen dopust zacetek novega dnevnega cen­delodajalca ne omogoca dvo-tra za kvalitetno preživljanje mesecnega odklopa na mor-tretjega življenjskega obdobja. ju, smo na Vrhniki ponovno Center bo prav tako sofinan­organizirali tako imenovani ciran iz evropskih sredstev. Poletni vklop za osnovnošolce Zdravstveni dom Vrhnika je in pester kulturni ter športni temeljito prenovil prostore za program, ki se je odvijal celo naše pediatre, ki so sedaj mo-poletje in je bil namenjen derni, za naše otroke bolj pri­predvsem našim obcanom. jazni ter ustrezajo današnjim Navkljub nekaterim kritikam, normativom. Prav tako smo sta programa med obcani za potrebe naših osnovno­dobro sprejeta, saj omogocata šolcev prizidali prizidek k OŠ aktivno preživljanje prostega Ivana Cankarja. S tem bo šola casa naših osnovnošolcev in pridobila ustrezne prostore in vecerno sprostitev vseh tistih, izboljšala ucne pogoje. Za pri­ki se radi udeležujemo kul-zidek smo tudi pridobi sred­turnih in športnih prireditev. stva iz državnega proracuna. Takšni programi, ne da samo Vsem javnim službam, direk­obogatijo naš prosti cas, tem-torjem in ravnateljem, se tako Zacela se je gradnja vec pomagajo tudi pri tkanju zahvaljujem, da so marsikateri dveh krožišc ob naših medsebojnih odnosov. dan svojega dopusta namenili Za dobre medsebojne odnose pripravi dokumentacije, koor-avtocesti, ki bosta kot in kvaliteto bivanja niso dovolj dinaciji in gradnji naših objek-del južne obvoznice samo programi, temvec tudi tov. Poleg profesionalnih jav­ prometno razbremenila dobra javna infrastruktura. V nih organizacij so bile aktivne središce Vrhnike, poletnih mesecih naše obcin-tudi tako imenovane nevladne predvsem pa Verd in ske službe in javni zavodi niso organizacije. Od gasilcev, ki so Sternenovo cesto. pocivali, temvec so bili zelo v pripravljenosti 24/7, kultur­aktivni. V zacetku poletnih nih in športnih društev ter do mesecih smo z Zavodom Iva-posameznikov, ki cutijo pove-Krožišca predstavljata prvo na Cankarja odprli kolopark zanost in želijo prispevati svoj fazo projekta, drugo in tretjo namenjen mladim po letih in delež k boljši urejenosti našega pa še dodatno krožišce in pove­srcu. Park, ki je bil financiran kraja. Lep primer je mizarstvo zovalna cesta cez nekdanji Liko mesta. V projektu sodelujejo avgusta, od srede (11. avgust) pa razširilo. Na mestu kjer se na­ tudi iz evropskih sredstev, je Amek iz Ligojne, ki je brez-v Verdu, s katerim bo olajšan Obcina Vrhnika, Direkcija RS sta zaprta uvoz z Vrhnike na av-slanja na že obstojeco državno že od prvega dne upravicil placno prenovilo staro brv dostop do omenjenih krožišc za infrastrukturo, DARS in iz-tocesto proti Primorski in izvoz cesto Vrhnika-Borovnica bodo odlocitev v njegovo izgradnjo. cez Podlipšcico in s tem omo­ tudi številnim tovornjakom iz brani izvajalec Trgograd. . z avtoceste iz smeri Primorske zgradili še tretje krožišce. V V sodelovanju z DARS-om in gocilo varen prehod pešcev in kamnoloma. Dela bodo predvidoma po-na Vrhniko. Obvoz je preko pri­ koncni fazi pa je predvidena še Direkcijo RS za infrastruk-kolesarjev cez omenjeni potok. Vrhnicani in uporabniki tam-tekala 540 dni (leto in pol), od kljucka Logatec. turo smo zaceli graditi južno Lepo je delati z ljudmi, ki jim je gradnja povezovalne ceste skozi kajšnje glavne ceste so konec tega polovico leta predstavlja obvoznico, ki bo razbremeni-mar za naše kraje. obmocje zemljišc Lika Vrhnika. julija docakali dobro novico. predobremenilni nasip. Tri krožišca in dve novi cesti la promet v centru Vrhnike in Daniel Cukjati, župan Ker gre za obsežen projekt, je ta Prišlo je namrec do uvedbe v Projekt predvideva izgradnjo razdeljen na tri sklope. delo za ureditev prvega od treh Zapore cest dveh novih krožišc: eno na me- V prvem gradijo krožišca pri sklopov ureditve južnega dela Na primorski avtocesti bodo stu nekdanje cestninske postaje obvoznice, ki predvideva izgra-krožišce ob regionalni cesti ob izvozu/uvozu na avtocesto, avtocesti, v drugem bodo pove- Po novem defibrilator dnjo dveh krožišc. skozi Vrhniko gradili vse do 15. drugega pa na zahodni strani zovalno cesto z Bajerjev do dr-S tem bo omogocen uvoz oktobra, v casu del pa bo spre-avtoceste. Nato se bo prekate-žavne ceste Vrhnika-Borovnica, vozil s strani Brezovice in Ver-menjen potek prometa na pri-goriziralo cesto, ki je sedaj javna v tretjem pa povezovalno cesto tudi v ZD Vrhnika da na avtocesto, kar bo mocno kljucku Vrhnika. Pripravljalna pot do bajerjev, v državno cesto cez dvorišce Lika. razbremenilo promet v središcu dela so se zacela v ponedeljek 16. in se jo skladno s tem primerno Prvi sklop je v financni dome-ni države, pri povezovalni cesti Sredi poletja so v Zdravstve-uho in lice, da slišimo, cutimo, z Bajerjev in izgradnji krožišca nem domu Vrhnika namestili z ocmi pa gledamo, ce se prsni pravocasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v pa bo zraven morala sodelovati koš dviga. Ce bolnik diha, ga avtomatski defibrilator, ki je v Bodimo avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varno-tudi obcina. damo v položaj za nezavestne­ predverju Nujne medicinske stnimi pasovi in jih namestite v ustrezne av-Z vzpostavitvijo krožišc pri ga, ce ne diha, takoj poklicemo pomoci (zraven dvigala) in je pomoc na 112 . tosedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripni-avtocesti in povezovalnih poti kot tak na voljo obcanom 24 mo tudi sami! do Bajerjev in mimo Lika, bodo Takoj ko ugotovimo, da obo­ previdni – ur na dan, vse dni v letu. Tudi letos bomo clani ZŠAM Vrhnika ak­ leli ne diha, in smo poklicali lahko do središca mesta dosto- Naprava je enostavna in tivno, ob pomoci policije in mestnega redar­ pomoc, zacnemo s temeljnimi pala vozila iz Borovnice in to- povsem varna ter jo ob slede­ stva, varovali prehode za pešce in nevarne postopki oživljanja: 30 masaž šolarji na cesti! vornjaki iz kamnoloma mimo nju navodilom lahko uporablja : 2 vpiha. Zelo priporocljiva je prometne tocke. Naše clane boste prepoznali strnjenega dela naselja Verd. vsakdo. Sama uporaba defibri-po varovalnih jopicih in uniformah združenja. uporaba avtomatskega zuna-Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrh- V koncni fazi je predvideno latorja še ne rešuje življenja, je Na prve šolske dni bodo opozarjali tudi cestni njega defibrilatorja. Ce je na nika opozarja vse krajane na bližajoci se zace­ da se bo povezovalna cesta do pa zelo koristen in priporocljiv voljo v bližini, nekoga prosimo, tek pouka. Od srede, 1. septembra, bodo z transparenti in cestni triopani. Bodite strpni dodatek k temeljnim postop-in previdni.Bajerjev pri slednjih s pomocjo da nam ga prinese. Pred zacet-nami na cesti tudi naši šolarji. Bodite po­ kom oživljanja. kom si nataknemo rokavice za zorni na cesti, še posebno v okolici šol, vrtcev Življenje je neprecenljivo – spoštujmo ga. novega mostu cez Ljubljanico Varno vožnjo! navezala na industrijsko cono v Pri cloveku, ki se je zgrudil enkratno uporabo! Ko odpre-prav tako naj bo vaša pozornost usmerjena na na tla, najprej preverimo, ce mo AED, aparat takoj zacne kolesarje in uporabnike skirojev. Prilagodite Franjo Cretnik, Tojnicah. diha, in sicer tako, da k bol-dajati govorna navodila, kaj je hitrost vaših vozil in odpravite se od doma ZŠAM Vrhnika Gašper Tominc nikovemu obrazu prislonimo treba storiti. (gt) Vrhnika bogatejša za nov športni park Vrhnika, 10. julij – Župan Daniel Cukjati je na drugo julijsko soboto odprl dolgo pricakovani športni park na Vrtnariji. Poleg terensko razgibane proge za kolesa (»pumptrack«) je na voljo tudi zunanji fitnes. Oba sta že na dan odprtja pri­vabila veliko uporabnikov. Kolopark je na mestu nekda­nje železniške postaje na Vrtna­riji (nasproti nekdanje trgovine Mavrica), kjer je obcina s pomo-cjo partnerjev uredila okolico in zgradila razgibano asfaltirano progo za kolesa ter postavila zunanji fitnes in hkrati uredila ožje obmocje. Župan Daniel Cukjati, ki je na odprtju prere­zal trak in odpeljal testno vožnjo s kolesom, je dejal, da je to še za en projekt v okviru izboljševa­nja kakovosti življenja v Can-karjevem mestu. »Vsak dan se trudimo, da bi za naše obcanke in obcane gradili Vrhniko, kjer bi se vsi skupaj dobro pocutili in uživali v zdravem ter cistem okolju. Trdno verjamemo v iz­rek 'zdrav duh v zdravem telesu', zato smo ponosni, da je Vrhnika bogatejša za nov športni park.« Na odprtju športnega parka je najvec pozornosti požel kolo-park, ki je v praksi razgibana kolesarska proga s klancinami, spusti in poševnimi zavoji, ki omogocajo svojevrstno kole­sarsko izkušnjo. Gašper Stržinar, ki je na Za­vodu Ivana Cankarja Vrhnika zaposlen za podrocje športa in je tudi vodil projekt, je pojasnil, da je proga primerna za skiroje, rolke, rolerje in predvsem kole­sa. »Celoten kolopark meri 500 m2, proga je široka 120 cm in dolga 115 metrov. Asfaltna ste­zo sestavljajo grbine in zavoji, ki se s prepletanjem povezujejo v krožno zanko. Premikanje po stezi ustvarja težišce telesa in zato ni potrebno poganjanje ali odrivanje.« S pravilnim za­gonom bi torej lahko prišli od zacetka do konca proge brez poganjanja. Da je to mogoce oziroma kakšna je sploh upora­ba koloparka, je pokazal Mar­tin Krašovec, clan ekipe Jan Sport, ki je tisti dan skrbela za varno vožnjo in razlicne kole­sarske izkušnje, med drugim tudi z izposojo skirojev in koles. Z njimi so se lahko, recimo, za­peljali tudi na brezplacno voden ogled turisticnih znamenitosti Vrhnike, kamor je zainteresira­ne popeljal vrhniški Ivan Can-kar – kakopak, tudi na kolesu! Poleg koloparka je obcanom po novem na voljo še zunanji fitnes s kombinirano napravo, primerno tudi za invalide. »Ce­lotno vadišce je sestavljeno iz treh delov. Najvecji del zaobjema kom­biniran sestav oz. naprava z 12 razlicnimi postajami. Drugi del sestavlja pet trenažerjev, ki pokrivajo vadbo za glavne mi­šicne skupine telesa in hkrati omogocajo aerobno vadbo. Te-žavnost si posameznik prilagaja sam, saj trenažerji omogocajo pet razlicnih stopenj bremena. Ob uporabi naprav se proizvaja elektricna energija za brezžicno polnjenje telefona,« je pove­dal Stržinar. Za pravilno upo­rabo naprav sta skrbeli ekipi vrhniških vadbenih centrov Jeklarna in Prava vadba. Celotno obmocje je zaokrože-no z lesenimi klopmi, pitnikom, stojalom za parkiranje in zakle­panje koles ter koši za odpad­ ke in pasje iztrebke. Za senco skrbijo na novo posajene lipe. Z obcine so sporocili, da je gra­dnja športnega prostora pote­kala v okviru projekta Šport za vse generacije, ki želi vsem ge­neracijam omogocati kakovo­stno preživljanje prostega casa. Obcina je v sodelovanju z Za­vodom Ivana Cankarja Vrhnika kandidirala na razpisu LAS Bar-je za nepovratna evropska sred­stva. Investicija je ocenjena na približno 145.000 evrov, od tega je nekaj vec kot 90.000 evrov ne­povratnih evropskih sredstev. Kolopark je odprt vse dni v te­dnu, uporaba je brezplacna. Gašper Tominc, foto: GT V a b i l o Svet KS Zaplana sklicuje ZBOR KRAJANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAPLANA v petek, 10. 09. 2021, ob 19. uri v nekdanji šoli Zaplana. Temeljni kamen za dnevno varstvo Na obmocju nekdanje projekta. Ocenjena vrednost projekta je 1.537.852,00 EUR, vojašnice na Stari od tega bo 717.383,00 EUR za- Vrhniki je bil 22. julija gotovljenih iz namenskih sred­ 2021 postavljen stev EU in ESRR ter namenskih temeljni kamen za sredstev SLO udeležbe v politi­izgradnjo nove enote ki EU. Razliko višine ocenjene za dnevno varstvo vrednosti projekta bo zagotovil dom iz lastnih sredstev iz pri- Doma upokojencev hrankov prejšnjih let. Obcina Vrhnika. Vrhnika nas je oprostila placila komunalnega prispevka, pri­ Svecanosti so se udeležili hranek pri projektu pa je brez­številni gostje: minister za delo placno pridobljeno zemljišce. Janez Cigler Kralj, minister za Tako smo 27. maja 2021 objavili obrambo mag. Matej Tonin, razpis za izbiro izvajalca gra­župan obcine Daniel Cukjati, dnje in 15. julija 2021 podpisali direktorica Doma upokojencev pogodbo z izbranim izvajalcem Vrhnika mag. Milena Koncina, gradnje GITRI, d. o. o. Novo zaposleni in stanovalci doma enoto dnevnega varstva Vrhni­upokojencev in drugi. ka je treba zgraditi do oktobra Vsi navedeni gostje so ob od­2022, gradnja pa se bo zacela v prtju temeljnega kamna tudi mesecu septembru. spregovorili in poudarili pomen Projekt ima izjemno podporo izgradnje novega dnevnega ka­tudi v lokalnem okolju. Podpora kovostnega varstva. Na Vrhniki župana Daniela Cukjatija in ce­ je bil Dom zgrajen leta 1975, ko meljni kamen za dnevni var-skupen jezik in bodo oplemeni-gostje odkrili temeljni kamen Domu upokojencev. Seveda so lotne ekipe na Obcini Vrhnika je bilo prostora za 120 stano-stveni center v bivši vojašnici tili ta prostor z necim koristnim za izgradnjo novega dnevnega vsi prisotni to sprejeli z velikim je vsekakor izjemnega pomena valcev. Pozneje so ga dogradili, na Stari Vrhniki, bi se zahvalil za naše obcane. Hvala tudi di-varstva. Ob tem je direktorica zadovoljstvom ter slovesnost pri uresnicevanju projekta. tako da ima v maticni enoti se-ministru za obrambo RS mag. rektorici Doma upokojencev Doma upokojencev še napove-nadaljevali s pogovori in razgo- Osnovni namen projekta je daj 244 stanovalcev. Ob tem so Mateju Toninu z ekipo, da so Vrhnika mag. Mileni Koncina indala, da je v dogovoru še za eno vori o skrbi za vrhniške starejše izgradnja enote za dnevno var- se pokazale stanovanjske stiske, odstopili objekt in zemljišce, ter vsem zaposlenim. Še posebej bi parcelo, ki je zraven bodocega upokojence in stanovalce, ki so stvo starejših z namenom kre­ ki je vodstvo doma popeljalo v ministru za delo, družino, soci-rad izpostavil njeno vztrajnost, dnevnega varstva. Tam pa naj potrebni zdravljenja, nege ter pitve deinstitucionalizacije, kar željo po novih prostorih. Tako alne zadeve in enake možnosti ko je našla odprto okno, ko se bi zgradili dom za dementne pocitka. pomeni zagotovitev ustrezne so se želje, ideje in potrebe v Janezu Ciglerju Kralju z ekipo je zdelo, da so vsa vrata zaprta.« stanovalce in tako bi se spro-Simon Seljak infrastrukture, ki bo omogo­tem letu uresnicile, to je v iz-za sredstva. Hvala, da so našli Po nagovorih so vsi štirje stila stanovanja v sedanjem cala dnevno varstvo starostni­gradnjo enote za dnevno var- kov, ki potrebujejo neposredno stvo. Sedanja direktorica mag. osebno pomoc in nego. Milena Koncina ima ob tem res Položitev temeljnega kamna veliko zaslugo za moc in voljo za zacetek gradnje enote je re- Nadgradnja sistema pri razgovorih in udejanjanju zultat našega dela, vztrajnosti nacrtov za izgradnjo dnevnega in skupnega sodelovanja obeh varstva. Ob tem je še posebno ministrstev, Obcine Vrhnika, javnega alarmiranja v Obcini Vrhnika poudarila: »Vsekakor gre tu za-Upravne enote Vrhnika in dru­hvala in pohvala Ministrstvu za gih, ki so nam z izdajo razlicnih obrambo, ki nam je v lanskem mnenj in soglasij prisluhnili in Na objektu nekdanje nista delovali. Ko je bilo po vec center Vrhnika) ter podjetju novo namešceni sireni sta tako letu brezplacno v upravljanje res v kratkem casu pripomo­ šivalnice Industrije usnja letih urejeno lastništvo, se je Metalka Commerce, ki sta pri-v skladu z omenjeno študijo in preneslo nepremicnino, in gli, da smo lahko pripravili vso Obcina Vrhnika prek Civilne volila v ponovno vzpostavitev s preostalimi 14 sirenami tvori- Vrhnika, v katerem je Ministrstvu za delo, družino, potrebno dokumentacijo za zašcite lotila obnove sistema sistema. jo ucinkovit sistem alarmiranja socialne zadeve in enake mo-projekt in se tako približali za-zdaj Kulturni center javnega alarmiranja. Kot pravijo na Civilni zašciti v obcini. Vse delujejo prek od­ žnosti, ki nas je v tem podprlo. stavljenemu cilju. Hvala vsem.« Vrhnika/podružnica Dela je strokovno izvedlo Obcine Vrhnika, je bila z na-dajnika na Ulovki in so vodene Minister mag. Matej Tonin in Minister za delo Janez Cigler Osnovne šole Ivana vrhniško podjetje TDI, d. o. o., mestitvijo omenjenih siren za-daljinsko prek regionalnega minister Janez Cigler Kralj in Kralj je na slavnostni podelil Cankarja, in na objektu ki se ukvarja z namešcanjem polnjena še zadnja vrzel v po-centra za obvešcanje. zaposleni na obeh ministrstvih vrhniškemu domu upokojencev so izkazali izjemno medseboj-v imenu Vlade RS spominski nekdanjega podjetja sistema javnega alarmiranja kritosti z alarmnim sistemom Novi sireni sta se prvic ogla-no sodelovanje pri postopkih znak za požrtvovalnost v boju Iskra na Idrijski cesti sta in je izvajalec za vzpostavi-v mestu. Leta 2006 je namrec sili 1. avgusta, na prvo soboto v prenosa premoženja ter pod-proti covid-19, ki so ga pogu-bili nekoc namešceni tev predmetnega sistema pri URSZR izdelala Študijo pre-mesecu, ko poteka preverjanje poro projektu, za kar se vsem mno in požrtvovalno izvajali v sireni za javno Upravi Republike Slovenije za vzema sistema alarmiranja na siren po državi. Želimo si, da bi ponovno iskreno zahvaljujem. letih 2020 in 2021. Zbranim je alarmiranje. zašcito in reševanje (URSZR). lokalnem nivoju, v okviru ka-ju bo slišali le zaradi omenjene-Po prijavi na javni razpis v ok-spregovoril tudi župan Vrhnike Za pomoc se zavaljujemo tudi tere je bilo po državi zamenja-ga razloga tudi v prihodnje. tobrskem roku smo v decem-Daniel Cukjati: Z zaprtjem obeh podjetij vodstvu Osnovne šole Ivana nih ali na novo postavljenih na Gašper Tominc bru 2020 prejeli sklep o izbiri »Danes, ko postavljamo te-sireni na omenjenih objektih Cankarja Vrhnika (Kulturni stotine tovrstnih sistemov. Na Castna straža dvignila zastavo velikanko na Sveti Trojici spodnjem delu kovinski, zgoraj ponosni na svojo državnost in rijan Božnar, ki je župnikoval gram je povezovala Sonja pa iz umetne mase. »Zgornji del si upamo uporabljati državne na Vrhniki v casu osamosva-Malovrh. Po koncu uradnega droga prihaja iz Švedske in ga simbole na razlicne nacine in janja Slovenije. V pridigi je de-programa je sledilo še druženje, je bilo kar težko dobiti, spod-na razlicnih krajih. Stati pod jal, da je sladki osamosvojitvi ob 21. uri je zagorel tudi kres. nji del pa je slovenske izdelave. zastavo velikanko mi vrne spo-sledilo trezno spoznanje, da Gašper Tominc, foto: GT Zadnje dni je bilo zelo naporno cerkve niso bile nic bolj polne, mine na ustanovitev države. in stresno, tudi zaradi neznosne kvecjemu še bolj prazne, saj je Hvala Vrhnicanom, gospodu vrocine. Posebej se moram za-marsikdo ob dvigu življenjskega ZAHVALA DONATORJEM Gorencu, obcini in županu ter hvaliti Mirku Celarcu, ki je standarda pozabil na Boga. Kul­ vsem, ki ste pripomogli, da je pomagal s svojima mladima turni program pred cerkvijo je Organizatorji se zahvaljujejo za Slovenija dobila tako lep spo­ pomagacema, pa Vinku Can-bil prežet s slovenskimi melo-pomoc družinskemu podjetju menik.« karju, ki je poskrbel za spodonji dijami in recitacijami, izvedli Dvig Jeraj, kamnoseštvu Marko del podstavka zastave, in pa Ti-pa so ga: Marko Fink, Ana Dolnicar, kiparju Edu Šcuku, so-netu Kovacu.« Slovenski program in Tomaž Plahutnik, Tone boslikarstvu Franc Habat, Obcini Mašo za domovino je daroval Kuntner, Franci Bozovicar, Vrhnika in Gostilni Kranjc. Castna straža dvigne zastavo nekdanji vrhniški župnik Flo-Manja in Katja Trcek. Pro-Po koncu maše za domo-vino je gardna enota Sloven-ske vojske ob zvokih pihalnega kvinteta Slovenske vojske dvi­gnila zastavo, da je zaplopala v vecernem vetru. Sega 24 me-trov visoko in je po organiza­torjevih besedah ena najvišjih tod naokoli. Nato je namestnik vojaškega vikarja Slovenske vo­jske Milan Pregelj blagoslo­vil zastavo, v zrak so spustili rdece, bele in modre balone, možnaristi iz Kamne Gorice pa so trikrat (tridesetletnica!) ustrelili z možnarji. Temu sta sledila nagovora župana Dan- Vrhnika, 23. junij – Na iela Cukjatija in predsednika kresni vecer je v cerkvi društva Heraldica Slovenija sv. Trojice nad Vrhniko Aleksandra Hribovška. Župan Cukjati je rojstvo države primerjal z rojstvom otroka, ko potekala maša za domovino, po njej pa se po zacetnem veselju poja­ krajši kulturni program, vijo skrbi, v kakšno osebo bo v okviru katerega je zrastel ta otrok. »Tako je tudi garda Slovenske vojske z našo državo. Vsako leto se spominjamo njenega rojstva in se sprašujemo, ali smo na pravi dvignila veliko zastavo na 24-metrski drog, ki poti. Tako v osebnem življenju, velja za enega najvišjih ko praznujemo okrogle jubi­ dalec naokoli. leje, kot ob jubileju države, se zahvaljujemo staršem – tistim, Pobudnik in gonilna sila akci­ki so nam dali življenje. Tudi je je bil Vrhnican Franc Gorenc, nici samostojne Slovenije, pa domovino so nam izborili ljudje, clan društva Heraldica Sloveni­ se mi je zdelo, da to moram ki se jim moramo zahvaljevati z ca, ki je predlagal, da bi ob tride­ domoljubjem in izobešanjem dokoncno izpeljati. Ko smo pre­setletnici slovenske osamosvo­državnih simbolov. Nekateri mostili birokratske težave, smo jitve na Sveti Trojici postavili od njih danes niso vec med v kamnolomu v Slovenski Bis- veliko zastavo. »Že desetletje in nami. Sem pa preprican, da trici izbrali primerno granitno vec je v meni tlela ideja, da bi nas danes gledajo od zgoraj in skalo. Firma Dvig jo je dostavila nekje na Vrhniki postavil veliko se veselijo z nami.« Podobnih zastavo, ki bila opazna od dalec. do kamnoseka Dolnicarja in misli je bil tudi Hribovšek, ki Ideja mi je zacela postajati še kasneje na Sveto Trojico, v ska-je ugotavljal, da smo Slovenci bolj všec po tistem, ko sem se lo pa je kipar Edo Šcuk izklesal vedno bolj domoljubni. »Po de­ pridružil društvu Heraldica napis.« Na tritonsko granitno setletjih sramežljive uporabe Slovenica. Letos, ob tridesetlet-skalo so sidrali drog, ki je v sedaj koncno kažemo, da smo Obcinska proslava ob 30. obletnici samostojne Slovenije »Vsi se moramo truditi« cana) ravno v tem parku sprejel odlikovanje zlati castni znak Republike Slovenije. Skupini angažiranih vrhniških obcanov Vrhnika, 25. junij – V takšna pregovarjanja nesmi-z Vidom Drašckom na celu je selna. Zame je osamosvojitev Parku samostojnosti namrec uspelo utemeljiti, zakaj velicasten mozaik, sestavljen je potekala osrednja si Obcina Vrhnika zasluži to iz neskoncnega števila košckov. obcinska slovesnost ob priznanje. »Zavedali smo se, da Nekateri košcki so sivi in veliki, 30. obletnici samostojne nas to priznanje zavezuje k na­ drugi majhni, a zlati. Osamo­daljnjemu sodelovanju in gradi- Slovenije. svojitveni proces je bil zaklju­ tvi naše obcine. Kljub temu je ta cen šele, ko je bil položen zadnji sloga, ki je bila ob osamosvojitvi, Zbrane je nagovoril župan košcek v tem mozaiku. Ce želi-zacela pešati, ker nismo imeli Daniel Cukjati, slavnostni go-mo ohranjati to velicastno mo-velikega skupnega cilja.« Rihar vornik pa je bil dr. Marjan Rihar, predsednik Obmocne zveze ve-zaicno sliko, je ne smemo spre-je menil, da se zdi, da tega še teranov vojne za Slovenijo. minjati. Moramo jo negovati, danes nimamo, ceprav bi moral Oba govornika sta spomnila cistiti in ohranjati v spominu.« biti vsem osrednji cilj: svobodna, na tedanjo enotnost, ki je dan-Slavnostni govornik je bil dr. socialna, samostojna in suvere-ti, ne samo tisti, ki jih izvolimo v za domovino. Kulturni pro-vodila Jerneja P. Zhembrovskyy. danes ni vec mogoce zaslediti. Marjan Rihar, ki je bil pred 15 na država. »Kot je danes dejal našem imenu. Prav vsak od nas gram so oblikovali Mešani Vecer se je koncal v sprošce­Župan Cukjati je dejal, da se ne-leti tisti vrhniški župan, ki je govornik na proslavi v Borov-mora biti aktivni državljan.« pevski zbor Mavrica in njena nem pogovoru in ob dobrotah enotnost že kaže pri zaslugah za iz rok tedanjega predsednika nici, ne smemo dopustiti ne levi Program prireditve so pope-recitatorska skupina, Pihalni Starega malna oziroma TD Bla­osamosvojitev. »Kot pripadniku Republike Slovenije dr. Janeza ne desni politicni eliti, da ustavi strili vrhniški prapori, uvodno orkester Vrhnika in inštrumen-gajana. mlajše generacije so mi zdijo Drnovška (tedaj vrhniškega ob-naš razvoj. Vsi se moramo trudi-veteransko dejanje in molitev talni kvartet Orfej. Prireditev je Gašper Tominc, foto: GT Minilo je 30 let od raketiranja Vrhnike Župan je v družbi veteranskih organizacij pred pomnik položil venec. Vrhnika, 2. julij – Pred natanko 30 leti so bile mnika. Pravzaprav je pomnik cestne barikade, ki naj bi preprecile izhod tankov pri bencinski crpalki (pri vecji crpalki) že stal, a na pobudo Jugoslovanske ljudske armade iz vrhniške vojašnice, Damjana Debevca so se vetera­ raketirane, pri cemer so bile štiri osebe ranjene. ni odlocili, da postavijo novega Lokalno združenje vetera-Obcino Vrhnika postavilo pri in še enega podobnega dodajo v nov vojne za Slovenijo je v spo-bencinski crpalki na Vrhniki in Sinji Gorici. Pomnika sta beton-min na ta dan v sodelovanju z na parkirišcu v Sinji Gorici po-ska tetraedra, ki simbolizirata Pomnik na raketiranje barikade v Sinji Gorici, na desni pa osrednji govornik proslave Jožef Molk, tedanji komandant 53. obmocnega štaba Teritorialne obrambe Logatec barikade pred tremi desetletji. Vrhniki postavljenih vec bari-streliva. Kot je dejal Molk, je Osrednja proslava je potekala kad, od tega je bila najvecja pri bila vecina barikad sestavljena v Sinji Gorici, kjer je zbrane na-bencinski crpalki. Z njimi so iz civilnih vozil. »Ljudje so v ba­govoril Jožef Molk, tedanji ko-želeli prepreciti izhod armade rikado zapeljali avtobuse in to- mandant 53. obmocnega štaba proti Logatcu, prestolnici ali vornjake. Domiselno so pobrali Teritorialne obrambe Logatec. Borovnici, kjer je bilo skladišce iz tedanje Kovinarske še nedo-Spomnil je na dogodke pred tremi desetletji, ko je bilo na >> >> koncana vozila za potrebe JLA in jih zapeljali v barikade. Tedaj je cela Vrhnika dihala za en sam cilj: da zaustavi vojsko.« Barikade so stale že od 27. junija 1991 naprej, testirane pa so bile pet dni pozneje. Tedaj so leta-la jugoslovanske armade raketirala in mitraljirala barikade pri bencinski crpalki in v Sinji Gorici. »Po letalskem napadu sem kot komandant aktivi­ral 531. ceto, ki je z zoljo demonstrativno ustrelila na komando na Staro Vrhniko. Iz nadvoza v Sinji Gorici pa smo s protioklepnim orožjem ustrelili na tank na Hruševici. JLA se je odzvala tako, da je izvedla dva topovska strela proti Podcelu. Kdor je bil tedaj na Vrhniki, se je lahko preprical, kakšno bobnenje je to – pa sta bila samo dva strela.« Sle­dil je izpad tankovskega bataljona proti Logatcu in proti prestolnici. Na obeh mestih so barikade opravile svoje delo. Župan Daniel Cukjati se je na slovesnosti za­hvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri osamo­svojitveni vojni in tudi sam strnil spomine na tiste usodne dni. »Spominjam se, kako so letala obracala nad Drenovim Gricem in kako je bob-nelo. Spominjam se tudi lukenj od šrapnelov na fasadi na hiši v Podcelu, kamor so ustrelili tanko­vski topovi. Tedaj sem se prvic zavedel, kaj je to vojna in ti obcutki so ostali zakoreninjeni globoko v meni. Vesel sem, da je vse skupaj ostalo samo pri obcutkih in da se ni razraslo v kaj hujšega.« Na sreco je bilo raketiranje blokad na Vrhniki eno zadnjih vojnih dejanj, ki so jih Vrhnicani iz­kusili, kajti še isti dan, 2. julija zvecer, je zacelo ve­ljati premirje. Osamosvojitvena vojna je Vrhniki povzrocila okoli 20 milijonov dinarjev materialne škode (po oceni v knjigi Vrhnika se spominja). Gašper Tominc, foto: GT Drugi julij 1991 je najbolj crn dan v osamo­svojitveni vojni na vrhniškem obmocju. To je bil dan, ko sta letali MIG zaokrožili nad Vrhniko in mitraljirali blokado v Sinji Gorici ter mitra­ljirali in raketirali cestno blokado pri bencinski crpalki na Vrhniki. Ranjeni so bili štirje civilisti, od tega dva huje, na objektih pa je nastala velika gmotna škoda. Jugoslovanska armada je domovala na Vrh­niki od leta 1946. Nastanjena je bila na dveh lokacijah: v vojašnici na Stari Vrhniki je bila oklepna brigada, na Raskovcu je delovala pro­tizracna obramba. V casu osamosvajanja se je naprej zganila oklepna brigada, ki je takoj po tistem, ko se je koncalo osamosvojitveno slavje v Ljubljani, z enim bataljonom krenila proti Brniku. Preostala dva bataljona z najso­dobnejšimi tanki T-84 in podpornimi enotami sta ostala na Vrhniki v krogu vojašnice. V tak- ticnem pomenu sta predstavljala veliko grožnjo, da zavzameta prestolnico, zato je Teritorialna obramba pri bencinski crpalki na Vrhniki in pri Kovinarski (Lidl) v Sinji Gorici postavila cestne barikade. »Da so barikade na pravih mestih, je bilo ugotovljeno 2. 7. 1991, ko je poveljstvo oklepne brigade ob 15.45 zahtevalo pomoc le­talstva za razbitje obeh barikad,« je v clanku v Našem casopisu leta 2007 zapisal vojni veteran Vid Drašcek. Nad Vrhniko sta se spustila dva miga, ki sta v nizkem preletu raketirala barikadi, ne glede na bližino bencinske crpalke in ljudi. Štirje obcani so bili telesno poškodovani, po­žar na crpalki so pogasili teritorialci in obcani. Zdelo se je, da sta barikadi prebiti in bataljona sta lahko zapustila vojašnico. En bataljon je krenil proti Logatcu, da zavaruje prihod speci­alcev iz Niša, a se je moral zaradi ovire ustaviti že pri »štirni« na »tankovski cesti«. Medtem so na Cesarskem vrhu postavili oviro iz gradbenih strojev, teritorialci pa so jo minirali in zavaro­vali. Ko so tanki opravili z oviro pri »štirni«, so z mocnim topovskim ognjem poskušali prebiti še barikado na Cesarskem vrhu, a jim ni uspelo. Kolona tankov je bila ustavljena, dva tanka sta bila tudi poškodovana. Medtem ko se je drugi bataljon trudil na Ce-sarskem vrhu, je tretji krenil iz vojašnice proti prestolnici. Ceprav so bile barikade v Sinji Go-rici in na Vrhniki raketirane in se je zdelo, da so unicene, so vendarle upravicile svojo vlogo. Kolona tankov se je morala zaustaviti. Ceprav je poskušala opraviti preboj z topovskim ognjem, ji ni uspelo. Drugi julij je bil dan, ki je vojno na Vrhniki prignal tako rekoc do skrajnosti. Vrhnicani so doživeli pravo vojno z vsem, kar ta premore: s tanki in letali. Mednje je zarezala jezo, strah in negotovost. Kljub temu pa so vsi stisnili zobe in družno, kjerkoli je bilo mogoce, pomagali po svojih moceh. Kot je zapisal Drašcek: »Brigadi se je uprla vsa Vrhnika!« Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, ce bi tankovski bataljon zapeljal v Ljubljano. Bi se zgodovina slovenske osamosvojitve odvila drugace? V luci tega kon­teksta se lahko vprašamo, kako velik je prispe­vek Vrhnike k obstoju samostojne Slovenije. To pritrjuje tudi najvišje državno odlikovanje castni znak svobode Republike Slovenije, ki ga je Vrhnika prejela petnajst let po usodnih do-godkih leta 1991. Zoper pilota, ki je raketiral Vrhniko, je bila leta 1992 podana kazenska ovadba. Pet let po­zneje je bilo dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno pre­bivalstvo. Te vrste kaznivih dejanj ne zastarajo. Nov turisticni produkt Skrivnostna Bistra Kjer si roko podajo narava, zgodovina in kulinarika Bistra, 14. julij – V samostanu Bistra, odmaknjenem od mestnega vrveža, je sredi julija zaživel nov turisticni produkt Skrivnostna Bistra, ki obiskovalcem nudi vecplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Nov produkt družinskega turizma v Bistri je slavnostno odprl župan Obcine Borovnica Bojan Cebela, cigar družina ima dolgo tradicijo v hortikulturi. Župan Cebela je poudaril, kako pomembno je poslanstvo Skrivnostne Bistre, ki krepi pozitiven odnos do narave ter spodbuja k zdravemu nacinu življenja in dobremu pocutju. Tehniški muzej Slovenije je, kot je povedala Ana Katarina Zi­herl, z veseljem pristopil k so-delovanju pri Skrivnostni Bistri, saj ima že odlicno izkušnjo s projektom Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu, ki ga je, tako kot Skrivnostno Bistro, idejno zasnoval zavod Škrateljc. Za muzej v Bistri so družine zelo pomembno ciljno obcinstvo, Skrivnostna Bistra pa prinaša nov program, ki bo obiskoval­cem na poseben nacin približal naravno in kulturno dedišcino Bistre. Nosilka projekta Mate-ja Bajc iz Gostinstva Bajc je izrazila zadovoljstvo, da je obi-skovalcem na voljo inovativen produkt, ki bo družine popeljal modrosti. Vsebine na zemljevi­du dopolnjujejo kratki filmi, ki si jih obiskovalci v Menihovem vrtu ogledajo s pomocjo brez­placne aplikacije NFC za andro­ide ali na spletni strani Gostilne Bistra. Rešitev zelišcne križanke vam razkrije kraljico zelišc, ki jo šef Bruno potrebuje za svoj skrivni recept. Otroci zelišca v Menihovem vrtu spoznavajo tudi s pomocjo svojih cutil, to so vid, voh, otip in okus, da pa so jim na voljo skozi vse leto, jih v svet zelišcarstva ter Menihov v Gostilni Bistra caka skrinja ze­ vrt povezal z zanimivostmi lišc. Zakljucek doživetja je naj­ iz zgodovine kartuzije Bistra. bolj dišeca in okusna nagrada za Nina Pece Grilc iz zavoda uspešno opravljeno misijo, ki jo Škrateljc je obiskovalce pope-podarja mojster šef Bruno. ljala skozi doživetje v Meniho-Obiskovalci Skrivnostne Bi- vem vrtu, Luka Štepec iz TMS stre lahko svoje doživetje nad- pa jim je nato razkril skrivnosti gradijo z obiskom Tehniškega nekdanjega samostana. Otroci muzeja Slovenije, kjer imetnike so z navdušenjem rešili nalogo zemljevida Menihovega vrta in odkrili kraljico zelišc. caka posebno darilo oziroma ZGODBA: Kuharski mojster si v Gostilni Bistra privošcijo šef Bruno skrbi za zelišcni vrt, zdravilni napoj ob kosilu, obo­kjer rastejo skrivne sestavine za gatenem z zelišci iz Meniho­njegove kuharske mojstrovine. vega vrta. Projekt je nastal v Menihov vrt so pred davnimi sodelovanju partnerjev Gostil-casi vzgojili menihi iz kartuzije ne Bistra, zavoda Škrateljc in Bistra, ki so v zelišcih našli vir Tehniškega muzeja Slovenije s zdravja in dobrega pocutja. V podporo Ministrstva za gospo­vrtu poišci sedem dišecih zelišc darstvo, razvoj in tehnologijo in odkrij starodavne modrosti. Slovenije ter Slovenskega pod­Šef Bruno ti za nagrado razkrije jetniškega sklada. Naložbo so-svoj skrivni recept! financirata Republika Slovenija DOŽIVETJE: Za obisk po- in Evropska unija iz Evropskega trebujete zemljevid Menihove­ sklada za regionalni razvoj. ga vrta, ki ga dobite v Gostilni Doživetje Skrivnostna Bistra Bistra in je hkrati tudi vstopnica je odprto od torka do nedelje v Skrivnostno Bistro. Otroci v med 9. in 19. uro. Vabljeni k od­zelišcnem vrtu s pomocjo ze­ krivanju Skrivnostne Bistre!mljevida išcejo sedem zelišc, ki GT, Škrateljc, jim razkrijejo svoje skrivnosti in foto: Domen Pal Poziv Vljudno prosimo vse, ki bi imeli foto- ali Išcemo stare videoposnetke vrhniške železnice, vlakov ali železniških postaj iz casa vrhniške proge, da fotografije in posnetke vzpostavite stik z Zavodom Ivana Cankarja, prek telefonske številke vrhniške železnice 051 326 820 ali e-pošte turizem@zavod-cankar.si. Spoznajte preteklost Vrhnike preko arheoloških tock Živahno poletje na Vrhniki Vrhnika, 3. julij - Gre za novo tematsko pot, ki poteka po centru Vrhnike Obiskovalci Vrhnike, pa in njeni bližnji okolici, kjer so tudi domacini, lahko oznacena najpomembnejša ar­ po novem odkrivajo heološka najdišca. preteklostjo tega vec V ta namen je bila izdana že­tisocletnega naselja pna knjižica v kateri je zemlje­preko arheoloških tock. vid tock in hkrati nanizanih nekaj osnovnih dejstev o prete­klosti Vrhnike skozi arhelogijo. Pot vas bo od Mocilnika, preko Verda vodila do Bajerjev in od tam na Breg ter v zakljucku po središcu Vrhnike. Ker gre za kar dolgo traso je priporocljivo, da se na pot podate s kolesi, lahko pa si izberete krajšo traso in jo obhodite peš. Vecina tabel in didakticnih pripomockov je že postavljenih, te dni bodo posta­vili še zadnje. Knjižico dobite brezplacno v vrhniškem TICu. »Krstni obhod« je bil izveden 3. julija, sicer samo v središcu Vrhnike, a zato nic manj zani­miv. Kolo preteklosti je zavrtela arheologinja Ivanka Kurincic, dodatno pa so ga popestrili še igralci Družinskega gledališca Kolenc z uprizoritvijo zgodb iz vrhniške preteklosti. Dogodekje bil sklenjen v Športnem par-ku Vrhnika, kjer je društvo Ve­spesjan pripravilo predstavitev rimske opreme, moc pa je bilo tudi okusiti rimsko kulinariko. Projekt »arheološke tocke -po sledeh preteklosti« je nastal v okviru LAS Barje, financi­rala sta ga Obcina Vrhnika in Evropski sklad za regionalni razvoj. Partnerji v projektu so bili Zavod Ivana Cankarja Vrh­nika, Narodni muzej Slovenije, ZRC-SAZU, Zavod RS za var-stvo narave, OŠ Ivan Cankar, knjižico pa je pripravil Zavod Škrateljc. Gašper Tominc, foto: GT Letošnje poletje je bilo organizatorjem dogodkov nekoliko prijaznejše kot lansko, kar se je kazalo pri številu prireditev, ki so popestrile poletje v Cankarjevem mestu. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v športnem parku poskrebel za skoraj vsakodnevne do-godke - od rekreacije in glasbenih vecerov, do družinskih vsebin, kjer so na svoj racun prišli najmlajši. Lahko bi rekli, da je bila rdeca nit dogodkov: za vsakega nekaj. Piko na i so poletju dodale še druge ustanove, društva in organizacije, ki so ravno tako popestrile dogajanje - od nogome­tnih derbijev v organizaciji lokalnega futsal klu­ba do festivala O’brk v drugi polovici avgusta. (gt) Sestanek predstavnikov obcine s krajani Dobovicnikove in Ticnice Nezadovoljni z javno infrastrukturo Vrhnika, 30. junij – V zelo niha tudi kakovst elek-sredstva za ta namen. Podobno pri akreditiranem laboratoriju. željo, da bi jih vkljucili v nacr-odlocitev za vmestitev v obmo­tricne napetosti, ki ob konicah kot za internetno omrežje, ki ni Podobno bo obcina poskusila tovanje obnove infrastrukture cje I ni bila sprejeta na podlagi prostorih Krajevne pade iz 230 na 167 voltov,« je v domeni obcine, velja tudi za najti laboratorij tudi za izmero ter dodali, da upajo, da pri nacr-opremljenosti ali bližine infra- skupnosti Vrhnika pojasnjeval Pikl. Takim teža-elektricno omrežje, je pojasni-morebitnega sevanja radarja na tovanju obnove ne bo šlo samo strukturnih objektov, temvec – Vas je potekal vam je dodal še slabo vzdrže-la Kropfova. SODO (Sistem-Ljubljanskem vrhu. za predvolilno »gesto«, ki bo po na podlagi poseljenosti. Oblju­sestanek krajanov s vano lokalno cestišce, motec ski operater distribucijskega Veliko so govorili o slabi in-koncu volitev izpuhtela. bljeno mu je bilo, da bo obci­predstavniki obcine. hrup iz pekarne, morebitno omrežja za elektricno energijo) frastrukturi, predvsem cestah Krajane je nedavno presene-na poslala tocen izracun za na sevanje radarja z Ljubljanskega je sicer naložil Elektru Ljubljana in vodovodu. Na ceste so udar-tilo, da jih je obcina pri NUSZ sestanku predstavljeno nepre- Govorili so o slabi elektricni vrha in vsebnost težkih kovin v naj v najkrajšem mgocem casu ne jame, vodovod pa ima zelo premestila iz drugega v prvo micnino, ce bi bila v obmocju II. napetosti in zastarelem inter-pitni vodi. »Zelo nas pa je zmo-poskuša izvesti razmejitev in nizek tlak. obmocje. Tri ure dolg sestanek se je za­netnem omrežju, obcinski javni tila tudi nedavna sprememba razbremenitev omrežja glede Kropfova je pojasnila, da Po njihovem mnenju je to kljucil s sklepom, da krajevna infrastrukturi, morebitnem se-ovrednotenja nadomestila za skrajšanja dolžin ter pozneje je predvidena obnova infra-storila neupraviceno, saj javna skupnost poslej na svoje se­vanju radarja na Ljubljanskem uporabo stavbnega zemljišca, ojacitev omrežja z novim kabel-strukture na Dobovicnikovi in infrastruktura ne opravicuje stanke vabi tudi predstavnike z vrhu in domnevni onesnaže-po kateri je celotna krajevna skim vodom transformatroske Ticnici v letih 2022 (izdelava tega dejanja. Kropfova je dejala, Dobovicnikove in Ticnice, kajti nosti vode s težkimi kovinami. skupnost padla pod obmocje I. postaje, a se zaenkrat ni še nic projektne dokumentacije) in da je obcina morala spremem-oni v svetu KS nimajo svojega Veliko besed je bilo tudi zaradi Želimo, da se izlocimo iz nje v zgodilo. Kot sta obljubila pred-2023 (realizacija). Malovrh je bo odloka, ki ureja to podrocje, predstavnika. Sicer ne bodo umešcenosti obmocja Kacje obmocje II, saj menimo, da naša stavnika obcine, bodo od Elek-še dodal, da bo nizek tlak višji izvesti zaradi zahtev državne imeli glasovalne pravice, bodo vasi (Dobovicnikova in Ticnica) javna infrastruktura ne omogo-tra Ljubljana zahtevali pojasnilo po priklopu novega starovrhni-zakonodaje. Poleg tega pa pre-pa lahko sodelovali v razpravah. v višji razred ovrednotenja na-ca standarda, kot ga ima na pri-oziroma cimprejšnje ukrepanje.škega vodohrana na vodovodno mestitev iz druge v prvo ka-To je bilo sprejeto z odobrava­domestila za uporabo stavbne-mer strogi center Vrhnike, ki je Glede hrupa iz pekarne Žito omrežje. tegorijo obcanom ni prinesla njem in na spletnem portalu ga zemljišca (NUSZ). ravno tako v obmocju I.« so krajani potožili, da je najbolj Trenutne poškodbe cestišca, dodatnih stroškov v primerjavi bodo dolocili predstavnika. Pobudnik za sklic sestanka je Obcinsko stran sta zastopa-motec ponoci. po posredovanih fotografijah, s poprej, marvec celo zmanjša-Gašper Tominc bil krajan Peter Pikl, ki je dejal, la podžupan Jože Malovrh in Povzrocale naj bi ga kom-bodo sanirali. Zbrani so izrazili la – je še dejala. Pikl meni, da da je problematika prisotna že podžupanja Bernarda Kropf. presorske naprave na pekarni. nekaj casa, najbolj pa se je po-Glede internetnega omrežja Menda naj bi se stanje po zadnji kazala v casu »koronakrize«, ko sta pojasnila, da gre za inve-pritožbi nekoliko izboljšalo, a smo delali od doma, otroci pa sticijo Telekoma Slovenije, na težava še vedno ostaja. Obcina so se šolali na daljavo. Tedaj je katero obcina težko vpliva. Te-je obljubila, da bo stopila v stik Cankarjeva beseda bilo internetno omrežje tako lekom Slovenije sicer ima za to z vodstvom pekarne. obremenjeno, da je bilo nor-obmocje pripravljen nacrt iz-Na morebitno prisotnost tež­malno delo skoraj nemogoce. vedbe novega omrežja, zaradi kih kovin v pitni vodi je opozoril Zaradi vec ljudi na domu se je visokih stroškov investicije pa krajan, ki je kupil testne listice v v lazu zelo povecala tudi poraba vode pricakuje, da bo del denarja pri-Celju in je analizo vode opravil in elektricne energije. »Že tako maknila tudi obcina. Kropfova sam doma. »S takšnim testom ali tako imamo v vodovodnih je dejala, da se bosta Telekom težko zakljucimo, da so v vodi ceveh zelo slab pritisk. Sam Slovenije in Obcina Vrhnika res prisotne težke kovine,« je imam 400-litrski zalogovnik, da sestala jeseni in upa na poziti-menila Kropfova, zato so zbra­se lahko zvecer, ko pade pritisk, ven izid, nenazadnje tudi zato, ni predlagali, da meritve tež­normalno tuširamo. Podobno ker se napovedujejo evropska kih kovin v vodi opravi obcina želijo prisvojiti glavnega junaka, a ga tudi oblikovati po svoje, saj Vrhnika, 21. junij - Na prvi poletni dan ali na ni nobenemu popolnoma všec dan sv. Alojzija, ko se – vsem je nekoliko tuj in bi ga je v Cankarjevih casih želeli narediti bolj domacnega. koncalo šolsko leto, je Zbrane, ki jih ni bilo malo, je pozdravila direktorica Cankar­jeve knjižnice Vrhnika Sonja bilo zopet živahno v Cankarjevem lazu na Žakelj, nekaj besed pa jim je Sveti Trojici. namenil tudi župan Daniel Cukjati, ki je spomnil na po-Že 28. leto zapored je v or-men slovenskega jezika v luci ganizaciji vrhniške knjižnice narodnega obstoja. Prireditev potekala prireditev Srecanje v je povezovala Mirjam Suha-Cankarjevem lazu, kjer je pisa­dolnik, kulturni program pa teljeva družina nekoc obdelova-so poleg kvarteta saksofonistk la zaplato zemlje. Rdeca nit leto­ osrednja govornica srecanja, SaxLadies oblikovali še Andrej šnjega srecanja je bila »tujina«. sicer pa slovenska jezikoslovka, Marincic, Maja Gal Štromar in Ucenci Osnovne šole Anto-je dejala, da vcasih zmoremo Jasna Žitnik s glasbeno-scen­na Martina Slomška Vrhnika nekatere zgodbe razumeti šele, skim manifestom Clovek naj so pod mentorstvom Ranke ko se postavimo na obrobje, od bo sojen po sanjah. Keser pripravili Cankarjeva koder je pogled drugacen kot iz Skladno s tradicijo, ko je besedila, ki so jih s pomocjo središca. To po njenem doka-Cankar kot kratkohlacnik ob uciteljic tujih jezikov prevedli zuje Cankarjev roman Tujec, ki zakljucku šolskega leta prejel v tuje jezike – v nemšcino, an-ga je na srecanju v lazu tudi po-»škrnicelj« cešenj in »štrukeljc«, glešcino in španšcino. Prevaja-drobneje predstavila. V zgodbi, je tudi Cankarjeva knjižnica nje njegovih del je svojevrsten ki je do dolocene mere avtobi-Vrhnika pogostila zbrano ob-prevajalski zalogaj, ki pa vcasih ografska, se prepletajo zahteve cinstvom z rdecim sadežem in odstre besedila v povsem dru-po všecnosti, domacnosti in poticko vrhniške pekarne. gacni luci. Vesna Mikulic, socasni obcutek tujosti: vsi si Gašper Tominc, foto: GT Za varnejšo pot obnovili brv Ne zamudite! Poletje je na ravnici pod Ligojno prineslo tudi novo leseno brv, ki je vcasih služila domacinom kot bljižnica do »starih štal« (sedaj kompostarna) ter do Vrhnike. Destinacija je ostala priljubljena tudi v casu, ko »starih štal« ni bilo vec, predvsem kot sprehajalna pot. Ker je bila brv cez potok že mocno dotrajana in nevarna za sprehajalce, je v sodelovanju obcine, KS Ligojna, ZIC Vrhnika in predvsem mizarstva Amek stekla akcija, v okviru katere je bilo poskr­bljeno za novo všecno in fukncionalno brv. Kot so Zahvala Dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, sokrajanke in sokrajani ter poslovni partnerji! Kot verjetno veste, nam je ponoci 31. 5. 2021 pogorela celo­tna stavba, v kateri smo imeli skladišce trgovine. Kljub zelo hitri intervenciji prostovoljnih gasilskih društev Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Sinja Gorica in Ligojna je bil žal ogenj mocnejši. Zgorela je celotna stavba in v njem vse zaloge trgovskega blaga, orodje, oprema, delovni stroji … Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam na kakršen­koli nacin pomagali, nam priskocili na pomoc in izrazili pod- nam pojasnili v Ameku, je nosilna konstrukcija je izdelana iz kostanjevega lesa, nastopne ploskve iz hrastovega, mestoma je tudi ojacan z jeklenicami. Most je dolg 12 metrov in širok 1,50 metra. »Most smo izdelali kot donacijo, saj smo želeli naselju Velika in Mala Ligojna ponuditi bolj varno pot do Vrhnike. Regionalna cesta Vrhnika-Horjul je na­mrec precej obremenjena in nevarna. Z vzposta­vitvijo nove sprehajalne poti mimo kompostarne Rosa in Vrtnarije se je pojavila velika potreba po novem mostu, ki bi omogocal varen prehod z vo­zicki, kolesi, za tekace…,« so nam še sporocili iz Ameka. Zgledna poteza, ki terja pohvalo in kar klice po zgledih. (gt poro in zaupanje, da smo lahko prve ure po nesreci kolikor toliko normalno zadihali. Hvaležni smo, da ste nam bili v tolikšnem številu pripravljeni takoj priskociti na pomoc pri cišcenju in sanaciji. Zahvaljujemo se vam za prejete donacije v obliki financnih sredstev, materiala, gostincem za darova­ne malice … Zahvaljujemo se tudi vam, strankam, ki nas niste zapustili v dneh po požaru, ko je bilo naše skladišce napol prazno, za vso potrpežljivost ob morda daljši dobavi blaga. Hvala vsem donatorjem, Obrtni zbornici Vrhnika, Ob­cini Vrhnika in županu Danijelu Cukjatiju za takojšen pristop k reševanju nastale situacije. Še enkrat iskrena hvala. Družina Štirn Brezplacna podjetniška izobraževanja za dvig podjetniškega znanja – »zaledje podjetnikom« To jesen prihaja edinstven podjetniški pro­gram za dvig podjetniškega znanja podjetnikov. Kako naprej v spremenjenem poslovnem okolju? Cas je za nova znanja in dobra novica je ta, da smo partnerji v okviru operacij za uresnice­vanje ciljev Strategije lokalnega razvoja »LAS Barje z zaledjem« pripravili nov program »Zaledje podjetnikom«. V okviru progra-ma lahko brezplacno pridobite nova znanja, s katerimi boste odprli nove priložnosti in lažje obvladovali spremembe v poslovnem okolju na podrocju novih poslovnih modelov, krožnega gospodarstva, sodobnega digitalnega marketin­ga, obvladovanja financnih ciljev in prodaje, ter podpornega okolja, ki je na voljo podjetnikom. Kako naprej z razvojem vašega podjetja? Cas je za nova znanja: -6 brezplacnih podjetniških zajtrkov z uspe­ šnimi podjetniki in strokovnjaki -brezplacna podjetniška akademija (16 ur), -socialno podjetniški inkubator/mentoriranje s priznanimi podjetniki mentorji (vsaj 6 ur mentoriranja na posamezno podjetje). Preko brezplacnih spletnih zajtrkov, ki se bodo odvili med septembrom in novembrom, boste podjetniki in podjetnice spoznali kolege iz podjetniških voda in njihove primere do-brih praks. Vabljeni ste tudi v PODJETNIŠKO AKADEMIJO in SOCIALNO PODJETNIŠKI INKUBATOR - MENTORIRANJE, kjer boste pridobili dodatna znanja od izkušenih pod-jetnikov in mentorjev, ki se dnevno srecujejo s podjetniškimi izzivi in tako nadgradili svoje poslovanje. Vec o projektu in prijava na brezplacni podjetniški zajtrk: https://www.cene-stupar.si/sl/projekti/zaledje--podjetnikom ali na sanda.jerman@cene-stupar.si. Neurje na Zaplani Neurje iz ponedeljka na torek (16./17. avgust) je povzrocilo nekaj nevšecnosti tudi v obcini Vrhnika. Najhuje je bilo na obmo-cju Zaplane (Prezid, Strmica), kjer je veter poškodoval stre-he na stanovanjskih in drugih objektih in podrl nekaj dreves. Gasilci PGD Zaplana in PGD Vrhnika so že sredi noci pri­skocili na pomoc in pomagali obcanom pri odpravljanju po-tranjskem in eno izmed vecjih sledic. Odstranili so tudi ve-je bilo ravno na obmocju Vrh-cino podrtega drevja, tako da nike pred približno 35 leti (23. so bile ceste do jutra ponovno 8. 1986). prevozne. Mocnejša neurja so Štab civilne zašcite namrec možna tudi na No-obcine Vrhnika Zahvala Ob nedavnem viharju, ki je divjal po Zaplani in tudi nam prizadejal gmotno škodo, so nam hitro priskocili na pomoc gasilci iz PGD Zaplana. Njim, še posebej pa poveljniku An-dreju Koširju ter njegovemu spremljevalcu, ki sta si škodo ogledala že ponoci, se iskreno zahvaljujemo za pomoc in solidarnost. Družina Bizjan Zamolcana velicina Ivana Jagra Junija letos je v kot dvajsetimi leti v NUK-u Lju-zašcititi narodno dedišcino, z bljana. Zasluge za to ima pokoj-njo obogatiti sodobno stavbar- Našem casopisu izšel na zgodovinarka in publicistka stvo Slovencev ter prepreciti strokovni clanek o ga. Komelj, ki je tudi takrat posnemanje tujega. Tudi njego­ arhitektu Ivanu Jagru strokovno raziskovala I. Jagra. vi mladostni narodnostni ideali (1871–1959) z naslovom V tem clanku zacuda ni ome-niso zamrli. »Kažejo se v te-O arhitektu Jagru z njen niti Ivan Cankar, kateremu oriji o etrušcanskih predni-Verda. je bil Jager dober tovariš. Oba kih Slovencev, ki jo je Jager sta polemicno sodelovala v taj-razvijal in zagovarjal do Vse lepo in prav, vendar v nem društvu SLOGA. S Can-smrti,« piše Damjan Prelovšek opisovanju njegovega opusa karjem, Murnom in Kettejem (Damjan Prelovšek – Janez Jager udejstvovanja v razlicnih vejah so premlevali literarna vpraša- in slovenska arhitektura). Kako znanosti in vsestranskosti je nja in se navduševali nad boga­ je mogoce, da v strokovnem nastal popoln mrk. Ivan Jager je stvom ljudske govorice. clanku o arhitektu Ivanu Jagru namrec raziskoval tudi našo še Pogovori s Cankarjem so bili popolnoma izgine njegovo naj­vedno prikrito zgodovino o pr-za Jagra usodni; napotili so ga v vecje domoljubno raziskovanje vobitnosti Venetov, Etrušcanov etimologiziranje ter k sodelova­prastare zgodovine Slovencev? in staroslovencev na zgodovin-nju z arheologom Meullnerjem. Verjani in Vrhnicani, lahko skih obmocjih Evrope. Skupaj s Zanj in za zgodovinarja Simona smo ponosni na rojaka Jagra in slavnim ameriškim arhitektom Rutarja je ilustriral cele znan­njegova zgodovinska odkritja, W. G. Purcellom (1880–1965) stvene razprave. ki so doprinesla en delcek za­sta raziskovala in fotografirala Prav tako je za Cankarja ilu­molcane staroslovenske prete­etrušcansko-venetske spome-striral njegovo delo Za narodov klosti. nike na razlicnih koncih Evro-blagor in za Otona Župancica »Zatirana resnica še svobo­ pe in poskušala razvozlati staro Caša opojnosti. Med drugim je dneje udari na plan.« pisanje in njihovo abecedo. prijateljeval tudi s Plecnikom, ki Jager je med drugim ugoto-se je tudi ukvarjal z zgodovino VIRI: NUK, Ljubljana, rokopisni od­ vil, da so nekatere posamicne Etrušcanov in Venetov. delek etrušcansko-venetske crke se-Jager je postal in vse življenje Signatura - MS 1956, mapa 379 stavljene in pisane tudi skupaj, tudi ostal ljubiteljski jezikoslo-MS 1173, 1174 dve v eni crki. Sestavil je tudi vec, etnograf in zgodovinar, ce-MS 1456 Pogrebno podjete Monumentum venetsko abecedo, ki sem jo v prav se je izšolal za arhitekturni Dimitrij Kebe rokopisni obliki odkril pred vec poklic. S svojim delom je želel je odprlo novo pisarno na Drenovem Gricu Profesionalno »Mlecna« ponovno odpira vrata pogrebno moštvo bo poskrbelo za vse, s cimer Pred vec kot pol se svojci srecujejo ob stoletja je v središcu smrti svojega bližnjega: Vrhnike odprla svoja prevoz in ureditev vrata restavracija pokojnika, ureditev na nagrobniku. Ce potrebujete Mlecna, ki je bila med vecji poseg, pa se povežemo z dokumentacije ter Vrhnicani in okolicali našimi zunanjimi izvajalci, ki priprava za spoštljivo kakovostno popravijo spome­ tako priljubljena, da slovo od vašega starejši še dandanes nik, zamenjajo nagrobno plošco najbljižjega s širokim ali zamaknjene stranice ponov­ tamkajšnji predel izborom cvetja, glasbe, no postavijo v prvotni položaj. v pogovoru radi pripravo ozvocenja in MONUMENTUM že nekaj poimenujejo govora. casa deluje na Dolenjskem, v »Mlecna«. Beli krajini in na Kocevskem. Glede na želje pokojnika in Ker sama že vec kot polovico Restavracije že zdavnaj ni svojcev lahko opravimo civilni svojega življenja živim na Dre­vec, se je pa vrnilo njeno po-in verski obred. novem Gricu, se zdi prav, da imenovanje, kajti v zacetku Posebnost je tudi naša po­kakovostno storitev ponudimo septembra na njenem mestu nudba, ki je doslej v Slovenji še tudi domacinom in okolici. (Tržaška cesta 3a) odpira svoja nismo imeli – narocilo okra- Marjeta Herksel vrata nova trgovina z vecino­ snih žar prek spletnega kataloga, ma domacimi prehrambnimi ki so vsem, ki bi želeli posebno dobrotami. MONUMENTUM, okrasno žaro, na voljo prek sple- Kot so sporocili iz podjetja tne strani www.monumentum. pogrebne storitve, d. o. o. M-Orel, so trgovino poimeno­ si. Izbirati je mogoce med širo­vali Mlecna v spomin na stare kim izborom okrasnih bioraz- Pisarna: Drenov Gric 21a, Vrhnika case, pa tudi zato, ker je so v mo v podobnih restavracijah ponudbe bodo tudi mesnine gradljivih, kovinskih ali lesenih Dosegljivost 24 ur: 041 776 436 njeni kuhinji nekoc nastajale in prodajalnah. V novi trgovi-Kmetijske zadruge iz Idrije. Kot žar, prav tako pa je prek spleta jedi in prehrambne dobrote s ni Mlecna bodo namrec med pravijo, bo v trgovini dišalo po mogoce narociti cvetje, ki vam WWW: monumentum.si pridihom tiste domacnosti, ki drugim prodajali domace pre-nostalgiji na minule case, seve-ga brezplacno dostavimo v po- E:info@monumentum.si jo dandanes le redko zasledi-hrambne izdelke, posebnost da pa tudi po drobri hrani. (gt) slovilno vežico. NAS CASOPIS 495/30. 8. 2021 C M Y K 14 14 ZŠAM Vrhnika naproti novim prometnopreventivnim izzivom Združenje šoferjev celade, prometne signalizacije, Letošnja statistika poško-na ponjavi izpisani darovalci, prometnih pravil in pravilnega dovanih in umrlih na cesti ni ki so pripomogli, da je projekt in avtomehanikov preckanja ceste. Med šolskim najbolj spodbudna za pešce, ko-ugledal luc sveta. Na tem mestu Vrhnika je prostovoljska letom pripravljamo poligone lesarje in motoriste, nesreca in se darovalcem v imenu clanov organizacija, ki deluje na spretnostne in prakticne vožnje bolecina pa posledicno poseže ZŠAM Vrhnika iskreno zahva­obmocju Obcine Vrhnika za najmlajše v vrtcih in šolah. S tudi med druge skupine udele-ljujem. Z našim sloganom S že vec kot 60 let. svojo univerzalnostjo in poseb-žencev na cesti. Žal je letos tudi skupnimi mocmi se prometna nim pristopom se združenje Vrhnika z okolico del te žalo­ preventiva gradi tako vsi skr-S svojo bogato zgodovino je odzove tudi na vabilo šol in vrt-stne statistike. Poiskati bo treba bimo za varnost najmlajših in pomembno prispevalo k pre-cev sosednjih obcin. odgovore in rešitve za varnejši ranljivejših skupin v prometu. ventivi in ozavešcanju širše jav-Clani združenja smo najbolj prometni vsakdan. Srecno vožnjo! nosti o prometni varnosti. prepoznani ob prvih šolskih Pod sloganom našega zdru- Franjo Cretnik, predsednik V sodelovanju z SPVC (Sve-dnevih: ucence in starše opo-ženja S skupnimi mocmi se ZŠAM Vrhnika tom za preventivo in vzgojo v zarjamo na vidnost in varnost prometna preventiva gradi cestnem prometu) vsako leto v prometu. S svojimi pripom-smo se v ZŠAM Vrhnika, ob organiziramo tekmovanje Kaj bami, rešitvami in z izkušnjami pomoci darovalcev, pridruži­veš o prometu za osnovnošolce, sodelujemo pri opozarjanju na li akciji, v kateri smo zbirali prav tako uspešno sodelujemo z nevarnosti v cestnem prometu sredstva za prikolico, ki bo Obcino Vrhnika, z vrtci, s šola-na obmocju Vrhnike. Velik po-namenjena prevozu didakticnih mi, Policijsko postajo Vrhnika, udarek dajemo tudi ranljivejšim pripomockov za ucenje najmlaj-z društvi v kraju, z združenji v skupinam, otrokom s posebni-ših v prometu. okviru notranjsko-primorske mi potrebami in starostnikom. S sodobno urejeno prikolico regije, z Zvezo združenj šoferjev Svoj cut za socloveka vsako leto bomo lahko varno prevažali in avtomehanikov Slovenije, z izkazujemo tudi v sodelovanju didakticno opremo in pripo-Agencijo za varnost prometa in z Zavodom Varna pot, ob obe-mocke za ucenje. Prikolica bo z Zavodom varna pot. V okviru leževanju svetovnega dneva opremljena z izvlecnimi vodili, obcine sodelujemo v razlicnih spomina na žrtve prometnih kompletom prve pomoci, ga­akcijah. Zavedamo se, da se nesrec. silnikom S-6 in v nadaljevanju gradi temelj varnosti v prometu Vsi skupaj sledimo viziji nic tudi s šolskim spodbujevalni­od malih nog naprej, za ozave-– nic mrtvih in ranjenih v pro-kom srca AED. Naš namen je, šcanje moramo poskrbeti prav metu! Lahko recemo, da deluje-da tudi pri prometni preventivi vsi: starši, ucitelji, vzgojitelji, mo uspešno. Obcina Vrhnika je opozarjamo na ta zelo pomem­prometna stroka in udeleženci združenju za prostovoljno delo ben segment pri reševanju ži-v prometu. Združenje šoferjev na podrocju prometne preven-vljenj. Prav tako si želimo, da bi in avtomehanikov Vrhnika za tive podelilo srebrno plaketo v prihodnje pridobili cisto pravi najmlajše organizira predava-Ivana Cankarja. Zagotovo je to defibrilator. Prikolica in ponja­nja in preventivne delavnice s veliko priznanje našemu zdru-va sta opremljeni z opozoril­podrocja prometa, ucimo jih ženju in hkrati zaveza, da bomo nim napisom Vozite previdno, pravilnega privezovanja z var-tudi v prihodnje skrbeli in opo-v opozorilo, da na cesti nismo nostnim pasom v vozilu, ustre-zarjali na najranljivejše skupine sami. Tudi mi nismo bili sami zne uporabe zašcitne kolesarske v prometu. v omenjenem projektu, zato so to so otroci, clovek; edino bitje, ki hoce imeti smisel. Sms 1919: Trudimo se torej, da bomo ustvarjali dobro z dobrodelnostjo in pomagali otrokom, ljudem, pomoci potrebnim. Ne bomo odmikali pogle- POMAGAMO 10 da od njih in njihove varnosti v prometu. Lions klub Vrhnika in prostovoljna orga- Postavljali bomo vse upanje v otroke. nizacija Zveza šoferjev avto moto Vrhnika z oglaševalsko akcijo za varne ceste skrbi za oza­ POKLICITE 1919, vpišite POMAGAMO 10 in vešcanje javnosti s prodrocja prometa. Dobro- prispevajte 10 evrov. delna sredstva zbiramo za nov prenosni pro-metni poligon za otroke in osnovnošolce, da Dobrodelna akcija bo trajala od bi z znanjem o varnosti v prometu od malih 1. 9. do 14. 9. 2021. nog naprej opozarjali na vidnost in varnost v cestnem prometu na obmocju Vrhnike. Lions klub Vrhnika Dobrodelnost med nami ima višji pomen, PR/BM Zveznega sekretarja za ljudsko obrambo armadnega genera-la Veljka Kadijevica. Polkovnik Vrhnika Jože je bil namrec brat inšpek­torja milice, ki je bil moj in Lo-všinov sodelavec v Milici. Prav v casu prvomajskih praznikov junaško leta 1991 sta se Lovšin in Franci Žnidaršic dobila z »Jožetom« na otoku Krku, kjer je imel manjši vikend. Kakšne podatke sta do-bila od njega, je Lovšin podrob­ mesto, 5 no opisal v svoji knjigi Skrita vojna in jih ne bi opisoval. Vem Na Vrhniki je bil 7. Kot sem omenil že v prejšnjih pa, da mi je Franci dejansko re­clankih, je bila predaja doku­ sno rekel: »Vid, vojna bo in na menta koordinacija mobili­ 5. 91 domobiliziran Vrhniki se bo zacela.« Kar je bilo tretji oklepni bataljon zacije tretjega bataljona nek­seveda razumljivo, saj je bila I. najvecje tankovske danjega nacelnika za ljudsko tankovska brigada najmocnejša brigade v Sloveniji obrambo poveljniku brigade bojna enota JLA v Sloveniji. (obenem po moci na Vrhniki zame nerazumljivo O alarmantnih pridobljenih dejanje in je bilo vredno obsod­ tehnike tudi težko podatkih je bil takoj obvešcen be. Tako smo izgubili seznam obvladljiv), kar je bilo republiški sekretar za Ljudsko rezervnih starešin in vojakov, pricakovati, saj je bila obrambo Janez Janša, takoj je ki bi jih v primeru vojne lahko tudi zasedalo predsedstvo kot v maju napovedana prikljucili Teritorialni obrambi. vrhovni poveljnik obrambnih vzpostavitev dveh ucnih Zame je bilo to huje kot razoro­centrov za služenje žitev Teritorialne obrambe. sil RS. Vodstvo prve oklepne brigade Franci Žnidaršic je bil resen slovenskega vojaškega je hladen tuš doživelo nekaj dni clovek. V tistem trenutku je roka v Pekrah in na Igu. pred plebiscitom, 17. 12. 1990. vo. Sestanka je bilo predcasno Vrhniki dobil visoko priznanje ceprav je takratni republiški opravljal naloge vodja protiob- Tedaj je namrec komandant konec, ko je nekdo izmed pri-za dolgoletno korektno sodelo-sekretar za LO Janez Janša pre-vešcevalnega oddelka varno-To je bil za jugoslovansko ar­ prve oklepne brigade Pane Ma-sotnih izjavil, da ne želi vec biti vanje z JLA. povedal vsako odtujevanje mo-stne službe. V kar nekaj akcijah mado hud udarec. tic v domu JLA na Vrhniki skli-rezervni starešina JLA, temvec O vsem tem me je novi na-bilizacijskih dokumentov. pridobivanja oficirjev JLA po Drugi udarec je bil, ko smo cal sestanek s svojimi rezervni-TO, nakar se mu je pridružilo še celnik za LO na Vrhniki Tone Lovšinova varnostna služba vsej Sloveniji sva sodelovala pri nacelnika zvez prve oklepne mi starešinami, ki so sestavljali vecina drugih. To je bilo juna-Jesenko obvestil že 21. januar-je po skoraj letu delovanja po­ zavarovanju sestankov; ponoci v brigade majorja Franeta Rado-rezervni tretji bataljon brigade. ško dejanje Vrhnicanov, ko so se ja 1991 in mi izrocil tudi zapis stala že kar razvejana in dobro mrazu, da ne naštevam. N sme­ buljca pridobili na svojo stran Po njihovem izracunu je bil od-uprli in ignorirali JLA. dogodka – fotokopijo iz svojega organizirana varnostna kompo-mo pozabiti, da je bila prav ta (za sodelovanje z novo sloven-ziv »mobilizacije« 55 %. Na se-Kljub jasni zavrnitvi sodelo-dnevnika. nenta na novo nastajajoce drža­služba pod strogim nadzorom sko vojaško obvešcevalno služ-stanku je bil tudi polkovnik Mi-vanja v rezervnem sestavu JLA Velika škoda je bila, ker sta-ve z lastno vojsko. Ko sem uspel KOS-a, ki jo je vodil polkovnik bo, ki jo je vodil Andrej Lovšin). škov iz poveljstva 14. korpusa, prve oklepne brigade je vod-rešin, ki so bili rezervisti JLA, pridobiti majorja s kodnim ime-Emir Malkoc, in to od samega Protiobvešcevalna služba JLA ki je bil zadolžen za moralno-stvo brigade cez nekaj dni, 22. nismo prikljucili enotam TO, nom Martin v I. oklepni brigadi, zacetka njenega delovanja, saj je padla na izpitu. Tako so za--politicna vprašanja. Brigada je 12. 1990, organiziralo proslavo saj so bili nekateri užaljeni, ceš je Lovšin v Zveznem sekretari­deve, ki so bile še vceraj strogo hotela pred plebiscitom izmeriti ob dnevu JLA, ki se je je udele-da se jim ne zaupa, ker so bili v atu za LO v Beogradu pridobil so jo šteli kot paravojaško neza­varovane skrivnosti, privrele na politicni odziv njihovih rezervi-žil tudi komandant 14. korpusa rezervi JLA. Nic od tega ni bilo, polkovnika »Jožeta«, ki ga je konito varnostno službo. plano. Vedno vec oficirjev je so-stov - domacinov bližajocem se general Demi Popovic. Ob tej razlog je bil v tem, da mobili-seznanjal z namerami ukrepov Vid Drašcek, predlagatelj delovalo z na novo nastajajoco plebiscitu, na katerem smo se priložnosti je nekdanji nacelnik zacijskega dokumenta ni bilo, predsednika Zveznega izvršne-zlatega castnega znaka državo. Slovenci odlocili za svojo drža-za Ljudsko obrambo (LO) na ker je bil predan v vojašnico, ga sveta Anteja Markovica in svobode Vrhniki Memorial Toneta Jesenka Sedmi pohod po poti spominov na leto 1991 na Vrhniki Obmocno združenje vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi pogostili z obi- veteranov vojne za cajnimi okrepcili in zagotovili samostojno Slovenijo vodo za na pot. Vrhnika - Borovnica smo Marjan Rihar, predsednik sedmi spominski pohod OZVVS Vrhnika – Borovnica, organizirali v soboto, je zbrane pozdravil prvi in se 3. Julija, po borovniški jim zahvalil za zvesto in šte­kotlini. vilno udeležbo ne glede na že dopustniški cas. Janez Jesenko, Lepo vreme in želja po dru-brat pokojnega Toneta Jesenka, ženju, ki je nastala po sprostitvi se je organizatorju in sodelujo­ ukrepov omejevanja epidemije, cim zahvalil za lep in spoštova­sta botrovala, da se je skoraj nja vreden spominski dogodek. sto pohodnikov zjutraj zbralo Jožef Molk, komandant TO na železniški postaji Borovnica. na Vrhniki v casu osamosva- Prišli so Tonetovi svojci, sosed-janja Slovenije, je spomnil na moc v kriznem štabu, ki ga je Delegacija pohodnikov je ležence je seznanil še z navodili Gostilne pri Nadi, kjer je bila je in prijatelji, prišli so veterani srcnost, pogum, neposrednost organizirala krajevna skupnost ponesla žalno spominsko ike-za na pot in napravili smo sku-javka logistike PŠTO Ljubljana naši clani, clani policijskega in domoljubje Toneta Jesenka pod vodstvom predsednika KS bano na grob Toneta Jesenka, pinsko fotografijo. Z veteran-tudi med osamosvojitveno voj­veteranskega društva SEVER in povedal, da so se dan prej Franca Drašlerja. Dejal je še, da Jože Zorman,vsebinski vodja skimi zastavami na celu je po-no. Nato je ob poti sledila pred­ter še posebej opaženi veterani na Vrhniki poklonili novima mu v povezavi s Tonetom in Bo-pohoda, pa je predstavil zgodo-hodna kolona krenila med tiri stava vaške idile, kot bi jo kdo iz Logatca, Grosuplja, Kocevja, spominskima tetraedroma, ki rovnico najprej pride na misel vinsko pomembnost železnice in Borovnišcico, ko je svežino organiziral. Na prvem travniku Ribnice, Domžal, Litije, Idri-obeležujeta cestni blokadi, ki ju Tonetovo neizmerno zadovolj-za razvoj Borovnice in glavne jutra že nacelo sonce, ki je šele je rigajoci osel pred seboj po­je - Cerkna, Ljubljane in Log je leta 1991 napadla JLA ravno stvo, ko je komandantu 1. okle-lastnosti velicastnega železni-prešlo Planino nad Borovnico. dil šekastega pujsa, nakar se je - Dragomerja. Trije udeleženci na Tonetov rojstni dan, 2. julija. pne brigade na vprašanje, kaj je škega mostu, katerega en steber Na Dražici smo precili progo v pujs ustavil in uriniral, osel pa so iz Ribnice celo prikolesarili. Nato je poudaril, da je Tone kot s 150 pujsi v zavzetem skladišcu še stoji in je simbol kraja. Ude-ovinku in se spomnili nekdanje se je vrgel na hrbet ter z vsemi Poskrbeli smo za osnovne ukre-nacelnik oddelka za LO Vrhni-JLA v Podstrmcu, odgovoril, da pe proti širjenju virusa. Med ka imel v Borovnici veliko po-so že v Ihanu na predelavi. >> >> štirimi navzgor krohotajoce rigal. Na naslednjem velikem travniku se je paslo in poleža­valo veliko krav, ki so zvedavo mukale takoj, ko so zagledale našo kolono. Sledil je travnik, sredi katerega je izredno lep temno rjav konj nagajal dvema jahalkama. Pri vstopu v Niževec pa nas je že pozdravljal trop koz z veselim meketanjem. Nato se je dolina odprla tudi v našo levo stran in tam je bilo Zabo-cevo, kot bi nekdo dom posadil malo višje, da bi imel bližje v goro. Kmalu smo bili v vasi, kjer so v cerkveni senci naši logisti­ki pripravili obilno okrepcilno malico. Med pocitkom nas je najprej nagovoril župan Obci­ne Borovnica Bojan Cebela in dejal, da je izbral, da nas poz­dravi v svojem domacem Zabo-cevem, vasici, ki jo sicer ljudje malo poznajo. Zaželel nam je prijetno druženje, v katerem bo tudi sam aktivno sodeloval, saj nam bo sam osebno iz vojašni­ce Podstrmec prepeljal poljsko vojaško kuhinjo s pasuljem za zakljucni obrok. Domacin in naš clan Bojan Kajnc je nato o vasi povedal, da Zabocevo velja za najstarejšo vas v borovniški kotlini in se prvic pisno omenja v ustanovni listini za kartuzijo Bistra, leta 1260, kot Zobozei. Cerkev se omenja dosti pozne­je, v protokolu iz leta 1526, ko je takratni cesar pobiral dragoce­nosti po kranjskih cerkvah za vojno proti Turkom. Prvotno cerkev naj bi zgradili kartuzi­jani, ki so sredi 13. stoletja gra­dili samostan v Bistri in naj bi bivali v Zabocevem, ki je ime-lo v tistem casu precej vec hiš kot Borovnica. Zato ime cerkve sv. Janeza Kersnika, zavetnika asketov, pušcavnikov in kartu­zijanskega reda. Nekaj zgodo­vinskih zanimivosti je dodal tudi Matjaž Ocepek, ki je poho­dnike pozdravil kot predsednik ZB NOV Borovnica. Naš clan Karel Nikolavcic, poveljnik vojašnice SV v Pod-strmcu, je obudil spomine na osamosvojitveni cas, ko je s Tonetom Jesenkom deloval na OLO Vrhnika na delovnem mestu referenta za mobilizacijo. Dejal je, da je bil ob agresiji JLA odziv ljudi izreden. Vec kot 300 Borovnicanov je bilo neposre­dno vkljucenih v enote TO, mi-lico, NZ, civilno obrambo, CZ in enote delovne obveze. Spo­mnil je, da je lani predsednik republike v vojašnici odlikoval pripadnike voda 30. RSK TO, ki je v hrabri in domiselni akciji 28. junija 1991 brez boja in žrtev za­vzel pomembno skladišce JLA. Povedal je, da je zdaj vojašnica v Podstrmcu urejena in hudomu­šno izzval župana s podatkom, da je asfalt v vasi in v vojašnici, vmes pa še vedno makadam z veliko lukenj. Takoj se je odzval Bojan Cebela in najavil manj pasulja, saj ga bo moral peljati cez vse omenjene luknje. Med zadovoljnimi pohodniki se je sprožila beseda tako, da je bilo treba kar priganjati na pot. Kar pohiteli smo po zelo oson-ceni cesti in se na Dražici ustavi­li pri našem clanu Andreju Ver­bicu, ki nam je pokazal zanimiv vrt, ki sta ga z ženo ljubiteljsko uredila. Hkrati je povedal, da so v drugi svetovni vojni Italijani v njihovi hiši uredili zacasno šolo. Ob poti smo se ustavili tudi pri Bogomirju Žerjavu, poveljniku cete TO Laze – borovniške cete (Civave). Bil je vesel obiska in je v kratki besedi poudaril, da je bil leta 1991 najbolj vesel, da je vse svoje soborce v ceti žive in zdrave pripeljal domov ob kon-cu spopadov. Ustavili smo se še pri lipi državnosti sredi Borov-nice, ki so jo Borovnicani za­sadili ob proslavitvi razglasitve samostojne Republike Slovenije, 26. junija 1991. Janez Cerin je ob tem povedal, da so Borovnicani spomenik k lipi postavili nekaj let pozneje, ogromen kamen spomenika pa je iz znamenite­ga borovniškega mostu. Kmalu smo prispeli v zavetje gasilske­ga doma PGD Borovnica, kjer je logisticna skupina pripravila veteransko malico. Glede na po­novitvene porcije smo ugotovili, da župan na luknjah ni polival odlicnega pasulja, ki ga je sku­hal naš clan Denis Ule. Med potjo so se zaceli mnogi pogovori, ki so se nadaljevali ob mizi. Zaradi vrocine so za preo­bleci prav prišle tudi spominske majice pohoda. Ostali so spomini, fotografije in obljube, da se bomo priho­dnje leto veterani spet srecali na pohodu po poti spominov, ki bo na Vrhniki. Za pomoc pri organizaciji pohoda se zahvaljujemo PGD Borovnica, Petelinovim in DL­NON Vrhnika. Posebna zahvala velja svojcem Toneta Jesenka za spoštovanje našega skupnega druženja. Hvala vsem posa­meznim našim clanom, ki so se pri organizaciji izpostavili in izkazali v razlicnih vlogah ali s prispevkom dobrin. Jožef Molk, sekretar OZVVS Vrhnika - Borovnica Varnost in sledljivost sta kljucni tocki delovanja Kemisa Ceprav kot družba stremimo k trajnemu delovanju, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstojecih materialov ter ukinjanju nacrtnega zastaranja izdelkov, so odpadki realnost, od katere ne moremo zbežati. Ker Slovenija ni samozadostna na podrocju obdelave odpadkov, so nujna podjetja, ki le-te v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi zberejo ter po­skrbijo za varen odvoz na obdelavo v tujino. V tem postopku sta kljucni varnost in sledljivost, saj omogocata zaupanje partnerjev, s tem pa podjetja, kakršno je Kemis, prispevajo k zagota­vljanju zdravega in trajnega življenjske­ga okolja za vse. Priseganje na varnost in sledljivost sta kljucni tocki delovanja podjetja Kemis, saj se dotikata prav vsakega procesa v družbi. S prejšnjimi vlaganji je Kemis postal eno varnostno najna­prednejših tovrstnih podjetij v regiji, pri cemer je požarna varnost še poseb-no izstopajoca. S 24-urnim nadzorom, ogromnimi požarnimi zidovi, javljal­niki požarov, avtomatsko napravo za gašenje, nadzornimi kamerami ter konstrukcijskimi elementi, kakršne so obloge, zašcitene proti ognju, v Kemisu zagotavljajo najvišji mogoc nivo požar­ne varnosti. Podobno velja za zagotavljanje sle­dljivosti, pri kateri že zdaj – še vecji vpliv pa v Kemisu pricakujejo v pri­hodnje – veliko opravita digitalizacija in sodobna tehnologija. Ker v Kemisu vecino prevzetih odpadkov pripravi­jo za sežig, izvajajo natancno vhodno in izhodno kontrolo odpadkov, ki jo opravijo v sodobnem laboratoriju za analizo odpadkov. Z investicijo v labo­ratorijsko opremo v vrednosti 300.000 evrov je na Vrhniki zrasel eden izmed najsodobnejših in varnih laboratorijev za operativne analize odpadkov v regi­ji, v njem pa z natancno kontrolo od­padkov omogocajo varno in ustrezno skladišcenje ter pripravo za posamic­ni odvoz. Ker imajo tuji prevzemniki odpadkov izredno natancno dolocene vstopne pogoje, je preverjanje sestave odpadkov izredno natancno. Od vsto­pne analize do fizikalnih in kemijskih analiz, s katerimi v Kemisu zagotovijo ustreznost odpadkov z zahtevami tujih odstranjevalcev oziroma sežigalnic, je zagotovljena najvišja stopnja sledljivo­sti, ki jo Kemis zagotavlja tudi potem, ko odpadki zapustijo obmocje podjetja. Odvoz nevarnih odpadkov v tujino je namrec izredno regulirana dejav­nost, dolocena z evropsko zakonodajo, ki natancno predpisuje postopke pri­dobivanja dovoljenj za cezmejno pre­mešcanje. Pri tem je popolna sledljivost nuja, ki jo podjetje mora zasledovati na vsakem koraku. Za vsako premešcanje nevarnih odpadkov je namrec treba Zaradi doslednega priseganja na var-pridobiti dovoljenje, ki doloca vrsto nost in sledljivost se veca zaupanje par-in kolicino odpadkov, natancen opis tnerjev v Kemis, podjetje pa tako zago­poti ter transportno sredstvo, le-to pa tavlja varno odstranjevanje odpadkov v je treba porocati izstopni, tranzitni in skladu s slovensko in evropsko zakono­vstopni državi. dajo. Podjetje, kakršno je Kemis, tako zakljucuje krožnogospodarske modele in prispeva k trajnostnemu razvoju ter varnemu in cistemu okolju. Kemis, d. o. o. Placana objava Komisija za lepše okolje zakljucila z opazovanjem na terenu Komisija za lepše okolje je Blagajana. Upravni odbor je predloge pregledal in jih potrdil na korespon­ uspešno opravila delo na dencni seji v zacetku meseca avgusta. terenu. Prejeli smo tudi tri vaše predloge, ki smo si jih z veseljem ogledali in jih tudi Letošnje opazovanje naše obcine je nagradili. potekalo v prilagojeni obliki, tako kot V letošnjem letu smo se odlocili, lani. Clani Komisije za lepše okolje da podelimo priznanje Blagajana za: smo si porazdelili delo na terenu in ohranjanje tehniške dedišcine, ohra­pripravili izbor predlogov za priznanje njanje kulturne in naravne dedišcine, Blagajana za ohranjanje tehniške dedišcine najlepše tematske poti, urejeno javno igrišce, najlepša ocvetlicena balkona, najlepše urejeni hiši in najlepše urejeni koticki v okolici hiš. Vecji del našega opazovanja okolice smo opravili peš in pri tem smo bili pozorni tudi na to kaj vse Vrhnika ponuja obcanom in obi-skovalcem naše obcine. Opazili smo dve novo oznaceni ko­lesarski poti K4 in K5 (skupni projekt krajevnih skupnostih Bevke, Blatna Prijazno vabljeni v nedeljo, 5. sep-Brezovica, Drenov gric, Sinja gorica in tembra, ob 15. uri, v Star maln, kjer Vrhnika-Breg), prav tako nas v opomin bomo podelili priznanja in se družili in spomin na osamosvojitveno vojno z vami. Iskrena hvala vsem, ki mi po­leta 1991 opozarjajo urejene tematske magate z delom na terenu in v pisarni table na kolesarki in peš poti proti Sinji društva. gorici. Odlocili smo se, da letos pode-Vsem dobitnikom, clani UO TD Bla-limo tudi posebno priznanje Blagajana gajana, iskreno cestitamo. za trud in delo pri zasnovi kolesarskih Anita Cretnik, poti g. Milanu Selanu. predsednica Komisije za lepše Blagajana za najlepše urejeno hišo Tehniški muzej Slovenije Bistra pri Vrhniki, Bistra 6 Fani in Marjan Cvelbar, Drenov gric 17a Blagajana za ohranjanje kulturne in naravne dedišcine Blagajana za najlepše urejeno javno igrišce Doživljajsko razstavišce Ljubljanica,Tržaška cesta 32 Otroško igrišce na Planini, Stara Vrhnika 154 Joži Jereb, Velika Ligojna 35c Blagajana za najlepše urejeno spominska obeležja Blagajana za najlepše urejen balkon Blagajana za najlepši koticek Spominska obeležja osamosvojitve 1991 Varstveno delovni center Vrhnika, Pot na Košace 2 Mojca Mesec, Jerinov gric 44a Blagajana za najlepše urejeno tematsko kolesarsko pot K4 – Zgodovina prometa na vrhniškem ZIC, Tržaška cesta 9 Marta in Franc Petrovcic, Robova cesta 4 Marija Šimc, Podlipa 98 Projekt Okus narave V osrcju narave do znanja o pomenu zdrave, lokalno pridelane in sezonske hrane Z izvedbo projekta znavanja razlicnih okusov do generacije, predvsem moški, so sodelovanja pri pripravi na zacetku nekoliko nezaupljivi želimo spodbuditi okusnih obrokov; glede vegetarijanstva, ko pa se sodelovanje – spodbujati trajnostni ra-pobliže spoznajo z njim in po- med podjetjem zvoj z uporabo lokalnih in skusijo okusne brezmesne jedi, in kmetijami na sezonskih pridelkov in izdel-hitro spremenijo svoj pogled. podrocju aktivnosti kov, urejanjem oz. uporabo Na delavnicah so udeležen­izobraževanja o okolju prostora s cim manjšim vpli-ci spoznali, kakšna so nacela vom na okolje; zdravega prehranjevanja v in hrani, povecevanje – spodbujati medgeneracij-dolocenih letnih casih (tudi po raznovrstnosti sko sodelovanje ter s tem zakonitostih ajurvede – staro­ dejavnosti na kmetiji prenos oz. izmenjavo dobrih davne vede o zdravem nacinu in razvoj dopolnilnih praks in znanja s podrocja življenja, ki izvira iz Indije) ter dejavnosti. pridelave in uporabe lokalnih kako lahko z darovi, ki nam jih v in sezonskih živil ter organi-dolocenem casu ponuja narava, Letošnje leto, ko Slovenija zacije delavnic; poskrbimo za svoje zdravje in nosi naziv evropske gastronom-– predvsem pa spodbuditi ra-si pripravimo preproste okusne ske regije, je Organizacija Zdru-zvoj novih dejavnosti na in hranljive brezmesne obroke ženih narodov za prehrano in kmetiji in povecati uspo-(npr. okusne pirine in ajdove pa-kmetijstvo (FAO) razglasila za sobljenost kmetij, da bodo lacinke brez jajc in mleka, jedi iz mednarodno leto sadja in zele-lahko nove aktivnosti po za-razlicnih strocnic, maslo ghee). njave. Zaradi socasne epidemije kljucku projekta tudi same Udeleženci pridobljeno zna­covid-19 in vecje skrbi za lastno izvajale. nje lahko uporabijo v svojemzdravje je treba še bolj glasno vsakdanjem življenju in ga ozavešcati o vecjem pomenu Projekt vodi socialno pod-tudi delijo naprej med svoji­vegetarijanske hrane, izo-jetje Rudra Simha, d. o. o., ki mi družinskimi clani, prijatelji, braževati o njeni trajnostni že vrsto let organizira in izvaja znanci. predelavi in spodbujati ra-izobraževanja in kuharske teca-Da je zanimanje za doda-v zakljucni fazi, so njegove tilnem nivoju je pomembno, v delovna mesta. In mogoce je zvoj lokalnih pridelovalcev. je s podrocja zdravega in urav-tne aktivnosti na kmetiji aktivnosti sedaj usmerjene kakšnem razpoloženju hrano takšne zgodbe, kakršna poteka Pri tem imajo pomembno vlogo noteženega prehranjevanja ter (izobraževanje, pikniki, delav­predvsem v ovrednotenje pripravljamo: z lepo energijo, tudi hribovske kmetije s pašni-priprave vegetarijanskih jedi, ki nice idr.) veliko, še posebno ce na stari hribovski kmetiji Zapla­ projekta in proucitev mo-brez negativnih obcutkov (npr. mi površinami, starimi travni-temeljijo na ajurvedskih osno-potekajo na prostem, v narav-na 1890 nad Vrhniko ravno zato, žnosti za izvajanje aktivno-jeza, strah, žalost, stres), saj se škimi sadovnjaki, zelenjavnim vah s pridihom sredozemske nem okolju, se je pokazalo tudi ker potekajo skozi povezovanje sti projekta kot dopolnilnih takšno razpoloženje prenese s vrtom, gozdnim robom … in lokalne kuhinje. V projekt so na poskusnih dveh delavnicah – kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti na kmetiji ter v hrano; na spiritualnem nivo- V prihodnosti bo kljucno tudi poleg vodilnega partnerja vklju-na pikniku poleti 2019 in 2020. dejavnosti ter se dogajajo v cu­ razširjanje rezultatov pro-ju pa se za hrano zahvalimo, saj povecevanje raznovrstnosticeni še trije nosilci kmetij z Takšen nacin izvajanja aktivno-dovitem naravnem okolju, sliša­ jekta z uporabo razlicnih ko-smo vse bolj odvisni od narave, kmetijskih dejavnosti, s pou-Zaplane, in sicer nosilec kme-sti je ob upoštevanju vseh var-ti dlje in glasneje. munikacijskih sredstev (caso-ki je naš vir življenja, zahvali­darkom na vecji inovativnos-tije Zaplana 1890, kjer so pote-nostnih standardov in ukrepov pis, splet, družbena omrežja, mo se za hrano, ki je okusna, Vec o projektu 16.9. Okus si ti v podeželskem okolju, kjer kala izobraževanja - delavnice o še posebno prikladen v trenutni navadna in elektronska pošta zdrava in kot taka odskocna lahko preberete na spletni stra­se kmetijstvo ob spodbujanju hrani in okolju, ter dve sosednji zdravstveni situaciji, ko zadr­ idr.). deska za naše ustvarjalno delo ni vodilnega partnerja https:// pridelave, predelave in uporabe kmetiji. Njihov prispevek k iz-ževanje v zaprtih prostorih ni sezonske in lokalno pridelane vedbi projekta je bil predvsem s najbolj priporocljivo. Zgolj zavedanje ljudi o nuji in življenje. Še zanimivost – po radhagovinda.si/ – Program hrane dopolnjuje s turizmom, prakticnega vidika – sodelova-– Da bo lahko clan partner-zdrave prehrane seveda ni starodavni indijski vedski arhi-razvoja podeželja. delavnicami in drugimi de-nje pri urejanju lokacije izvedbe stva po zakljucku projekta v dovolj. Zdrav nacin prehra-tekturi vastu je pomemben tudi Projekt se izvaja v obdobju od njevanja ne pomeni zgolj na-položaj kuharja – le-ta naj bi javnostmi. Kmetijam, ki želi-projekta, prenos znanja in iz-okviru svoje kmetije vpeljal 26. 3. 2019 do 26. 9. 2021 in je jo razširiti svoje dejavnosti na kušenj pri zasnovi vsebine izo-nove dejavnosti in sam izva-kupa zdrave hrane, ampak bil med pripravljanjem hrane z v celoti sofinanciran s strani druga, nekmetijska podrocja, z braževanj (pridelava, predelava, jal aktivnosti, ki so poskusno temelji na globljem pristopuobrazom obrnjen na vzhod, saj Ministrstva za kmetijstvo, namenom ustvarjati nove oz. uporaba in zagotovitev lokalnih potekale v okviru projekta k pripravi in razumevanju se na vzhodu poraja življenjska gozdarstvo in prehrano/ dodatne prihodke, so za to na in sezonskih pridelkov in izdel-Okus narave in tudi druge trajnosti, uporabi lokalno energija (prana) in z njo sleherni Agencije RS za kmetijske voljo tudi javna sredstva. kov) ter promociji projekta. aktivnosti, je bilo organizi-pridelanih sestavin,s cim dan novih možnosti, vizij, krea­trge in razvoj podeželja in Eden takšnih projektov, ki V okviru projekta so potekale rano usposabljanje clana manjšimi negativnimi vpli-tivnosti in vrlin. izobražuje o pomenu zdrave razlicne aktivnosti. kmetije Zaplana 1890 s vi na lokalno in širše okolje, Tudi v projektu Okus narave Evropske unije v okviru jav­ prehrane in spodbuja razvoj – Organizirani sta bili dve de-podrocja izobraževanja o na cemer je bil tudi poudarek ugotavljamo, da hrana vse bolj nega razpisa PRP 2014-2020: novih dejavnosti na kmetiji, je lavnici – izobraževanji s okolju in hrani, predvsem s v okviru aktivnosti projekta postaja nova religija s širšim Podukrep 16.9 - Podpora za tudi projekt Okus narave, ki podrocja hrane in okolja, podrocja nacel zdravega pre-Okus narave. družbenim pomenom. Pou-diverzifikacijo kmetijskih de- izo­ se bo koncal konec septembra in sicer v drugi polovici leta hranjevanja, pravilnega roko-Udeleženci delavnic -darek prihodnosti bosta vecja javnosti v dejavnosti v zvezi z 2021 in ga sofinancirata MKGP 2019 in leta 2020, na katerih vanja z živili, organizacije in braževanj so se seznanili tudi družbena in okoljska od- varstvom, soci­ zdravstvenimin EU v okviru podukrepa 16.9 so bili prisotni predstavniki promocije dogodkov. z vse vecjim pomenom zave-govornost ter bolj intenzivna alnim vkljucevanjem, kmetij- – Podpora za diverzifikacijo obeh spolov razlicnih staro-– Za izvajanje novih dejavnosti danja o energijskih nivojih vkljucenost v projekte, ki v lo-stvom, ki ga podpira skupnost, kmetijskih dejavnosti. Projek-sti (medgeneracijsko so-je nosilec kmetije Zaplana hrane. Hrano namrec zaužije-kalnem okolju stremijo k pro-ter izobraževanjem o okolju in tne aktivnosti so potekale tudi delovanje). Pri starejših ude-1890 pridobil tudi dovoljenjemo na treh energijskih nivojih: mociji zdrave in lokalno hrani (objavljen l. 2017). na Kmetiji Zaplana 1890 na ležencih je pomemben vidik za opravljanje dopolnilnena fizicnem nivoju nam hrana pridelane hrane, spodbujajo Zaplani nad Vrhniko. teh delavnic tudi druženje dejavnosti na kmetiji, v daje obcutek sitosti – tu je v razvoj novih dejavnosti na (socialna vkljucenost) ter okviru katere je že ustvaril ospredju hrana prihodnosti, ki kmetijah ter tako povezujejo Projekt Okus narave Glavni cilji projekta: prenos bogatih izkušenj in dodatni prihodek kmetije. temelji na trajnostni – ekološki podeželska in urbana oko-Rudra Simha d.o.o., so.p. – s kuharskimi delavnicami znanja na mlajše generacije. – Ker je projekt Okus narave pridelavi in predelavi; na sub-lja ter tudi ustvarjajo nova Vse foto: Kmetija Zaplana izobraževati o pomenu Pri mlajših generacijah obeh zdrave vegetarijanske spolov je zaznati vse vecje za­prehrane, od razumevanja nimanje za zdrav življenjski osnov zdrave prehrane, izbi-slog in s tem za vegetarijanski re uravnoteženih živil, spo-nacin prehranjevanja. Starejše Vrhnicanka Anita Švajger v boju za naslov Miss Earth Te dni se je v redakciji gre dalje. Seveda ni naredila križ nalistka predstavila s svojim cez modo, dalec od tega. »Že od ekološkim izdelkom – jaz sem mudila Anita nekdaj rada ustvarjam. Iz tega recimo naredila domace milo. Švajger, visokorasla se je porodilo modno kreiranje, Konec junija smo na modni brvi svetlolasa Vrhnicanka, torej risanje oblekic, nekaj sem v Portorožu pokazale svoje ma- ki zakljucuje drugi jih celo sama izdelala. Osebno nekensko znanje, nato pa je sle­ letnik komerciale mi je bližje ta del modnega sve-dil še nekakšen talent šov, kjer na Fakulteti za ta – kreiranje in oblacenje mo-se je vsaka predstavila na sebi komercialne in delov kot pa manekenstvo. Zato lasten nacin – jaz sem se s ple- nacrtujem, da se bom po konca-som.« Finalistke v septembru poslovne vede. nem študiju komericalnih ved cakata še dva izziva. »Izdelati vpisala na eno od oblikovnih moramo ‘ekoobleko’ in predsta-Razlog za povabilo je njeno šol.« Sogovornica, ki prisega na viti se moramo na Facebooku, sodelovanje v finalnem izboru šport, zlasti na atletiko in ples, kjer bo štelo število všeckov.« za tekmovanje Miss Earth Slo­se je letos spomladi vpisala na Za Anito bo torej jesen kljub venija, ki poteka od pozne po­tekmovanje za Miss Earth Slo-študijskim pocitnicam delovna. mladi. venija, ki je eno najmlajših to-Kaj ji je prineslo sodelova- Mlada Vrhnicanka nam je vrstnih tekmovanj pri nas. Tek-nje v tekmovanju, se zagotovo zaupala, da ji je bila moda blizu movanje hoce biti nadgradnja sprašujete. Dejala je, da pred­ že od malih nog, nemara celo v genih. »Moja mami je bila ma-tradicionalnega izbora »miss vsem veliko nepozabnih iz­nekenka, ki je imela v rosnih sveta«, saj pri kandidatkah ne kušenj, novih poznanstev in letih celo pogodbo za Italijo, a ocenjujejo samo zunanjega vi-prepoznavnosti. Zanimivo, da je potem dala prednost družini. deza, ampak tudi vsebino. Že v preteklosti niti ni »negovala« Tako je tudi mene pri petnajstih iz imena tekmovanja je mogoce svojega Facebook profila. »Kaj vpisala v modno šolo Bernarde razbrati, da je veliko poudarka pa vem, nikoli nisem marala Marovt, kjer sem se naucila pr-na okoljevarstvu. objavljati na spletu svojih oseb­vih korakov hoje po modni brvi Za kandidatke so pripravi-nih fotografij, tako tudi prijate-in fotografskega poziranja.« li šest tekmovalnih sklopov, v ljev nisem imela veliko. Vsaj ne Dejala je, da ji je šlo dobro, celo katerih se merijo in zbirajo toc-veliko v primerjavi z nekaterimi tako, da so tudi njej predlagali, ke. Zmaga seveda tista z najvec drugimi sotekmovalkami, ki jih da bi se odpravila preko naše tockami. »Do zdaj smo imeli imajo po vec tisoc. Meni je sedaj zahodne meje. »Veste, ta svet štiri ocenjevalne sklope. Imeli zaradi prepoznavnosti poskoci­ je zelo turbulenten in ne vem, smo nekakšno okroglo mizo la številka prijateljev na dobrih kako bi se jaz kot petnajstletni-na temo kovida, lepotnih tek-tisoc, kar mi lahko pomaga v ca znašla v njem. Na koncu sem movanj, okolja in podobno, kjer prihodnjem sklopu tekmova­ odklonila.« Kdo ve, kaj bi nasta-smo morale argumentirano nja, ko bo glasovanje oziroma lo iz nje, ce bi sprejela povabilo. pokazati svoja stališca. Sledila ocenjevanje potekalo preko Povedala je, da se je o tem že je predstavitev ekoprojektov Facebooka. Tiste, ki imajo vec velikokrat spraševala, a življenje v Kamniku, kjer se je vsaka fi-prijateljev, bodo lažje dosegle Challe Salle z donacijo in obiskom razveselil uporabnike VDC Vrhnika boljše rezultate.« Slaba stran prepoznavnosti je, da mora po novem veliko vec casa namenja-ti družabnim omrežjem, dobra stran paje poslovno mreženje. K sodelovanju jo je že pova­bilo nekaj fotografov, a zaenkrat še caka, kaj se bo oktobra zgo­dilo na finalnem izboru za Miss Earth Slovenije, kjer upa na cim boljšo uvrstitev. Anito Švajger najdete pod istoimenskim profilom na Fa-cebooku in na Instagramu (@ anitasvajger). Vesela bo vaših spodbudnih besed, še bolj pa morebitnih všeckov v casu sple­tnega glasovanja. Gašper Tominc Ker smo veliki športni nav­dušenci, radi namrec balinamo, plešemo, igramo golf, košarko in nogomet, namizni tenis, hodimo na fitnes, sprehode in pohode, smo se odlocili, da po­darjeni znesek namenimo na­kupu športnih jopic. To so prav posebne jopice, saj imajo poleg našega logotipa zapisan tudi verz in podpis Challeta Salleta, ki velja tudi za nas: »Cenm svoj lajf, šerm gud vajb.« Ker deli-mo toplino, srcnost, objeme, pozitivno energijo, igrivost in iskrenost. Najvecje veselje pa se je zgo­dilo pred nedavnim, ko nas je Challe Salle obiskal v VDC-ju. V kratkem kvizu smo izvedeli nekaj zanimivosti o njem, z nami je delil utrinke s snema­nja oddaje Milijonar, podelil je avtograme in se seveda foto­grafiral z nami. Naša plesna skupina pa je pripravila plesni nastop na pesem Gud vajb. Challe Salle, iskrena hvala za donacijo in obisk! Uporabniki in zaposleniVDC Vrhnika Barmani zopet tekmovali Športni park Vrhnika je bila v sklopu Argonavtskih dne­vov. Letos pa so izbrali športni bil v sredo, 4. avgusta, park ter barmane povabili na prizorišce 22. pokala dogodke poletnih dni. Argonavtov, tekmovanja Barmani so tekmovali v dveh barmanov Fructal kategorijah: v kategoriji Coo-Trophy 2021. ler za naziv NAJ GIN-TONIC SLOVENIJE 2021 (Perfect To pomeni, da so se barmani Monologue&Dialogue G&T) že 22-krat na srecali Vrhniki in in v kategoriji klasicnih dolgih tekmovali v mešanju pijac. Lani mešanih barskih pijacah (Long je bilo tekmovanje odpovedano Drink). zaradi nastale situacije covid-19. Pokrovitelji tekmovanja so Vsa dosedanja tekmovanja so bili podjetje FRUCTAL, d. o. o., Cooler / Long Drink Enega izmed pokalov je prejela Že cetrtic skupni zmagovalec Edin Halacevic; prehodni pokal mu je izrocila podžupanja Bernarda Kropf. NAJ GIN-TONIC SLOVENIJE 2021 tudi Vrhnicanka Draga Kepeš, ki je Draga Kepeš, Kavarna Lev, Vrhnika zmagala že trikrat. Monologue Perfect Day iz Ajdovšcine, ki je že desetletja – 4,0 cl gina Monologue – Fructal tudi eden glavnih pokroviteljev – sveže stisnjeni sok Œ limete Društva barmanov Slovenije, – nekaj kapljic sirupa Falernum (arome ingverja, limete, mandljev, na-ZIC Vrhnika in Obcina Vrhni­geljnovih žbic) ka. Priznanja in nagrade najbolj- – 10,0 cl Dialogue Tonic water Classic Bitter – Fructal šim barmanom je podelila pod- županja Obcine Vrhnika, gospa – okras: rezine svežih jagod, dehidrirani cvetovi hibiskusa Bernarda Kropf. – priprava in serviranje v vecjem kozarcu s kockami ledu NAJ GIN-TONIC SLOVENI­ JE 2021 je po izboru strokovne Long Drink Classic ocenjevalne komisije pripravi-Edin Halacevic, Restavracija Cubis, Šencur la Draga Kepeš, Kavarna Lev, Vrhnika, drugo mesto je osvo-Kepeš, Kavarna Lev, Vrhnika. Benjamin Škafar, Naturhotel dogodka, ki so bili: ZIC Vrhnika, – 3,0 cl Monologue gin – Fructal jila Tatjana Dobnikar, Gostilna Nagrado za strokovno delo Forsthofgut, Avstrija. Obcina Vrhnika, Fructal, d. d., – 1,5 cl likerja lici Dobnikar, Topol, Medvode, tre-Skupni zmagovalec 22. Po- je prejel Lovro Vetrih, PIRAN-iz Ajdovšcine, Gostilnica Kašca – 1,5 cl mangovega pireja tje mesto pa Franco Cruder, CF kala Argonavtov je postal Edin HA COCTAIL BERAU, Mari-Vrhnika, Hotel Mantova in Cve- – 1,0 cl sirupa bele breskve PARTY, Sežana. Halacevic, in to že cetrtic. bor. Nagrado FRUCTAL DNA tlicarna Jana Vrhnika. Celotno – 1,0 cl sveže stisnjenega limoninega soka V tekmovanju Long Drink Za pomoc pri pripravi in Trophy (izvirnost in ime koktaj-prireditev je vodil naš vrhniški – 10,0 cl Dialogue Tonic Water Classic Bitter – Fructal Classic je prvo mesto osvojil izvedbi tekmovanja se zahva- la) je prejela Lara Podlesnik, barman Aleš Ogrin, ki je tudi Edin Halacevic, Restavracija ljujejo clanom DVS ter pokro-– okras: sadno nabodalce Cubis, Šencur, drugo mesto VSŠG Bled, nagrada FRUCTAL viteljem dogodka za podporo predsednik Društva barmanov – priprava, serviranje: vecji kozarec s kockami ledu Tomaž Fartek, Koktajl, d. o. o., Art Deco Trophy (za najizvir-in razumevanje. Zahvaljujejo Slovenije. Mengeš, tretje mesto pa Draga nejšo dekoracijo) pa je osvojil se pokroviteljem barmanskega Simon Seljak Dan državnosti je postal mejnik, ki mu v našem lepem kraju namenjamo posebno pozornost tako, da se krajani Miznega Dola srecamo na skupnem pikniku. Letošnji, že cetrti zapored, je papirnata letala ter se pomerili na zacetku osvežila ploha, ki v spretnostih sestavljanja raz­ni pregnala dobre volje in že-licnih stolpov iz kozarcev UPC. Najbolj vztrajni udeleženci lje po druženju. Na letošnjem delavnice so se po zakljucku pikniku so naši najmlajši, pod posladkali z darili, ki jih je pri­vodstvom Katice in v podpori pravila Zdenka. mamic, ustvarjali priložnostni Posebnost letošnjega dru­nakit za poletne dni, izdelovali ženja je bila tudi odlocitev za skupni žar, kjer sta Frenk in Miran uspela zadovoljiti vec kot 40 lacnih krajanov. Na pi-kniku smo se posladkali tudi z domacimi dobrotami, ki jih je prispeval vsak po svojih moceh. Pri tem nas je Mateja prija­zno in uspešno spodbujala k okušanju, saj so bili na koncu piknika vsi pladnji prazni. Pri organizaciji piknika so sodelo­vali Simon, Marko in Emil, ki so poskrbeli za prevoz klopi in mize iz Gasilskega društva Za­plana, kateremu se zahvaljuje-mo za sodelovanje. Tovrstno druženje je odlicna priložnost za krepitev medso­sedskih vezi, za spoznavanje novih/starih krajanov. Želimo si, da bi se v prihodnjem letu srecali na petem pikniku v ena­kem ali še vecjem številu. Naše druženje na skupnem pikniku Miznega Dola je potr­ditev, da pri nas živi vrednota »vzeti si cas za soseda, sokra­jana«, se poveseliti, izmenjati mnenja, ideje in se imeti »fajn« v kraju, kjer sobivamo. Katica Pevec Semec (besedilo), Nataša Kosmerl Marija Novak praznovala 100. rojstni dan Sinja Gorica, 16. julij - Skupina predstavnikov Obcina Vrhnika, Združenje Borcev za vrednote NOB Vrhnika - ZB NOB Vrhnika in Društva upokojencev Vrhnika je v Sinji Gorici obiskala Marijo Novak, ki je praznovala 100 let. Deževale so cestitke, stiski rok, seveda ni manjkala tudi zdravi-ca. Gospe Mariji želimo vse najboljše. Naj ji dnevi minevajo brez vecjih težav, z veliko pozitivne energije in da bi ji zdravje še dolgo služilo. (gt) Prijatelj mu je dal s sabo še kljuc, s kate-rim je do Tacna, kjer je bil cilj, nekajkrat popravil vijak. Nande ne bi bil posebnež, ce ne bi ob tem naredil tudi kakšne neumnosti. Vsaj tako mu je rekel dr. Kogoj na Vrh­niki, ko je tistega leta imel karambol z avtom, polomljenih nekaj reber in je le­žal v Klinicnem centru v Ljubljani. Ker je bil že prijavljen na dirko, je preprosto pobegnil iz bolnišnice in jo tudi odpe­ljal. Trpel je kot žival in vendar preživel. Po dirki je na Vrhniki obiskal dr. Kogo­ja, ki mu je tako tudi rekel. Verjetno je doktor imel prav. Spomnil se je tudi, da je vedno imel ogromno okvar; uporablja namrec »tubularje«, katerih menjava ni tako enostavna, predvsem pa je pocasna. Je pa nekoc na eni sami dirki v cilj s seboj prinesel vsaj deset predrtih tubular-jev, ki jih je našel ob trasi in jih je nato doma zašil ter uporabljal. Na koncu je omenil še, da je prevozil tudi vseh 41 Jurišev na Vršic s prav is-tim kolesom in bo tako nadaljeval, vse dokler mu bo dovoljevalo zdravje. Kaj je treba povedati na koncu? Prav­zaprav nic. številke same povedo vse in hkrati navdušijo. Nande, vsekakor naj te spremlja sre-ca na slovenskih cestah in hkrati ostani zdrav ter tak, kot si vedno. Miran Stupica Nandetovih 40 Ne govorimo o letih, kilogramih ali minutah ter urah, ampak o prevoženih vseh 40 (štiridesetih) Maratonih Franja, dolgih 156 kilometrov, in to vse od leta 1981. O kom to pišem, se sprašujete? Seve­da o Nandetu Vicicu, staremu 72 let iz bližnje Podlipe. Obiskal sem ga na domu, kjer me je pricakal dobrodušni Nande s svojimi znacilnimi brki. Vprašal sem ga, kaj pocne in kako je. Rekel je, da se ravno pripravlja na nedeljski Maraton Alpe, ki velja za najtežjega v Sloveniji in kjer je svojo kariero ter talent zacel Primož Roglic. Beseda je dala besedo in zace-la sva pogovor o njegovih kolesarskih zacetkih in podvigih, ki mu v bližnji in daljni okolici skoraj ni para. Spominja se, da so ga za kolesar­stvo konec 70-ih let navdušili pred­vsem Gromovi s Stare Vrhnike, Tine Suhadolnik, Cveto Mole, Jože Justin, Peter Petkovšek in Pavle Kovac – vsi z Vrhnike. Med njimi velja omeniti tudi mladega Simona Arsica, ki je pozneje celo zmagal na dirki Juriš na Vršic. No, kot je dejal, je mogoce tudi katerega pozabil. Kakorkoli, najprej si je kupil specialko, znamke Rog Elite. Nakup mu je svetoval omenjeni Pavle Kovac, ki je delal v tovarni ROG Ljubljana in ki mu je pozneje kolo po potrebi tudi servisiral. Še vedno ga ima in z njim je prevo­zil vse maratone. Kolo je izdelano iz t. i. cevi columbus in ni ravno lahko. Še ve­dno uporablja »tubularje« in prestavno razmerje 11–28 in 42–52. Glede na dej­stvo, da vsako leto prevozi okoli 4500 kilometrov, sva izracunala, da je v vseh teh letih z njim prevozil 160 000 kilo-metrov, kar za navadne smrtnike po­meni, da je štirikrat obkrožil planet Ze­mlja. Kupil si je tudi nogometne cevlje v trgovini Slovenija šport v Ljubljani, na njih odvil »krampone« in z njimi od­vozil vsaj 15 velikih Maratonov Franja. Pozneje si je kupil še šprintarice znam­ke Kern, saj drugih v takratni državi ni bilo mogoce kupiti. Za prvi Maraton Franja v ŠC Tacen leta 1981 je poskrbel, žal že pokojni Pe­ter Petkovšek, in sicer enotne drese v barvah Vrhnike. Nande je povedal, da je eden izmed Nevarna pot otrok iz naselja Zla­tica na Vrhniki do šole in vrtca Pišem vam kot obcan Obcine Vrhnika glede varne pešpoti in kolesarske poti v naselju Zlatica v šolo in vrtec. Na Vrh­niki v naselju Zlatica živim od leta 2008. Vrsto let smo poslušali in še poslušamo, kako bodo naši otroci dobili igrišce za naseljem, kako bosta urejeni kolesarska in pešpot z naseljem, kako se bo ob rekon­strukciji ceste in parkirišc Vrtnarija ter tudi sedaj z novim koloparkom povezalo tudi naše naselje, otroci pa bodo dobili varno pot v šolo in vrtec, a od tega ni še vedno nic. Iz naselja Zlatica na Lju­bljanski cesti ni mogoce na noben lega­len in primeren nacin priti do opisanih objektov. Zadnje upanje, da se bo naše naselje povezalo z igrišcem Na postaji, s kolesarsko in pešpotjo ob železnici, s šolo Antona Martina Slomška, z vrtce-ma Žabica in Barjancek, je ugasnilo lani, leta 2020, ko je bila rekonstrukcija ceste Vrtnarija, rekonstrukcija parkirišca na igrišcu Na postaji ter rekonstrukcija parkirišca za naseljem Vrtnarija in se takrat naše naselje ni povezalo s ploc­ nikom, prehodom za pešce, kolesarsko stezo z novimi objekti. Sedanja situacija je naslednja: cesto Vr­ tnarija vsak dan precka vsaj 200 pešcev in 100 kolesarjev na ne dovoljen nacin. Promet se je po rekonstrukciji ceste in parkirišca Vrtnarija potrojil, skladno z novo cesto so se povecale tudi hitrosti, ki presegajo 50km/h, morale pa bi biti ome­jene tu vsaj na 30km/h, saj je to pot, po kateri se odpravijo otroci na pot v šolo ali v spremstvu staršev v vrtec. Druge poti kot nelegalno preckanje ceste Vrtnarija do šole in vrtca ni! To se je zgodilo lani, leta 2020, zaradi napacne izvedbe obcinskega projekta rekonstrukcije, ki je plocnik, ki vodi iz naselja Zlatica proti pešpoti in kolesarski poti, namesto da bi se ob cesti Vrtnari­ ja pravilno nadaljeval, so tu zgradili tri nova parkiršca, prehod za pešce pa cez treh v Sloveniji, ki so prevozili prav vse velike Maratone Franja. Zato so ga teden pred zacetkom letošnjega ma-ratona odgovorni iz ŠD Rog in BTC povabili na tiskovno konferenco, kjer je opravil intervjuje z novinarji, nekaj fotografiranj in se pocutil kot pravi profesionalec. Takrat so mu slovesno podelili tudi poseben kolesarski dres z napisom, da je prevozil vse 40 Maratonov Franja (priloga). Direktor dirke g. Penko mu je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi jim odstopil svoje kolo za muzej, ven­dar se je odlocil, da bo poskušal z njim cesto Vrtnarija ni bil nikoli postavljen oziroma narisan. Ce tudi bi bil, to ne reši nicesar za otroke na kolesih, skirojih in poganjalcih.Župana in direktorja obcine sprašu­jem, komu so namenjene investicije v našem delu obcine – mislim na igrišce Na postaji, na pešpot in kolesarsko pot, na kolopark. Je to samo za dolocena na­selja in skupnosti, saj takega pocetja ne razumemo? Kako je mogoce, da ste lani namenili veliko obcinskega denarja za rekonstrukcijo ceste Vrtnarija, pri tem pa na noben nacin otrokom iz naselja Zlatica niste omogocili po zakonu za­gotovljene varne poti v šolo? Sprašujem vas tudi, kako naj naši otroci po vašem pridejo do igrišca, kolesarske poti in ko­loparka. Prav tako vas sprašujem, kdo je projektiral rekonstrukcijo ceste in parki-šca Vrtnarija, saj je projekt slab. Želim tudi vedeti, koliko in komu se je placalo za izris in projektiranje te rekonstrukci­je, izvedene v letu 2020. Ustno sem vas, župan, že lani opozoril, da otroci iz na­ doseci še tistih deset maratonov, ki mu manjkajo do magicne številke 50! Spomnil se je nekaterih posebno hudih padcev, v katerih je bil udeležen in je razen nekaj odrgnin odnesel cele kosti. Tako je padel na makadamskem delu spusta s Kladij nad Cerknim, ko je pri veliki hitrosti pristal v bližnjem grab-nu. Prav tako se spominja množicnega padca pred Cerknim, ko je s kolesom trcil v obcestni drog javne razsvetljave. Zlomil je gonilko in ni odnehal. Peš je odšel do znanca v Cerkno, kjer sta improvizirala, da sta odlomljeni in fiksni del gonilke povezala z vijakom. PREJELI SMO selja Zlatica nimajo urejene varne poti v šolo, sedaj od vas zahtevam odgovore. Od vas v doglednem casu pricakujemo, da našim otokom zagotovite varno pot z izvedbo ali plocnika do konca ulice ali s prehodom za pešce ter da se ustrezno zagotovi zmanjšanje hitrosti z ovirami, saj gre tu za pešpot v šolo. Elvir Mršic, Ljubljanska cesta Odgovor obcine Prejeli smo pismo bralca, ki opozarja na nevarne šolske poti iz naselja Zlati-ca do šole in vrtca oz. na pomanjkanje varnih poti na obmocju naselja Zlatica in Vrtnarija. Po našem mnenju, obmocji Vrtnarije in Zlatice sodita v novejša ure­jena obmocja in v primerjavi z ostalimi deli Vrhnike imata razvitejšo in varnejšo prometno infrastrukturo. Vsekakor pa so izboljšave še mogoce. Zemljišce naselja Zlatica neposredno meji na otroško igrišce in na sprehajalno pot, ki poteka po trasi nekdanje železnice tako, da lahko prebivalci Zlatice nepo­sredno dostopajo do sprehajalne poti, ki vodi v sam center Vrhnike. Pešpoti, ki po­tekajo od Zlatice skozi Vrtnarijo so prav tako javne in jih lahko koristijo vsi. Prav tako sta plocnik in kolesarska steza, ki potekata ob Ljubljanski cesti od naselja Zlatica ter nato zavijeta po Kolodvorski do same osnovne šole, javna in ju lahko koristite. Zaradi povecanega pretoka pešcev in kolesarjev smo uredili sprehajalno pot po trasi nekdanje železnice in naredili varnejši prehod za pešce na Kolodvorski cesti. Investicijo je izvedlo javno podjetje KPV d.o.o. Z gospodom pa se strinjamo v delu, kjer predlaga prehod na koncu ulice med Vrtnarijo in Zlatico. Nov prehod bomo oznacili in zacrtali. Župan Daniel Cukjati Obcina Vrhnika PGD Sinja Gorica ima novo gasilsko vozilo AC 25/70 Za velik del prebivalcev brodošlico novemu gasilskemu namešcene veliko gasilke opre­vozilu. me za posredovanje v primerih Vrhnike je bil 30. 4. Ob 19.20 se je cez nadvoz v požara. Posebnost novega vozi­ 2021 povsem obicajen Sinji Gorico prvic pripeljalo la je, da sta kabini vozila name- pomladni dan. novo gasilsko vozilo AC 25/70, šcena dva nosilca izolirnih di­ ki so ga clani PGD Sinja Gorica halnih aparatov, kar gasilcema Za clane, clanice simpatizer­ pozdravili z vodnimi loki. Na omogoca hitro posredovanje. je PGD Sinja Gorica pa je bil to prostem se je zbralo tudi kar ne-Novo gasilsko vozilo AC25/70 prav poseben dan – dan, ki se kaj krajanov, ki so ob cesto pri-ima v nadgradnji vozila cister­bo za vedno zapisal v kroniko šli pogledat in pozdravit novo no s prostornino za 7.000 l vode, društva PGD Sinja Gorica. Bolj gasilsko pridobitev. Gasilsko ki je testirana in namenjena ko se je bližal zakljucek dneva, tudi za prevoz ciste vode. Na vozilo AC25/70 je povsem novo bi bil zelo premišljen in usklajen sredstva za nakup vozila AC Ne morem pa spregledati zelo vedno bolj je rastel nemir v sr-in sodobno gasilsko vozilo, ki sprednji strani vozila je vitel z vrstni red nakupa gasilskih vo-25/70 so glede na višino pri-velikega prispevka krajanov in cih clanov in clanic PGD Sinja je narejeno po tipizaciji Gasil-mocjo 20 ton, pod njim pa je zil znotraj GZ Vrhnika. Najve-spevka postali botri vozila, krajank KS Sinja Gorica, ki so Gorica ter krajanov KS Sinja ske zveze Slovenije in gasilcem namešcena polivalna naprava z cji del sredstev, 70 %, vrednosti in sicer: po svojih najboljših moceh po-Gorica vrtljivimi šobami za pranje cest. omogoca varno in zanesljivo nakupa vozila je prispevala GENERALNI BOTER: magali pri zbiranju sredstev. Ob 18.30 se je pred gasilskim posredovanje v primeru po-Na vsaki strani vozila je veliko GZ Vrhnika iz sredstev, ki jih Marolt Beton, d. o. o. Ob tej priložnosti bi se rad domom v Sinji Gorici zbralo opreme, ki so jo gasilci PGD žarov in drugih elementarnih za nakup novih gasilskih vozil BISERNA BOTRA: Kemis, zahvalil vsem darovalcem in nekaj mladih gasilcev in gasilk, nesrec. Sinja Gorica skrbno razvrsti­ nameni Obcina Vrhnika. Zato d. o. o., in Dvig d. o. o. krajanom za pomoc in podarje­ki so zaceli s pripravami za do-Gasilsko vozilo AC 25/70 ima li v sklope. Gasilsko vozilo AC bi se gasilci PGD Sinja Gorica ZLATI BOTRI: Gut&Pet, d. na sredstva. Prav tako bi se rad 25/70 je opremljeno s sodobno ob tej priložnosti radi zahvalili o. o., Mizarstvo Vidmar, d. o. o., še enkrat zahvalil županu obci­kombinirano crpalko, ki lahko predsedniku GZ Vrhnika (tov. Kljucavnicarstvo Kunc, d. o. o., ne Vrhnika - Danielu Cukjatiju, hkrati obratuje na srednjem Vinku Keršmancu) in povelj-Prigo, d. o. o. predsedniku GZ Vrhnika – tov. in visokem tlaku. Kombinira­niku GZ Vrhnika (tov. Benja-SREBRNI BOTRI: Uni-Vinku Keršmancu, podpredse­na crpalka Rosenbauer NH25 minu Svenšku) za vso pomoc. chem, d. o.o., Avtotrade, d. o.o., dnici GZ Vrhnika – Saši Mevec ima tudi sistem fiks-miks, kar Prav tako bi se ob tej priložnosti Siliko, d. o. o., Dars, d. d., ŠD Pušnik, poveljniku GZ Vrhni­gasilcem omogoca pripravo RIMSKI DAN gasilci PGD Sinja Gorica radi Sinja Gorica ka – tov. Benjaminu Svenšku penila za gašenje zahtevnejših zahvalili tudi županu Obcine BRONASTI BOTRI: Mi-in predstavnici Civilne zašci­požarov. Na strehi vozila je tudi Vrhnika, g. Danielu Cukjatiju, za zarstvo Robert Ovca, s. p., Raj-te Vrhnika Nataši Což za vso vodni top, ki lahko z vodnim pomoc in sredstva iz proracuna. ko Mivšek, s. p., Ai Avto, d. o. o., strokovno pomoc in odlicno NA ZAPLANI curkom gasi na razdalji do 30 Kljub premišljenemu nacinu Vargalant, d. o. o. sodelovanje. Za konec bi se rad m. Domet vodnega topa v pri­financiranja novih vozil smo Omenjeni botri bodo prejeli zahvalil vsem požrtvovalnim meru uporabe penilnega sred­morali gasilci PGD Sinja Gori-botrsko plaketo ob uradnem gasilcem in gasilkam PGD Sinja stva pa znaša zavidljivih 25 m. Nakup sodobnega in tehnicno ca sami zbrati sredstva v višini prevzemu vozila ob 40. oble-Gorica, ki so s svojim prostim zelo dovršenega vozila pa je bil 75.000,00 €. V casu tako ime-tnici PGD Sinja Gorica v letu casom, znanjem in odreka­velik financni zalogaj za naše novane zdravstvene krize je 2022. Poleg omenjenih podjetji njem pomembno prispevali pri društvo. Celotna vrednost na-bilo zbiranje sredstev zelo težko, so za nakupu vozila prispevala nakupu vozila. Vsem še enkrat kupa novega vozila je znašala vendar so nam pri tem poma-še naslednja podjetja: Plevnik, iskrena hvala. 250.000,00 €. Gasilci PGD Sinja gali dobri ljudje ter posamezna d. o. o., Focus, d. o. o., Tomaž Gorica si takšnega nakupa vozi-podjetja v obliki donacij. Lenarcic, s. p., Matjaž Lenarcic, Predsednik PGD Sinja la ne bi mogli privošciti, ce ne Podjetja, ki so prispevala s. p., RSSM Matija Molk, s. p. Gorica Aleš Rodic Rimski dan na Zaplani bo potekal pred Gostilno Mesec. Sobota, 18. september, med 10.00 in 15.00. Spoznajte življenje Rimljanov ter se podajte na Smaragdno dogodivšcino ob Ajdovskem zidu. Vec informacij na www.visitvrhnika.si ter Facebook strani Visit Vrhnika. Pasja šola na Vrhniki V casu pandemije ce na sprehodu zagleda svojega za vadbo doma, po dveh posa­vrstnika, se mu ni mogoce nice-meznih urah pa se vkljuci v sku­ covida-19 se je zelo sar dopovedati. pino, ki šteje najvec sedem psov. povecalo število psov, Najveckrat je težava veci-Program, kjer svojega zrele­ kar se odraža tudi tako, ne skrbnikov, da pes vlece na ga psa (od 11 mesecev naprej) da skrbniki išcejo in vrvici. Zato vas bomo v pasji lahko vkljucite tudi v program želijo obiskovati pasje šoli naucili, kako boste vrvico zabavne poslušnosti, kjer bo­šole, kjer bi mladega psa »prepricali«, da bo ohlapna in sta pes in vodnik na sicer stro­vzgojili in socializirali na da vas po daljšem sprehodu go poslušnost le-to izvajala na po Vrhniki ne bo bolela roka. zabavnejši nacin (npr. preskoki njim dostopen nacin. Pes, tudi mlad, se dobro zaveda, cez oviro in odpoklic k vodniku, kdaj in koga je treba upošteva-pes skozi 6 m predor in odpoklic Vsi si želijo obvladljivega in ti, zato so otroci tudi vabljeni ter nadaljevanje hoje na ohlapni poslušnega psa, ki bo pocakal, v pasjo malo šolo s tem, da so vrvici, sedi/prostor/stoj na mizi, ne bo sitnaril, ne bo vlekel na starši odgovorni za vzgojo psa, cakanje psa na dvignjeni paleti, vrvici, da pride, ko ga bodo po­otroci imajo le zadolžitve, npr. vsi mogoci obrati vodnika, kjer klicali, da ne dela škode … V pasjo šolo na Vrhniki se da skrbijo, da je pes cist, da mu mu pes mora slediti, menjava lahko vkljucite v malo šolo, vsak dam menjajo vodo, da ga hitrosti tek/pocasni korak/nor­kjer pretežno vzgajamo skrb-naucijo kakšen trik, da skupaj s malni korak, skrivanje za zaslo­nike, da bodo razumeli pasjo starši vadijo odpoklic ipd. Tako nom …) Tudi v tem programu je nrav in dobo, v kateri se pes jih ucimo doslednosti (pri psu strukturirane vadbe 16 ur. nahaja (v razvoju psa so kritic-mora biti 100 %), nacela posto-Na vadišcu v Sinji Gorici ima­na obdobja), zato je starost psa pnega ucenja, odnosa do psa in mo postavljene razlicne ovire: omejena na 3 do 9/11 mesecev, seveda vseh drugih živali. hoopersi, grede, predori, kava­seveda odvisno od zrelosti psa. V program male šole, ki vklju-lete, skakalnice, slalomi, obro­Rdeca nit Male šole je dobra cuje 16 ur vadbe, namenimo ci, zasloni, gugalnice …, kjer socializacija z drugimi psi, saj prvi dve uri posamezno za vsa-vodnik lahko nadgrajuje svoje po navadi pes doma uboga in se kega vodnika in psa posebej, da znanje in vodenje ter usmerja­odziva, ko pa nastanejo motnje se v miru pogovorimo in »odva-nje psa na zabaven nacin za oba; iz okolja, je situacija popolnoma dimo« šest vaj za vzpostavljanje predvsem se zabava pes, saj se drugacna. Kot da še nikdar ni pravilne komunikacije s psom. niti ne zaveda, da mora ob za­slišal za besedo sedi. Sploh pa, Vodnik pridobi potrebna orodja bavi tudi »delati« in upoštevati vodnikova znamenja, telesno govorico, ukaze. Prirejamo tudi razna preda­vanja. Veterinarji nas poucijo o boleznih in prehrani psov. Kinološki inštruktorji z licenco pripravijo razlicna predavanja: Vse o odpoklicu, Strukturiran sprehod s psom, Koliko giba­nja potrebuje pes, Rešujemo vedenjske težave psov, Stres pri psu in kako ga prepoznati, Miri­tveni signali pri psih in signali, s katerimi pes grozi … Srcno upamo, da bomo s pre­davanji lahko nadaljevali, kajti zaradi covida-19 predavanj ni­smo mogli organizirati, so pa izredno pomemba razumeva­nje pasjega vedenja. Pridružite se nam v Sinji Go-rici na poti v Ligojno ali po ele­ktronski pošti. Branka Hobic in Damijan Podržaj V gozdu odmislim vse skrbi in v sebi najdem mir Potepanje po Kneippovih poteh Zavod Sole Libero ponuja alternativno obliko izobraževanja za šolske otroke, ki imajo sicer status šolanja na domu in obiskujejo naš program, kjer prek raznolikih izkustev in z gibanjem predelujejo javni ucni nacrtv gozdni raziskovalnici, na izletih itn. V letošnjem šolskem letu bo izjemno pomembno, da bodo otroci še vec v naravi kot sicer, da bodo skrbeli za svoje zdrav­je z zadostno kolicino gibanja, svežo prehrano in v sebi nego­vali notranji mir, ki je izjemna popotnica v življenju. Pri našem delovanju se v dnevu vecinoma usmerimo na manj dejavnosti in tisto, cesar se lotimo, vadimo, raziskujemo in proucujemo cim bolj teme­ljito. Na takšen nacin se lahko posameznik v snov bolj poglobi in razvija dolgotrajno in usmer­jeno pozornost, ki jo v sodob­nem, s tehnologoijo podprtem casu ljudem primanjkuje. Prav tako vsak posamezno, v svojem tempu, predeluje ucne vsebi­ne. Stremimo k cim vecji sa­mostojnosti otrok, zato si tudi prizadevamo, da ucenci tudi sami tocno vedo, kaj morajo v dolocenem casovnem obdobju za predelati. Pedagogi se sedaj v poletnem casu z radostjo oziramo nazaj na cudovito minulo leto in se že veselimo novega šolskega leta v upanju na cim ugodnejše raz-mere, da bomo lahko otrokom dali cim vec, da bomo izvedli cim vec izkustvenih dejavnosti in seveda, da bomo lahko veci-no casa preživeli v naravi, naši drugi, gozdni ucilnici. Navseza­dnje se je clovek od nekdaj ucil živeti v ravnovesju z naravo in bil eno z njo. Narava je vecna in tam se cas ustavi, prav tako se srce in duša umirita, clovek pa najde pot k sebi. V takem oko­lju se cloveku porodijo misli in ideje, želje ter rodita se ustvar­jalnost in izvirnost. Za vsa dodatna vprašanja po­klicite našt. 031 751 499, lahko pa obišcite našo stra na FB in spletno stran: www.solelibero.si. SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša soncna sponzor­ja. Ce bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Vsako poletje se z veliko željo spoznavati Slovenijo odpravimo na pot. Knajpovci se kljub težkemu casu organiziramo in se pote­pamo po krajih, kjer je že neve­de nastala kakšna postavitev za izvajanje terapij po duhovnem mojstru. Letos smo uspeli obi-skati Belo krajino, Semic in del Dolenjske. Ugotovili smo, da smo na naših tleh v preteklosti vsaj sto let že poznali postopke in vaje za ohranjanje zdravja. Bogastvo narave in zdrav duh v zdravem telesu sta pripomo­gla, da smo opazili prav vsako malenkost. Navdušenje je bilo nad nasadom vrtnic navduše­ne družine iz semiških vino-gradov. V naslednjem popotovanju smo bili gostje v Gornjem Gra­du. Gostili sta nas zelišcarici Amanda in Maja, ki skrbita in negujeta zelišcni vrt ob kate­drali, ki je najvecja v Sloveniji. Vrt uspeva z ljubeznijo, kot so pripravljeni tudi caji in napit­ki iz cvetic iz prelepega vrta. Sam kraj pod Menino planino ponudi pestrost dogajanj in bogastvo rastlinstva. Vredno obiska. V upanju, da bo vreme do-pušcalo, se bomo podali še v Radlje ob Dravi, kjer si bomo ogledali in poskusili vodo, ki velja za najcistejšo pri nas. Prav posebno sta nas raz­veselila objava dogodkov in izvajanj ob Rimskem vrelcu v Kotljah in ponovno odprtje kopališca ob Ivarškem jezeru v bližini Raven. Povsod smo opazili upoštevanje nasvetov odelovanju po S. Kneippu. Društvo Kneipp Vrhnika Gozdna šola Hosta vabi Krožki želijo pritegniti tiste, ki vednosti ne merite v denarju, temvec v resnicnosti vsebin. Navdušili bodo tiste, ki jih cloveški svet, kljub skoraj neskoncni paleti ponudb, pušca lacne. Vsak krožek, ki vam ga letos podarjamo, vas bo potešil v tistem, kar najbolj šteje, v utripu živosti, ki ga v vas prebuja, v jasnosti vpogleda v duha casa, v mo-drostih preprostosti, ki smo jih pozabili, v sijajnosti notranje cistosti, v cudenju in hvaležnosti za podarjenosti ... Vse to, v kar je mogoce v naravnem slogu osvajanja znanja, v suhem vremenu v gozdu, ob og­nju in skodelici caja. Zgodba in pesem gozda (14. 9. 2021 ob 17h ) PREJELI SMO Posebne vrhniške vrednote? Na vprašanje Marka Mocnika v zadnjem NC – o vrhniških vrednotah – se je odzval obcinski svetnik Viktor Sladic. Mocnikovo pisanje se mi zdi razumno. Tudi mene zanima in go-spoda Sladica sprašujem, kakšna specialiteta da so vrhniške vrednote. Sem kot tujec, rojen priseljencema, priseljen z železniške postaje Verd, v letih bivanja na Vrhniki opazil kakšne posebne vrednote, la-stne domorodnim Vrhnicanom? Kaj imajo domorodci, cesar tujci nimamo? Kdaj se tu vrastemo in kdaj lahko upamo, da smo deloma ali v celoti, hote ali nehote, prevzeli vrhniške vrednote? Morda celo pod pritiskom posebnih oddelkov za usvajanje vrhniških vrednot? Ej, priseljenci iz Ljubljane, Bevk, Jesenic, Ma-ribora … , pustite svoje vrednote na obcinski meji, ce hocete, da vas Vrhnika sprejme. Tukaj veljajo lokalne (šentflorjanske?) vrednote, ki jih drugje ni najti. Sprejemanje tujcev, sodec po pisanju g. Sladica, nekako ni vrhniška vre­dnota. Ce vam ni všec, lahko greste denimo na Dunaj. Kot Ivan. G. Sladic vrhniških vrednot ne našteje. (Je mogoce, da bi jih ne poznal?) Zato sem odprl oci, srce in dušo in šel vrednote iskat v bliži-no svojega doma pa tudi širše. Za popotnico sem si vzel knjigo Tujec Antona Slodnjaka (o Ivanu z Vrhnike). Posebnih vrednot v našem mestecu nisem našel. Mogoce pa je najti dru­ge vrhniške reci: vrhniško kremšnito, vrhniške štruklje, Ivanove brke na naslovnici NC, Can-karjevo torto, ZIC, zapušcen Mocilnik, izvire v Retovju, Star maln, novo koca na Planini in razgledni stolp, feniks Kemis, propadajoci muzej, bahavo zastavo pred cerkvijo na Troji­ci, pritlehen boj za oblast … Pa zadnji niti ni vrhniška posebnost. Ko sem odprl še nos, sem zavohal smrad nad delom Vrhnike, ampak le-ta gotovo ne spada na seznam posebnih vrhniških vrednot. G. Sladic, še enkrat torej sprašujem, kaj so posebne vrhniške vrednote, da jih priseljenci spoznamo. Ima vsak kraj v Sloveniji svoje vrednote? Kdo med domacini jih odobri, so stalne ali se menjajo glede na kapital, politiko, ideologijo, ki je trenutno na oblasti? Se dobi na upravni enoti potrdilo o osvojenih vrednotah kraja? Cenim svobodo, enakost, resnicoljubnost, str­pnost, javno dobro, spoštovanje, razmišljanje z lastno glavo, pogum, priznavanje lastnih napak . . . Kaj od tega bi se našlo v vsaki naši dolini, na vsakem slovenskem gricku – pa tudi pri tujcih na Vrhniki. Ko obcinski svetnik opleta z odpiranjem oci, srca in duše za lokalno, naše, domace, me zmrazi, pograbi me panika. Pripadnost stranki, oblasti, veri, ideologiji, razredu, kla- nu vedno zapira še oci; srce in duša pa sta bila zaprta že prej. Kdo so ti ljudje, kako so prišli na oblast, kdo smo mi in zakaj dovolimo, da nam vrednote krojijo ljudje brez njih? Ivan, vse je bilo zaman, vse, kar si napisal, kar si govoril. Oblastniki slavijo tvojo smrt, pono­ sni, da si umrl, a težko bi te prenašali, ce bi bil živ. Šopirijo se s tvojimi rojstvom, a te ne berejo. Ce te kdaj berejo, to pocnejo sicer z odprtimi ocmi, a srce in dušo varno zaprejo. Tujec, cigar brki so koncali na prehodu za pe­šce, slaven si zaradi svojega tujstva, dober si za skodelico kave in za zapolnitev obcinskih proslav. Sprejet pa nisi, saj si bil vendar tujec brez vrhniških vrednot. Marko Jakopic, tujec na Vrhniki vas bosta popeljali na sprva cudovito in nato malo manj cudovito zgodbo gozdov na Zemlji, ki vam bo odzvanjala kot pesem v srcu, ki nikogar ne pusti hladnega. Njegova pesem vas zadene in mnogo nekoristnosti bo odpadlo in vas naredilo cistejše. Pogledali bom v gozd mimo tistega, kar vemo o njem in mu pustili, da nas sam poucuje. Njegov ‘življenjski slog’ je netlakovana pot, po kateri se vrnemo nazaj k sebi. Obiskali bomo razlicne gozdove pri nas in medse povabili goste. Pomenljivi in aktualni obredi naravnih ljudi (15. 9. 2021 ob 17h, Vrhnika) vas bo spomnili, da še obstajajo znanja in ljudje, ki ga oživljajo o vsem tistem, kar celovit clovek potrebuje, da se razcveti v svojih potencialih. Nujno je, da prevetrimo pomembnosti in pomen­ljivosti našega življenja, kaj je tisto, kar poudarjamo. V ozadju nas vseh je družbeni temelj, ki nas moti pri neposrednem obcevanju z živim svetom v nas in zunaj nas. Skozi izbrane navade in obrede se naravnamo na novo držo, ki odseva pozabljeno naravnost in oblikuje samonikel slog življenja. Vecne modrosti zdravljenja (16. 9. 2021 ob 17h, Zaplana) bo ponudile uvid in gotovost v vse tisto, kar že imamo, pa ne vidimo zaradi gomile drugih rešitev, ki nam jih ponuja cloveški svet. Razumeli bomo, zakaj obolevamo, padamo v stisko, se prepušcamo malodušju, živcnosti, slabi volji, jezi, ki so pogosto, še posebno zdaj, vladarice na Zemlji. Kako izstopim iz vlaka samounicenja, obrnem plošco in modro­stim življenja dovolim, da se izživijo skozme? Utrinki s šolskih pocitnic pred 60 leti ugriznil vanj, nato še v slanino in zajel žlico fižola. To so bile najboljše malice. Ko je bila lakota potešena, nama je pri­povedoval, v katerem grmu so spletale gnezdo sinicke, v katerem kupu peska zeleni kušcar leže jajca, kje zorijo prve jagode, v katero smer gredo oblaki … Vcasih nama je naredil trobento iz vr­bove veje. Nato sva vso pot proti domu Ves cas, ko smo jih obirali, smo ploce­vinko stresali in jo pokrivali z dlanjo, da hrošci niso pobegnili. Nato smo šli v kamnolom, ki je bil tik za hlevom, in tam so hrošci žalostno koncali. Trli smo jih s kamni, vse do zadnjega. Vsako jutro, ko smo se najedli do-brega belega kruha iz »lora« (pecica štedilnika), ki je bil debelo namazan s trobili trara, trara. Tega preprosto ne temno slivovo marmelado, in spili lon­moreš pozabiti. cek mleka, smo se zapodili na skedenj. Brezskrbni dnevi za Do gozda, kjer so zorele, je bilo vsaj pol storže, smo jih pobirali v jutaste vrece Za nekaj dni sva z Ivico smeli na Iz tramov smo skakali v mehko seno, ure hoda. Po navadi smo šle tri, midve in jih zaradi teže komaj vlacili za seboj. ucence se te dni koncujejo. pocitnice k atovi mami, kjer sta živeli preskakovali loputnike za krmljenje ži-s sestro in mama, Jana le redko, saj je Menda so iz njih pobirali semena. Ta- Njihove glave so polne sestricni, obe najinih let. Po domace se vine in stikali za jajci. Kokoši so glasno bila še premajhna, tudi navelicala se je krat se je vse prodalo. Zasluženi denar spominov na pocitniška hitro in sitnarila, potem pa smo morale smo hranile vsaka v svojem podolgo-je reklo Na Pil, to je bilo na vetrovnem vpile in frfotale vse naokrog, nam pa se doživetja in ko jih vse oditi domov. Najraje sem nabirala vatem plocevinastem hranilniku in ko prelazu pod Samotorico. Od tod izha-je zdelo sila imenitno, še zlasti, ce smo poslušam, so se tudi meni tik ob mami. Ko je nabrala poln loncek, so se pocitnice nagibale h koncu, smo ja tudi hišno ime Pil – ker je na tistem našli jajce. delu zelo »pilil« veter. Imeli so manjšo Ko je stara mati oprala »žehto«, je utrnili dogodki, kako smo sem ga nesla strest v pehar, ki smo ga hranilnike izpraznile in denar porabi­kmetijo, nekaj krav, rjavega konja Ric-škaf s perilom naložila na majhen vo­ pustile nekaj nižje, ob stezi. Rada sem le za nakup šolskih potrebšcin za novo nekoc pocitnikovali vaški ka, prašica in kokoši. Domacija je stala zicek, nanj poveznila še en prazen se še malo obirala, da je mama med šolsko leto. otroci. na samem. Okrog nje so bili travniki škaf in lesen perilnik. Vozicek smo po tem casom v moj loncek nabrala za de-Vendar me na šolske pocitnice veže-in njive ter v ozadju z vseh strani te-prašni cesti vlekli na Ljubljanico, nato belo pest borovnic. Ko je bil pehar poln, jo še drugacni spomini. Ko je ata delal Spomini segajo v zgodnja šestdese­mni gozdovi. V casu košnje je prihajal levo mimo žage cez travnik do potoka smo se vracale proti domu. Med hojo na cesti, sva mu s starejšo sestro nosili ta leta, še zlasti v obdobje med letoma pomagat tudi ata. Na blagih brežinah Mala voda. Voda je bila hladna, saj je je mama skrbno stiskala pehar k sebi malico. Mama je kanglico napolnila s 1960 in 1964. Od prvega do cetrtega so kosci kosili travo in za seboj pušcali dolgo pot tekla po sencni strugi tik pod in previdno stopala po gozdnih stezah fižolom, v papir zavila kos kruha in re-razreda sem hodila v štiriletno Podru­dolge »rodovke«. Otroci smo z grablja-gozdom. V majhnem zajetju smo pe­vse do ceste. Nato je doma zopet sledil zino slanine ter v steklenico nalila kot žnicno osnovno šolo v Šentjošt, nato mi vlekli pokošeno travo narazen in jo rilo stepali na perilniku, splakovali in tisti veseli trenutek, ko je nabrane bo-oglje crno projo. Vse je zložila v staro pa od petega do osmega razreda v rahljali. Proti poldnevu smo jo obrnili ožemali, nato pa ga peljali nazaj proti rovnice stehtala in nam zanje odštela usnjeno torbo, ki jo je ena od naju obe-Polhov Gradec. V šentjoški šoli sta bili in iz sencnih robov zgrabili na soncno domu. Pred hišo je bila med hruškami denar. Pa ne vsega, delež je bil tudi njen sila cez ramo in že sva šli. Hodili sva samo dve ucilnici, ena za prvi in drugi stran, vmesni cas pa izkoristili za nabi-napeljana dolga vrv, kamor ga je stara in tistega je spravila v svojo škatlo. hitro, vedno je nama narocala, naj ne razred, druga za tretji in cetrti razred. ranje jagod. V Poropkih so imeli veliko mati obesila. Tam je viselo in v vetru Proti koncu vrocega poletja, ko so postajava, ker je ata že lacen. Vcasih je V prvem razredu me je ucila mlada uci­njivo in del nje je bil posajen z vrtnimi plapolalo, vse dokler se ni osušilo, vca­borovnice pošle, smo nabirali lisicke in delal blizu doma, drugic dalec stran, teljica Metka Ilnikar. Še jo imam pred jagodami, ki smo jih nabirali vsak dan sih še naslednji dan. gobe. Velike gobane in lisicke je loce-ampak vedno je bil naju vesel, ko sva ocmi, kako je bila lepa. Nosila je pisa-in vedno nabrali polno skledo. Posedli Prava pustolovšcina pa se je dogajala no stresala v sod in jih osolila, majhne prisopihali do njega. Na bližnji rob je ne obleke, ki so se ji v pasu tako tesno smo se na prag pred vhodna vrata in v vrocih poletnih dneh, ko smo v po-pa zlagala v namizne zabojcke, ker so vzdolžno položil lopato ali kramp, se prilegale, da so jo skoraj prešcipnile, jih zobali, dokler skleda ni bila prazna. toku lovili ribe. Zbrala se je vsa srenja se sveži prodajali za boljšo ceno. Tiste, usedel na rocaj in poleg posedel še spodnji del pa je bil bogato nabran in ji Vcasih smo šli na njivo, posajeno s vaških otrok. Tine, ki je bil glavni, je ki so bile crvive, smo zrezali na tanke naju. Med kolena je prislonil torbo, segal do kolen. Imela je dolge lase, pše­krompirjem, obirat koloradske hrošce. dolocil razpored, kdo bo ribe lovil, kdo rezine, jih posušili na toplem soncu ali vzel iz nje kanglico, kruh in slanino. nicne barve, ki jih je spenjala v spodvit Vzeli smo stare rjaste plocevinke, vanje jih bo nosil in kdo bo oprezal naokrog, krušni peci in pozno jeseni prodali. Na Potem je odlomil kruh, dal košcek Ivi-cop. Še zlasti deklice smo ugibale, kaj nalili malo vode in hrošce metali vanjo. da nas kdo ne zasaci. Že sredi vasi smo vsakih nekaj let, ko so smreke obrodile ci in košcek meni ter še sam slastno se skriva pod njim. V drugem razredu se bosi in v kratkih hlacah spustili v jo je nadomestila uciteljica Marta Ba- potok – v graben, ki je bil speljan tik starda, ki nas je k poslušanju pritegnila ob cesti. Brata Tine in Jože sta lovila s svojim mehkim žametnim glasom, ki vsak ob eni strani potoka. Janez, ki je je božal ušesa, in znala je tako lepo ri­ bil najmlajši, je hodil ob robu potoka sati, da smo otroci kot uroceni strmeli in opozarjal, ce je po cesti kdo priha-v risbo, ko jo je izobesila na zid. Višja jal. Sestra in jaz sva nosili vsaka svojo dva razreda pa je ucil ucitelj Jože Pra­ leseno »rogovilico« in nanjo natikale protnik, prav tako mlad, visoke vitke ulovljene ribe. Ivica je nosila Tinetov postave in temnih skodranih las. izplen, jaz Jožetov. Rogovilice z nata-Zelo mi je ostal v spominu pozdrav knjenimi ribami sva skrbno pokrivali z po koncanem pouku. Šolski reditelj listom velikega lapuha, izpod katerega se je ob uciteljevem nadzoru postavil se je videl le kakšen rep vecje ribe. Tiho, pred nas, se vzravnal, obe roki s ste­ napol sklonjeni sva hodili za njima in gnjenimi dlanmi spustil ob telo, dvi­ opazovali, ce se je kakšna izmuznila in gnil glavo in glasno pozdravil: »Mirno, se obrnila proti toku. Ker je bila voda za domovino!« Tudi mi smo spustili majhna, se je riba s težavo pomika­roke, se vzravnali in v en glas zavpili: la cez skalne tolmuncke. Tako sta jih »S Titom naprej!« Nato je ucitelj rekel: Tine in Jože zlahka ujela. Ce pa se nam »Voljno!« In že smo se zapodili skozi je zdelo, da je ulov premajhen, sva s pa-vrata in nato krice vsak v svojo smer. licama drezali v globoke »spodjede«, ki Tako je bilo vsak dan šole, naposled pa jih je naredila voda, in plašili ribe, da so je le napocil cas pocitnic. zaplavale v sredo struge. Pa se je Jože-S starši in dvema sestrama, leto tu primerilo, da je izpod skale potegnil starejšo Ivico in pet let mlajšo Jano, belouško; hkrati je otresnil z roko in za­smo živeli v majhni podeželski vasici, vpil, kaca pa je splavala pod melino. Po stisnjeno v dolino med Butajnovo in potoku smo se pomikali vse do mlina, Šentjoštom. Skoznjo teceta dva po­ kjer se je zadrževalo najvec rib. Tam toka in se sredi vasi združita v Malo je veljala posebna previdnost, saj do-vodo. Naša hiša stoji pod bregom na macim ni bilo všec, da kdo ob njihovi soncni strani doline, mimo katere je domaciji stika po vodi in pobira ribe. speljana cesta proti Gorenji vasi. Bili Ce nas niso opazili, je bil ulov dober, smo delavska družina, ata je delal kot velikokrat pa so nas napodili, še pre­vzdrževalec ceste, mama je bila proda- den smo ujeli prvo. Na jezu, kjer je bila jalka v kmetijski zadrugi in zraven še voda globlja, smo lovili s košem. Vanj odkupovala mleko, zelišca, borovnice, smo nataknili veje z listi in ga globoko gobe in drugo. potopili. Potem smo s palicami drezali Živeli smo skromno. Ata in mama pod meline in ribe so se stekale v koš. sta veliko delala, obnavljala hišo in Ko smo ga dvignili, je v njem cofotalo skrbela za družino. Zato smo bili tudi rib. Manjše smo zmetali v vodo, vecje otroci navajeni delati in varcevati. Ker pa odnesli domov. je mama odkupovala zelišca, nas je še V tistih casih smo tam okrog vsi zlasti med pocitnicami priganjala k otroci preživljali pocitnice na podo­nabiranju cvetov bele deteljice, arnike, ben nacin. Vse dni smo bili skupaj s gloga in vsega, kar se je odkupovalo. starši in delali, kar so nam ukazali, pa Zelišca smo nabirale po bližnjih bre­ vendar imeli dovolj casa za druženje, za žinah in travnikih. Doma smo cvetje pustolovšcine in razne družabne igre, razgrnile na sprane rjuhe, da se je osu­ kot so: gnilo jajce, kraja sveta, feškalice, šilo in bilo primerno za prodajo. Potem igre z žogo, guganje na srobotih in še je napocil tisti radostni trenutek, ko je bi lahko naštevala … In prav nic nam mama posušeno cvetje stehtala in nam ni manjkalo. zanj odštela nekaj drobiža. Ko se je kon- cala sezona zelišc, smo nabirali borov- Zapisala po resnicnih dogodkih: nice. Najbližje rastišce je bilo v Potoku. Sonja Malovrh družine. Hitro mine cas med se odloci za semenišce in še obi-primera ohranjenega dnevnika obema vojnama, ko se zacne skuje Tomšiceve. Novo mašo je iz prve. sv. vojne koncana. Ta-druga svetovna vojna, sedaj imel na Vrhniki leta 1994. Vso kšnega ohranjenega dokumen- Dnevnik doma in spet drugacna, še hujša. slovesnost mu je pripravila dru-ta bi bila vesela vsaka družina, Anton in njegova družina, pre-žina Tomšic pod njihovim, Ko-zbiratelj ali zgodovinar. Tudi prosti ljudje si zagotovo ne želijo žuhovim kozolcem. Vrhnika z okolico je dala velik vec vojne. Ampak tu je. Zaprejo Na obisku na dedovem domu davek ujetnikov in padlih. Sedaj in kasneje usmrtijo sina Vinka, so Marku pokazali dedov dnev-je v njihov spomin postavljeno išcejo še drugega sina, Antona, nik iz prve sv. vojne in mu ga obeležje z imeni in priimki v ki bi ga bržkone zadela enaka dali s seboj v branje. Pokazal gaju pod sv. Trojico. Tam za usoda. Ocetu Antonu grozijo, ga je družini Tomšic in pozabil naše zanamce stoji spomenik želijo, naj ga izda. Ne preostane nanj. In kje je dnevnik ostal? Ga. s kamnitim zvonom, tudi kot iz ruskega ujetništva (1) mu drugega, kot da proti koncu Marija Tomšic je dnevnik našla opomin na prvo sv. vojno, ki se vojne skupaj odideta v Argenti-v predalu po moževi smrti. Zanj je koncala 11. 11. ob 11. uri in no. Iz mašcevanja morata dve je povedala bratrancu Janezu 11 minut leta 1918. Življenje piše hcerki, Lojzka in Marija, v za-Tomšicu, on pa meni. Skupaj zgodbe, brez zgodb ni življenja. por. Po nekaj letih slednja odide smo sklenili, da ga bi bilo dobro Hvala g. uredniku za obja­za njima, ko se meje odprejo, da prepisati in ga vrniti družini. vo tega zgodovinskega zapisa, poskrbi za ostarelega oceta in Stopili smo v stik z g. Markom, prepisanega brez popravkov. brata in se tam pozneje poroci z sedaj župnikom v župniji Catež Vedno me pretresejo grozote Antonom Japljem - Žamprhar-- Zaplaz pri Trebnjem. Bil je ve-vojne. Zavedam se, da naša ge­jevim s Klanca na Vrhniki, roj. sel, da je dobil v branje prepisan neracija, rojena po drugi sv. voj­leta 1923. Rodijo se jima otroci dnevnik ter si želel, da bi ga vr-ni, živi v miru. Kaj pomeni mir, Anton, Metka in Marko. Marko nili njegovi sestricni. se zavedamo, ko ga izgubimo. se vrne v Slovenijo na Vrhniko, Na Vrhniki sta 6. oktobra Naj bo ta zapis v spomin in star 18 let. Sprva si najde delo 2019 svecano praznovala go-opomin nam in mlajšim rodo-v mlekarni na Vrhniki, pozne-spod Marko Japelj srebrno vom, kaj pomeni vojna za posa­je pa v Industriji usnja Vrhni-mašo – 25 let in gospod Anton meznika, družino in družbo. ka, kjer se spozna s Tomšicevo Dobrovoljc, doma iz Verda, zla-Prvi odlomek bo objavljen v družino in sinom Blažem. Tja to mašo – 50 let in ob tej prilo-naslednji številki Našega caso-obcasno zahaja na obisk, kjer žnosti pozdravila Vrhnicane. pisa. mu nudijo gostoljubje. Marko Tako je zgodba ganljivega Ema Gorican. Dragi Jure, ceprav sem terim ste nas bodrili: »Brez vas poznala vec kot dese­tletje, sem vas vedno vikala, Slovo skrbi, uspelo nam bo!, Izšlo se je fantasticno!« Dragi Jure, zato vas vikam tudi pri tem od ponosna sem – in to lahko nepricakovanem in pre- recem tudi v imenu vseh zgodnjem slovesu. Bili ste prijeten sogovornik in vsako srecanje z vami mi je bilo ve- Jurija clanov društva Nauportus viva ter v imenu mnogih pri­jateljev – da smo vas poznali, dno v veselje. Tako naravno preprosti, a hkrati razgleda­ni in širokega duha. Bili ste Zimška, da smo skupaj z vami delali. Iz vašega vsakdana je bilo ocitno, da ste imeli radi ne velike postave, velik mož. Ne zavzetega samo soljudi, ampak vse samo po telesni konstituciji, ampak tudi po širini duha Vrhnicana stvarstvo. Stik z naravnim okoljem vas je poživljal. in notranji življenjski drži. Ta velicina se je odražala in Vrtnarjenje, oljkarstvo v istrski Padni, cebelarje- v vsem vašem udejstvova­ vztrajnega nje … Veliko vešcin ste se nju. V vseh vaših srecanjih z nami. V nas vseh, ki smo popotnika priucili in nato svoje pri­delke tudi radodarno de­ imeli to sreco, da smo vas lili z drugimi. Hvala vam! poznali, ste pustili izjemen Bili ste tudi veliki popotnik pecat. Zaznamovali ste nas in romar. Prehodili ste slo- s svojo modrostjo in dobroto. venski, španski, francoski, In poznalo vas ni malo italijanski in še kateri kami­ ljudi. Bili ste steber svoji no … Tako kot pohodnik po družini, opora ženi Majdi in svoji prašni poti doživi lepe Anton Mehle, sin Anton in hci Marija (Argentina) otrokom, bili pa ste zavzeti in manj lepe stvari, uživa v in dejavni tudi v širši druž­ lepotah, ki ga obdajajo, in Zgodovina je uciteljica sam pravi, g. Janez Tomšic na Zbornem punktu v Odesi, beni skupnosti, v lokalni po­ morda trpi zaradi žuljev ali življenja, pricevalka casa, in žena ga. Nataša z Brezovi- Moja služba pri Jugozapadni litiki in civilni družbi. Kot bi utrujenosti, tudi clovek na luc resnice, življenje spomina, glasnik preteklosti. ce. Rokopis dnevnika je pisan formatu v A5, s tintnim svinc­nikom, je še berljiv, a po stotih letih pisava že bledi. Janez je železnici v Odessi, Moja služba na Glavnem kolodvoru v Odes-si, Moja služba pri Smotritelju zdanja na glavnem kolodvoru v vas v življenju vodilo pesni­kovo nacelo: »Ne samo, kar veleva mu stan,// kar móre, to mož je storiti dolžan.« poti življenja doživi marsi­kaj. Življenje je nepredvidlji­vo potovanje. In tudi kamino vašega življenja se je nenado­ povedal: »Prepisano verno iz Odessi, Moja vrnitev iz Ruskega Kot clan Nove Sloveni- ma in nepredvidoma iztekel. Ali smo se kaj naucili iz rokopisa – originalni ruski v ujetništva. je ste bili vrsto let obcinski Ne samo vaši bližnji, sopro­ zgodovine? Kaj sporoca razpredelnico potiskani listi – svetnik. Pri tem ste se vedno ga Majda, otroci in vnuki, prihodnjim rodovom? Dragi bralci, pred vami je prepisan dnevnik Slovenca, av-strijskega vojaka, ki ga je pisal 38 mesecev trajanja ruskega ujetništva v prvi svetovni voj­ bumažka z oznako v cirilici.« Kot avtorica clanka sem jima hvaležna, da sta se javila za pre-pis, ki vzame veliko casa, saj je dosledno branje prepisa edina rešitev vsebine. Dnevnik je na­zadnje hranila družina Tomšic Kako je zgodba povezana z Vrhniko ? Anton Mehle se je rodil 9. 2. 1884 v Mali Stari vasi pri Grosupljem. Ob vpoklicu v vojsko, v prvo svetovno vojno trudili za skupno dobro in si prizadevali za politiko, v ka­teri prevlada moc argumen­tov in ne argument moci. V konfliktnih situacijah ste znali ohraniti miren in tre-zen pogled. Etika in morala pac pa tudi drugi soro­dniki, prijatelji in znanci smo izgubili velikega clove­ka. V tolažbo nam je lah­ko dejstvo, da ste s svojim življenjem pustili v nas vseh globok pecat in podo­ ni. Iz prve roke opisuje vso težo na Vrhniki. leta 1914, je bil star 30 let in je zagotovo za vas nista bili navadni besedi, am- bo moža, katerega drža ostaja za zgled. in bedo ujetništva, pa tudi ka- V besedilu je omenjen pri­ že imel družino. Iz dnevnika je pak jedro vašega prepricanja in vodilo vašega Dragi Jure, pocivajte v miru! kšen svetel trenutek. Za odhod imek Mehle, ki nas je vodil razvidno, da je Anton kmalu po življenja. Vedno sem obcudovala vašo strpnost Dragi Juretovi domaci! Dovolite, da socu- z vlakom domov je nepopisno naprej do nadaljnjih povezav. zacetku vojne postal ruski uje- do drugace mislecih in hkratno trdno zasidra­ stvujem z vami in izrecem sožalje tudi v ime­ srecen. Pot domov iz Odese, 19. Ohranjena je Druga knjiga, ki tnik. Drugi dnevnik se zacne z nost v svojem prepricanju. nu prijateljev iz Društva Nauportus viva, iz marca 1918, do Maribora je tra­ je nadaljevanje prve, ki se žal žetvijo žita leta 1915, konca pa Najina pot se je velikokrat prepletla po usta­ stranke Nova Slovenija in mnogih drugih pri­ jala en mesec. Od takrat je mi­ ni ohranila. Vsebuje naslednja 19. aprila 1918 z enomesecnim novitvi kulturnega Društva Nauportus viva v jateljev ter znancev. nilo vec kot sto let. Kako lepše poglavja: Moje življenje v uje­ potovanjem domov z vlakom. letu 2014, katerega ustanovni in dejaven clan Polona Kovacic, predsednica Društva bi bilo na svetu, ce ne bi poznali tništvu, Moje življenje pri ru- Kje je ostal prvi dnevnik, do- ste bili. V društvu ste bili pobudnik za mnoge Nauportus viva besede »vojna«. skem grofu, Moja tretja služba macim in sorodnikom ni znano. projekte in s svojimi dragocenimi življenjskimi (soavtor besedila: Jože Kurincic) Dnevnik s 24-timi stranmi v Rusiji v vasi Novobogdarovski, Srecno vrnitev Antonu iz prve izkušnjami in modrostjo vedno znali svetovati. sta leta 2018 pretipkala Vrhni- Prihod v Odeso, Življenje v svetovne vojne požene kolesja Izjemno pomemben je bil vaš optimizem, s ka- can, tudi po duši že 80 let, kot srbski vojašnici, Moje življenje življenja naprej za preživetje UPOKOJENSKI KOTICEK Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci V prejšnji številki Našega casopisa smo vam predstavili, kako smo pripravili prvi del pra­znovanja 70-letnice društva. Ponosni smo na priznanje, ki nam ga je namenila Zveza društev upokojencev Slovenije za ta jubilej in delo, ki smo ga opravili skozi cas. Drugi del praznovanja je bilo 14. julija, ko se je zbral upravni odbor v razširjeni sestavi, kjer smo predstavili Zbornik in podelili priznanja za leto 2019, ker tega nismo mogli prej. Kdor želi Zbornik imeti in ga brati, se lahko oglasi na društvu, kjer ga clanice in clani prejmejo brezplacno. Ce bo vse po sreci, vas 3. septembra 2021 ob 17.00 vabimo v Cankarjev dom na Vrhniki, kjer bo svecana prireditev – osrednji dogodek v po-castitev 70-letnice, kjer bomo podelili priznanja najbolj delavnim prostovoljkam in prostovoljcem v društvu. Za kulturne užitke bo poskrbel Oktet Raskovec. Po prireditvi nacrtujemo druženje ob prigrizku, ce bodo to dovoljevale razmere glede covida-19. Predstavili bomo tudi našo novo spletno stran, ki jo oblikuje Marjan Rijavec v sodelovanju z Mi-lanom Jermanom, kjer boste potem lahko brali o naših dejavnostih in se seznanjali z dogodki. Tako bomo zakljucili praznovanje in se posvetili nacr­tovanim dejavnostim, kot so delavnice, družabna srecanja, kulturni dogodki, športne dejavnosti, seveda, ce bomo uspeli ostati zdravi in pomagali pri preprecevanju okužb s covidom-19. Vsakdo, ki je prebolel covid-19, vam bo svetoval, da se s cepljenjem zašcitite pred to hudo boleznijo. Sicer pa pisarna dela normalno ob sredah in petkih. Ce le ni prevroce, oglasite se in poravnajte clanarino, da vas ne bo treba spominjati, pa še znamko bomo prihranili. Lahko pa poprosite naše prostovoljke, da bodo to storile namesto vas. Ko boste to prebirali, bo enodnevni izlet po Av-striji v alpsko dolino Maltatal že za nami. Tudi prostovoljke so potegnile crto o opravlje­nem delu v prvem polletju in zapisale, da so opra-vile prvih ali ponovnih obiskov pri starejših od 70 let kar 630, obiskale še 62 jubilantov za 90 let in tri stoletnike ter 15 bolnikov in raznesle 46 bogatih humanitarnih paketov od Pokojišca do Zaplane in Smrecja. Številke je predsednica predstavila tudi županu Obcine Vrhnika, ki se je zelo iskreno zahvalil za tako humano delo v korist vseh ob­cank in obcanov ne glede na clanstvo. Ponosni pa smo tudi, da nam je k humanosti uspelo dodati še v javnem interesu. Cim veckrat se ozrite na oglasne deske v KS, kjer boste našli informacije o prihodnjih dejav­nostih. Želimo vam cim vec prijetnih dni, sprehajajte se v hladu in ostanite zdravi. Kaj napovedujemo: 25. 8. 2021 izlet v dolino Maltatal 26. 8. 2021 na vrtu Pri Kranjcu srecanje starej­ših od 75 let 3. 8. 2021 z zacetkom ob 17.00 v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki zakljucna prireditev ob 70-letnici DU Vrhnika. Prica­kujemo vašo udeležbo v cim vecjem številu glede na razmere covid-19 Splošna telovadba na dvorišcu društva od 1. septembra naprej ob ponedeljkih (vec in-formacij v pisarni).Vsak petek, od 1. septembra naprej, rocna dela ob 9.30. Vsako sredo ob 17.00 pikado v društvenih prostorih.Pohodi po razporedu od septembra pomesecnih programih. Vandrovke odhajajo na pohode vsak torek, od 1. septembra naprej, zbirajo se pred dru­štvenimi prostori ob 8.00. Vabljeni. Vse dejavnosti potekajo po navodilih NIJZ, zato jih je treba nujno upoštevati. Vsak sam lahko naj­bolj poskrbi za svoje zdravje in zdravje drugih tako, da ne ogroža nikogar. Za UO: Elica Brelih Marija Novak, Sinja Gorica (1921) Marija Markic, Dom upokojencev Vrhnika (1924) Ana Zalar, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ivanka Grom, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Avguština Rapuš, Dom upokojencev Logatec (1928) Alojzij Semic, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Marija Žilavec, Dom upokojencev Postojna (1929) Marija Gostiša, Opekarska c. (1929) Jože Ogrin, Velika Ligojna (1930) Cirila Todorovic, Cesta gradenj (1931) Nada Šestan, Dom upokojencev Vrhnika (1931) Marija Kenk, Sivkina ul. (1931) Ivanka Dolenc, Delavsko naselje (1931) Bernarda Mole, Na Klancu (1931) Ivo Vrabec, Verd (1936) Marinka Šešet, Stara c. (1936) Jovan Buncic, Cesta 6. maja (1936) Franc Oblak, Cesta gradenj (1936) Nada Semic, Mokrice (1936) Pavla Simonišek, Ob igrišcu (1941) Marija Gabrovšek, Pot v Mocilnik (1941) Francišek Petavs, Betajnova (1941) Elizabeta Dežman, Privoz, Ljubljana (1941) Amalija Osredkar, Drenov Gric (1941) Marjeta Grom, Ob izviru (1941) Ignac Smrtnik, V zatišju, (1941) Jelka Jesenko, Drenov Gric (1941) Bogomira Strah, Pionirska c. (1941) Tatjana Bajramovic, Poštna ul. (1941) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej. Cestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan. Barjani z Jezerskega na Prode Dan pred 30. obletnico ustanovitve Slovenije, 24. junija 2021, smo jo Barjani mahnili na Jezer­sko. Ob reki Kokri smo se pripeljali do Planšar­skega jezera, ki ima obliko srca in je pravi simbol Jezerskega. Ob jezeru vsako leto prirejajo Ovcar-ski bal, ki je najstarejša etnografska prireditev v Sloveniji. Od jezera smo se napotili po sprehajalni poti po dolini Ravenske Kocne v smeri proti Le-dinam. Nezahtevna pot nas je vodila ob potoku Jezernica prek travnikov, kjer smo lahko obcudo­vali vrhove Kamniško-Savinjskih Alp z najvišjim vrhom Grintavcem. Po gozdni poti smo prišli do našega cilja, na Prode. Pri ogromni skali, ki se je odlomila in zdrsela po pobocju, smo si privošcili krajši pocitek, potem pa se po isti poti vrnili do Planšarskega jezera. Pohod je pripravila in vodila vodnica Sonja Zalar Bizjak ob pomoci Andreja Velkavrha. Udeležilo se ga je 23 Barjanov. Zapisala: Vanda Rafaela Kržmanc Soncki ponovno na Kraškem robu Pogled na strme stene Kraškega roba s stare ce­ste mimo Crnega Kala sem davno nazaj vpletala v carobnost jutranje vožnje proti jugu in tihega ca­kanja, da nekje izza roba vzide sonce ter zablesti nad morjem v daljavi. Spomini. Soncki pa smo stali nad steno na plošcadi obnovljene utrdbe crnokalskega gradu in osupli nad globino iskali plezališce, zrli na vi-adukt avtoceste, ki se pne nad dolino Glinšcice, ugibali traso drugega tira in šteli vasice po istrski pokrajini. Niti oblacno nebo niti hladno koprena­sto jutro nista uspela zabrisati ostrine crt obeh zalivov ter temne obrise Tinjana med njima. Pot nas je vodila pod drevesne krošnje, med nizko grmicje in divja rastišca špargljev, v travno pokrajino z vonjem po rožah, zelišcih, zacimbah in morju. Obcudujem kamniti kraški svet brez potokov z malo zemlje med belimi kamni, da naj­de tako moc za bujno cvetenje rastlin in trav, ki so se upogibale v vetru. Drobni cvetovi krvavorde-cih klinckov med srebrno cvetocimi travami so kakor rdece kaplje v šopkih krasile kamenje, naša pot pa se je dvigala in cez okop grušca smo prišli na Gradišce s cerkvijo Marije Snežne z znacilnim kraškim zvonikom ter našli senco pod cvetocimi lipami. Nato smo po kolovoznih poteh med na­ravnimi vrtovi cvetocega ruja v segretem dnevu hiteli proti vasi Praproce z zanimivim zvonikom ob pokopališcu, naša kolona pa je izginila v bo-rove sence nazaj proti obrobju strmih sten z od­dajnikom. Cez gozdice in pašne površine smo se postopno spušcali, razglabljali, kako globoko pod nami topotajo vlaki, in cez cas precili železniško progo. Sonce je žgalo, mi pa smo prišli v vas Pod­pec pod mogocno steno s stolpom in se okrepcali s hladno pijaco ali kavico. Med cebljanjem smo še pogledovali na istrsko pokrajino pred nami in na odrezane stene nad nami. Tokrat smo Kraški rob doživeli drugace kot decembra pred desetimi leti, odeti v bunde in kape, enaka sta bila le veselje in zadovoljstvo nad prehojeno potjo. Ja, pa gubic na obrazih je morda bilo na stari fotografiji nekaj manj. Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek UPOKOJENSKI KOTICEK Postale smo že malo utrujene od vedno bolj žijemo morskega zraka in lepih pogledov na po­žgocega sonca, zato smo se razveselile odhoda mirjujoco modrino slane vode. Bil je to zelo lep avtobusa proti domu. izlet in se zahvaljujemo vsem, ki so to omogocili.Enkrat na leto pa želimo na morje, da se nau-Fani Šurca Zimzeleni na Jezerskem Stanje po blokadi vseh dejavnosti zaradi epi­demije covida-19 se pocasi umirja in spet lahko hodimo na nam tako ljube pohode. Še vedno pa moramo upoštevati nekaj zdravstvenih ukrepov. Ker pa je nastala nova težava zaradi vrocinske­ga vala, je bilo treba skrbno pretehtati, ali lahko gremo na pohod. Kot vedno je tudi tokrat naša Elica našla rešitev. Podali smo se na Gorenjsko, kjer je zaradi višje ležecih krajev temperatura zraka za nekaj stopinj nižja. Odpeljali smo se na Jezersko, kjer smo ob Planšarskem jezeru najprej popili kavico in se okrepcali s sladkarijami, ki sta jih ponudila naša slavljenca Janez in Štefan. Nato smo odšli na prijeten sprehod ob jezeru v smeri Prodov. Ob poti nas je presenetila oranžna lepotica, kranjska lilija. Skoraj vsi smo jo želeli imeti v telefonu. Nismo šli prav dalec, ker je visoka temperatura za naša leta vseeno nevarna. Pocasi smo se vracali do jezera, kjer sta nas slavljenca, ceprav z zamudo, pogostila s toplim obrokom. Sledil je še obvezen ritual pocastitve ob jubile­ju, kar pomeni izrocitev spominskega darilca in cestitke. Nato smo se pocasi odpravili proti domu vsi Svizci ob Cerkniškem jezeru V sredini junija je vreme hotelo nadoknaditi zamujeno in Slovenijo je zajel prvi vrocinski val. Kam na pohod, da ne bo prenaporno za Svizce, ki letos praznujejo dvajsetletnico pohodništva. Pot Drvošec na Cerkniškem jezeru je bila prava izbira, ker je položna, sencna in polna zanimivosti. Najprej smo se sprehodili po bregu jezera v okolici Rešeta, ponorov na dnu jezera, ki jih je prekrivala vodna gladina. Na bregu je cvetel veli­ki poletni zvoncek, ki je zelo podoben bolj znani kronici, le da je steblo z vec cvetovi veliko daljše. Malo naprej pa pravo presenecenje: z rožnatimi cvetovi ilirskega mecka prekriti travniki. Vandrovke na morju Lepo torkovo jutro, 15.06. 2021, nas je zvabilo na morje. Sinje modro nebo in jutranje sonce sta se nam smejala, ko smo vstopali na avtobus. Pri-cakovanje Vandrovk je bilo veliko in z veseljem smo zapolnile sedeže na avtobusu. Vodnik Frenk nas je lepo pozdravil in povedal, kako bo potekal pohod. Ustavili smo se na pocivališcu ob avto­cesti pri Postojni na obvezni jutranji kavici. Po kavici smo nadaljevali proti Portorožu. Vožnja je hitro minila ob klepetanju in opazovanju narave. Po dolgem casu smo se spet zazrle v lepo mo-dro morje in portoroško okolico. Takoj smo opazili, da je že vse nared za poletno sezono, ki caka prihod gostov. Plaže so pripravljene, ležal­niki, sencniki in videti je veliko novega. Zelo lepo so se potrudili za sprejem kopalcev. Vse povsod se vidi cistoca, nasade grmovnic in cvetocih rož. Po nasipu nas je cesta prek mostu cez Str­žen, ki je bil poln cvetocega blatnika, pripeljala do tocke, kjer smo se poucili o prehranjevalnih verigah jezerskih prebivalcev. Nato pa v hladen gozd, kjer smo obiskali dve opazovalni plošcadi in desetmetrski stolp na polotoku Drvošec, od koder smo opazovali jezersko gladino ter bližnjo in daljno okolico. Od ptic smo videli predvsem sive in bele caplje, nekaj crnih lisk; opoldanski cas pac ni ravno ugoden za opazovanje življenja ptic na jezeru. Pot nazaj nam je olajšal avtobus, ki nam je prišel nasproti, ker je sonce že zelo pripekalo. Po mesecih odsotnosti pohodov so ure druže­nja hitro minile, vsi zadovoljni smo se poslovili in si zaželeli ponovno srecanje jeseni. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Tudi nekaj turistov smo že opazili, domacini pa se v grucah sprehajajo. Hoteli cakajo v svoji lepi podobi. Corona je naredila velik primanjkljaj ce­ lotnemu turizmu, saj je bilo skoraj eno leto vse zaprto. Šli smo po poti ob morju, rahel vetric, ki je pihljal, je zmanjševal vedno vecjo vrocino. Toda me smo bile zadovoljne, ker imamo morje zelo rade. Pot smo nadaljevale proti Piranu, ki se ga niko­li ne navelicaš gledati. Staro obmorsko mesto te vedno ocara. Tartinijev trg vabi, da se fotografiraš pred velikim mojstrom, ki tam ponosno stoji in opazuje. V morju so privezane barke in cakajo na plovbo. Imaš obcutek, da domacini vsi nekam hitijo in se pripravljajo na sezono. V Piranu smo imeli eno uro prosto za ogled in osvežujoco pijaco. Malo pivo je prijalo in tudi sla-doled nas je osvežil. Fotografije so nastajale eno za drugo in bodo krasile naše albume. Katero športno vadbo izbrati za prihajajoco jesen? Prihaja cas, ko se doma, pa vam priporocava tri stvari, ki jih potrebujete za tre­ pocasi vracamo v ning pilatesa: rutino, ki ji bomo sledili do naslednjega – prostor dopusta. Sem spadajo Primeren prostor mora biti tudi razlicne oblike dovolj miren in vam omo­rekreacije, ki se jim gocati, da se lahko osredo­ tocite na vadbo. Prostor naj lahko posvetimo bo tih, pospravljen in opre­ tudi v hladnih mljen za vadbo (podlaga, mesecih, ko vreme morda vadbeni pripomocki, ni najbolj naklonjeno koristno je lahko tudi ogle-za zunanje športne dalo); dejavnosti. – ravnovesje Že veste, katero vadbo Pomembno je, da trening izbrati? Veste, katera vam prinaša ravnovesje telesu bo ustrezala glede na želje in mislim. Za zacetek lah-in tudi stanje, v katerem je ko sledite vajam, ki ste se vaše telo? jih naucili na vodeni vadbi, Koristno je oceniti, cesa ste jih poišcete na spletu ali v sposobni, kaj bi radi dosegli in knjigi, pri cemer pazite, da kaj nam je pravzaprav všec. Ko je trening uravnovešen in govorimo o fizicnih predno-simetricen za celotno telo. Pomembno je biti stih telesne vadbe, so navadno Priporocava, da ne izberite v ospredju moc, vitalnost in le položajev, ki so vam všec povezan z okoljem, hujšanje. Tak program je na-in jih obvladate. v katerem uspešno vadno sestavljen iz vaj za obli-ustvarjaš svojo kovanje mišic, aerobnih vaj in – doslednost podjetniško zgodbo že za izgorevanje kalorij. Dosledni bodite, da vsak 30 let. Zacetek povsem novega dan ali nekajkrat na teden programa in brezplacne ak-vadite pilates. Dosledni bo-Ker smo strokovnjaki na šte­ tivnosti dite tudi pri tem, da vsak vilnih podrocjih, smo tokrat Jesen lahko torej namenite trening izvajate tako, kot ste prisluhnili Nogometnemu klu­ preizkušanju novih aktivno-si ga nacrtovali in da dose-bu Vrhnika in poskrbeli za gno­ sti, ki bi vas morda zanimale. gate cilje in ne zdrvite cez jenje nogometnega igrišca. Udeležite se vsaj ene vadbe, za vaje brez osredotocenosti Letošnje leto žal ni bilo naj­katero menite, da ni po vašem na dihanje in pravilno izva­bolj naklonjeno trati in posle­okusu in ji dajte priložnost. janje. dice so vidne. Najprej pozne Kmalu se bodo namrec zaceli zmrzali, kar je poškodovalo ko­tecaji razlicnih vodenih vadb, Ob koncu vadbe pilates pa tudi vadbeni centri bodo lahko tudi meditirate ali se reninski sistem travne ruše, in ponovno odprli svoja vrata in poslužujete vizualizacije, kar potem še visoke poletne tempe­vam bo pomagalo ocistiti mi-rature, v katerih bi brez nama­ vabijo nove clane. V zacetku je vadba po navadi brezplacna, sli, se sprostiti in predelati ne-kalnega sistema trata verjetno zato si privošcite raznolikost gativna custva. Vadba pilates kar izginila. Da trata cim bolje kljubuje vadb in izkoristite nasvete ter pomaga umiriti telo in misli pomoc trenerjev. Morda boste in se osredotociti na stvari, ki vremenskim nevšecnostim, jenašli svojo novo najljubšo ak-vas osrecujejo. Že nekaj minut treba poskrbeti zanjo. Še toliko tivnost. Lahko pa tudi spod-meditacije na dan lahko zelo bolj, ce je le-ta intenzivno ga­budite prijatelje in se skupaj blagodejno vpliva na vas. žena, kot je nogometno igrišce. odpravite na vadbo ali morda Za vzdrževanje lepe nogometne Zakaj je pilates tako ko-zelenice je potrebno pravilno lahkoten tek v naravo. Morda lahko navdušite tudi partnerja, risten pri boju s stresom?gnojenje z rednim namaka­ki vas bo spodbujal tudi takrat, Dandanes bi težko našli njem v sušnem delu leta. V ta ko se vam ne bo ljubilo vstati koga, ki ne bi bil vsaj malo namen smo podjetje Unichem s kavca. pod stresom. Stres ima resne NK Vrhnika podarili vec vrec Obstaja pa tudi druga vrsta posledice na telo, zato ni do-Plantella specialnega gnojila za prednosti, ki jih prinaša dolo-bro, da mu dovolimo narediti travo. cena oblika vadbe – vkljucu-prevec škode. Z osredotoce-Trata ima precej plitev kore­je fleksibilnost, koordinacijo, nim globokim dihanjem v telo ninski sistem, zato je najucinko­držo in sprošca napetosti. dobite vec kisika. Predvsem za vitejše redno gnojenje, kar po-In prav to v sodobnem casu ženske je znano, da dihamo meni v sezoni enkrat na mesec. pravzaprav zelo potrebujemo. zelo plitvo, pa tudi v stresnih Tako trata porabi dušik in dru-Zaradi naštetih prednosti je situacijah se dihanje pospeši, ga hranila in nastane izpiranje priljubljena vadba, primerna zato je redni trening pilatesa v podtalnico, kar je za Vrhniko, za ženske in tudi za moške, zelo priporocljiv. Pocasno in ki je mesto, izrazito povezano z pilates. globoko dihanje je naravni vodo, izjemnega pomena. Gno- Pravilna odlocitev je torej nasprotnik stresa. jilo, ki ga sedaj uporablja NK odvisna od vaših ciljev. Že v Vrhnika, je v obliki granul in je prejšnjih clankih sva pogosto Breda Štupica in Ana sestava hranil prav namenjena pisali, da vadba pilates gradi Podlipnik, vaditeljici trati, poleg tega pa ga je zelo moc in fleksibilnost. pilatesa in joge ter drugih preprosto uporabljati z rocnim Ce pa se odlocite vaditi skupinskih vadb trosilnikom. Zelo pomembno je enakomerno razporediti gnojilo po celotnem igrišcu. Z omenje­nim gnojilom bodo gnojili vse bo veliko bolje prezimila. To ja organskega in rudninskega do septembra, potem pa bomo gnojilo ima še ekološki certifi-gnojenja na površinah, ki so okrepili trato kar z ekološkim kat, kar pomeni dodatno skrb za izrazito gažene in nizko košene, organskim gnojilom Plantella okolje. Pri izvajanju prakticnih daje dalec najboljše rezultate. Organik. Tako bo trava razvila poskusov in rednem testiranju Vanes Husic, univ. dipl. inž. mocnejši koreninski sistem in se je pokazalo, da kombinaci-agr., Plantellin strokovnjak Proslava ob 30-letnici državnosti Slovenije 25. 6. 2021 je pri lipi Tamburaši Borovnica. Slavnostni govornik, podpol­ samostojnosti na kovnik Janez Cerin, je izposta­ parkirišcu pri vrtcu vil izreden psihološki kot tudi Borovnica ob Dnevu vojaško-oskrbni pomen, ki ga je državnosti v pocastitev imela v vojni za Slovenijo osvo­ 30-letnice Slovenije jitev velikega skladišca orožja kot samostojne države JLA v Podstrmcu, pri cemer potekala tradicionalna je poudaril pomen tega, da pri proslava. tem ni bilo žrtev in oporekal trditvam, da je kolicina zajetega orožja presegala kolicino vsega Na njej so sodelovali prapor-šcaki vseh društev iz naše ob-orožja, ki so ga med II. svetovno cine, predstavniki Obmocnega vojno zasegli partizani. Opozo­združenja veteranov vojne za ril je tudi na to, da ne smemo Slovenijo Vrhnika - Borovnica, ne levim ne desnim politicnim nekdanji župan Andrej Ocepek, elitam dovoliti, da si prilastijo aktualni župan Bojan Cebela državo, ki smo jo demokratic­ter Pihalni orkester Vrhnika in no gradili in jo osamosvojili s izvedla Jožef Molk in Darko to molka oddolžijo spominu na Ogrin. Župan Bojan Cebela pa velikega domoljuba in cloveka, je v uvodu svojega govora vse ki je ogromno svoje energije in prisotne pozval, da se z minu-prostega casa posvetil razvoju Visoko nad Borovnico plapola slovenska zastava Domoljubje nas povezuje in tega je bilo cutiti predvsem v dneh obeleževanja 30. obletnice naše države. Pri osamosvojitvi je tudi Bo-rovnica imela izjemno vlogo, zato se tudi v naših krajih cuti veliko pripadnosti in ljubezni do domovine. To dokazuje tudi poteza lokalnih domoljubov, ki so v cast 30. obletnice osamo­svojitve Republike Slovenije visoko nad Borovnico postavi­li in izobesili veliko slovensko zastavo, v znak spoštovanja in hvaležnosti za vsa dejanja, ki so pripeljala do osamosvojitve Javni razpis za dodeljevanje financnih pomoci za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in sobodajalstva Na spletni strani Obcine Borovnica je v rubriki »Razpisi« skupaj s pri­javnimi obrazci objavljen Javni razpis za dodeljevanje financnih pomoci za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in sobodajalstva v Obcini Bo-rovnica v letu 2021 iz proracunskih sredstev Obcine Borovnica in Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika. Skupna višina razpisanih sredstev je 11.000 €, od tega zagotavlja Obcina Borovnica 6.000,00 €, Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 €. Prijava na razpis se je zacela 16. 8. 2021 in se konca 17. 9. 2021. Vloge za pridobitev financnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporoceno pošiljko na naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika ali osebno na sedežu Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – PODJETNIŠTVO - BOROVNICA 2021« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Obmocne obrtno-podje­tniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela.cankar@ozs.si ter na Obcini Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica, po telefonu 01/750-74-68 – Andrej Klemenc. Zahvala V soboto, 22. 5. 2021, je na borovniški šoli potekala cistilna akcija podstrešja stare šole. Poleg delavcev šole nam je ne­ sebicno priskocilo na pomoc PGD Brezovica pri Borovni­ ci. Prav posebej se zahvaljujem Tini Kržic, Nejcu Škulju in Cirilu Trcku za pripravljenost in zavzeto delo. S skupnimi mocmi zmoremo veliko. Ravnatelj OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica našega naroda. Pobudo za njo je maja dal Boštjan Verhovec, skupaj z Damjanom Turšicem pa sta idejo, ki je vzklila cisto spontano ob pogovoru o do-moljubju in izobešanju zastav, predstavila tudi lastniku razgle­dne tocke Branetu Pristavcu, ki je bil takoj navdušeno za in pre­dlagal, da se celotna stvar uredi “tako, kot se za gre” in ne samo priložnostno, kot je bilo sprva mišljeno. Po ogledu lokacije je Janez Verhovec zbral material in izdelal drog, nato so zabeto­nirali podstavek, postavili drog, za piko na i pa tudi licno klop izpod rok Boštjana Verhovca. Na predvecer dneva držav­nosti je v krogu manjše skupine predvsem kacanskih domolju­bov sledil dvig zastave in pra­znovanje rojstnega dne naše države. Nobenih praprošcakov, rdece preproge, dolgih govorov in nabiranja politicnih tock. Samo ponosno petje slovenske himne, za praznovanje pa do­maca salama, pivo ali dve, prija­ teljski klepet in najlepši razgled spominov na dogodke izpred zavesti Slovenija docakala še na naš dom. Po domace pac, a 30 let in ocene stanja, kje smo mnogo, mnogo let. Pa vse naj­ zato nic manj domoljubno. Se- danes … Preprican sem, da bo boljše, Domovina! veda pa ni šlo mimo obujanja tudi zaradi takšne domoljubne Rok Mihevc Hišnik in zdravnik prejemnika obcinskih priznanj 27.julija naš kraj že požrtvovalnostjo, ne glede na Sveteta, Cirila Menarta, Tineta odrekanja, ki so zato potrebna, Palcica, Aljoše Žerjava, Petra nekaj let praznuje omogocajo, da življenje vecini Crnilogarja, Jožeta Korošca in obcinski praznik. ostalih tece normalno naprej, si Aljoše Hribarja. prav v tem casu zasluži to pri- Na ta dan je bila leta 1857 z znanje. Kajti ce kdaj, potem se Obrazložitev priznanja veliko slovesnostjo za promet je v zadnjem letu izkazalo kako dr. Antonu Kenigu odprta železniška proga Lju­pomembni so v zdravstvu, šol-“Anton Kenig je Borovnican, bljana - Trst. Tudi letos je obci­stvu in društvenih podrocjih za katerega je slišal skoraj vsak­na Borovnica pripravila slavno­takšni ljudje, kot je naš Marjan do. Je zdravnik, ki je s svojim stno akademijo v cast prazniku, Debevec. znanjem, predvsem pa z dobro-pa tudi nekaterim obcanom, ki Marjan, dobro, da te imamo to, ki ga krasi, vedno pripravljen jim je podelila priznanja, da “bi in hvala ti.” pomagati svojim sokrajanom. izkazala pozornost vsem tistim, Zdi se, da ga je prav otroštvo za­ ki prispevajo k boljšemu, kako­vostnejšemu življenju”. Nekaj misli o Marjanu so znamovalo za poklic, s katerim pripravili tudi sodelavcitako predano služi. Kot majhen Program tokratne prireditve, “Je clovek z veliko zacetnico otrok je bil pogosto bolan in se ki je v koronskem stilu potekala in iskrenim obcutkom za soclo­je tako že v rosnih letih srecal na prostem pred osnovno šolo, veka. Predan je delu, ki ga opra-z medicino. V drugem razredu je pripravilo Kulturno društvo vlja. Šolo ne vidi le kot institu-je v spisu kaj bom, ko bom velik, Borovnica in tako so ob vodi­cijo. Šola je njegov drugi dom zapisal, da bo zdravnik. Pot ga je teljicama Meliti Bole in Aniti ali družina v širšem pomenu tako vodila na študij medicine, Garafolj sodelovali Otroška besede. Ce se na šoli zgodi kaj ki mu je sledila specializacija iz folklorna skupina Coklarcki, nenavadnega je vedno prvi in pediatrije. To znanje je dopolnil Folklorna skupina Bistra in dru­pravi naslov. Pojdite po hišnika še s specializacijo iz radiologije. žina Trcek, ki so nas z nošami Marjana! Sodelavci cutimo, da Kot doktor medicine, specialist strokovnjak, ostaja skromen in in oblacilno dedišcino popeljali je med nami tudi kadar ga ni, pediater in radiolog, je s svojim preprost in se nikoli ne posta-v cas otvoritve južne železnice ceprav je to redko. Ni mu tež­ pred 164. leti. Promenada je bila izjemnim strokovnim znanjem vlja s svojimi uspehi in znanjem. ko žrtvovati casa, bodi si zgo-in izkušnjami, ki jih je pridobi-Vedno se je zavedal in tudi jasno rdeca nit vecera in slišali smo lahko tudi, kako so se vcasih daj zjutraj, ko spluži zasneženo val ob delu pediatra v Mestni povedal, da ni nic boljši radiolog parkirišce ali pozno zvecer, ko otroški bolnici, na Pediatricni od katerega drugega. Njegova dostojno obnašali, npr. da so se se po koncanih prireditvah zanj kliniki na Vrazovem trgu ter velika prednost pa so izkušnje, pozdravljali s klanjanjem, obve­delo šele zacenja. nato ob delu radiologa za otro-ki jih ima zagotovo vec kot kdo zni so bili klobuk, rokavice in Ce se obrneš nanj, vedno ke na novi Pediatricni kliniki, drug na periferiji. V enem dne­sprehajalna palica za gospode. najde enostavne, logicne in iz-tudi izjemno zaznamoval svoj vu je namrec pregledal toliko Da dam ni opeklo sonce, so se virne rešitve. Zna prisluhniti domaci kraj. Mnoge družine pacientov, kot so jih drugod sprehajale s soncniki. Otroci pa tudi stvarem, ki niso v opisu in posamezniki lahko povedo, v enem mesecu, saj je na leto so promenado sovražili, ker se njegovih del. Ucencem rad po-kako so se v stiski in preizkušnji opravil tudi po 5000 pregledov. niso smeli umazati... maga pri organizaciji razlicnih bolezni obrnili na dr. Keniga, ki Gospod Kenig je bil tudi ve­Obcina Borovnica je tudi le­dogodkov, zbiralnih akcijah sta-je bil in je vedno pripravljen po-teran vojne za Slovenijo. Vecina tos podelila najvišja priznanja. rega papirja, plesih… in drugih magati. Veliko ljudi je v hudih ljudi se verjetno še spomni za­Županovo priznanje je prejel zagatah, ki so vezana na njegovo stiskah prišlo k njemu na dom vijanja siren ob zacetku agresije vsem dobro znani in legendarni delo. Uciteljem pa nudi drago-– tako je rešil tudi marsikatero na Slovenijo. Takoj je oblekel šolski hišnik Marjan Debevec. ceno in vsestransko podporo življenje. Bil je celo porodnicar vojaško obleko, v bolnici nalo­pri organizaciji življenja in dela in pred prihodom reševalcem žil sanitetni material in odšel v Obrazložitev priznanja na šoli. pomagal pri porodu. Bistro, kjer je bila stacionirana Marjanu Debevcu Kar pa je najpomembnejše, je Kadar so bile v Borovnici pro-borovniška ceta. Od tam je bil “Le malokoga med našimi ob­clovek, ki nikoli ne gre mimo metne nesrece, so se domacini kasneje premešcen v štab Dolo-k njemu po zdravniško oskrbo. izraz velike hvaležnosti mnogih cani lahko tako pogosto srecate tebe, ne da bi se prijazno na-vedno takoj obrnili na njega. Ob mitskega teritorialnega odreda. Pa ne le po zdravniško oskrbo. krajanov, ki jih je njegovo življe­kot g. Marjana Debevca. In sko­smehnil ali pomahal v pozdrav. prihodu so tako reševalci vec-V cast mu je, da je veteran vojne Mnogi v njem najdejo prijetne-nje in delo zaznamovalo. Naj bo raj vedno v takšni ali drugacni Zaradi vestnega in spoštljivega krat preseneceno dejali: »A spet za Slovenijo. ga sogovornika, ki jih razume, spodbuda nam vsem, da bi si po delovni opravi, ki pa jo veselju odnosa že od samega zacetka ste vi?« Vedno je bil na razpo-Gospod Kenig je tudi aktiv-ki jim zna v razumljivem jezi-njegovem zgledu prizadevali za na ljubo vcasih zamenja tudi z uživa spoštovanje tako ucencev lago za pomoc ljudem. Borov-no vkljucen v krajevna društva. ku in z izjemno strokovnostjo cloveškost, socutje, dobroto in uniformo zelene bratovšcine. kot tudi celotnega kolektiva.” nicani dr. Keniga poznamo kot Že 40 let je cebelar in lovec. V razložiti zapletene zdravstvene pomoc socloveku, ki jih dr. Ke-Naš legendarni hišnik v OŠ dr. Najvišje priznanje - Castni pokoncnega in dobrega cloveka, svojih letih po upokojitvi še ve­izraze ali pa jih le s spodbudno nig v preprostosti, pokoncnosti Ivana Korošca Borovnica, ve-obcan pa je prejel dr. Anton Ke-ki vedno pomaga in nikomur ne dno služi soljudem kot radiolog besedo okrepiti za nadaljnji boj in skromnosti ves cas živi med dno pri roki iznajdljivo najde nig, na predlog nekaterih obca-odkloni pomoci. S celim tele-v Kirurškem sanatoriju v Rožni z boleznijo. nami.” rešitve za vse, pa naj gre za pu­nov in obcinskih svetnikov Jel-som je prežet z medicino. Kljub dolini. Številni Borovnicani Zaskrbljeni in nemocni obra-Letošnjemu obcinskemu šcanje vodovodnih cevi, okna, ke Kos, Andreja Campe, Petra temu da je izjemno izobražen se tako še dandanes zatekajo zi po pogovoru z njim odhajajo prazniku so se poklonili tudi ki se nocejo zapirati, luci, ki ne pomirjeni. Z izjemnim clove-z razstavo Klekljarske sekci­škim socutjem je tako dr. Ke-je Punkeljc, ki je bila na ogled nig pomembno zaznamoval postavljena v vecnamenskem domaci kraj. Nikoli ni loceval prostoru šole. Kot je poveda-med ljudmi – naj si bo revež, la njihova vodja Tilka Belovic, bogataš, preprost delavec in skupina po motivih spada med kmet ali izobraženec – vsak-tiste z naslovom “Cvetje v je-do je pri njem našel spoštljivo seni”, zato crno želijo in upajo, besedo, spodbudo, zdravniški da med njimi vzcvetijo tudi nasvet, predvsem pa cloveka, ki spomladanske cvetlice. Svoje je z veliko srcno dobroto vedno, znanje želijo prenesti na mlajše zares vedno, pripravljen po-rodove, zato želijo v tem šol­magati. Za svoje delo ni nikoli skem letu ponovno organizira-pricakoval hvaležnosti, ki pa bi ti klekljarski krožek v osnovni mu jo številni radi izrazili. Zato šoli, saj jim je aktualna situacija naj bo imenovanje dr. Keniga v preteklem letu to preprecila. za castnega obcana Obcine Borovnica skromna zahvala in Rok Mihevc Kolopark – ucilnica kolesarskih vešcin prihodnjo pomlad tudi v Borovnici Koloparki – spušcajoco-dvigajoce se zavite asfaltirane površine, na katerih brez poganjanja pedal pridobivamo vešcine obvladovanja dinamicnega ravnotežja na kolesu, uporabljajo pa jih tudi rolkarji in skirojisti, so v zadnjem casu pravi hit. Lani smo v okviru Evropske-na Vrhniki in številni obcani se ga tedna mobilnosti postavili sprašujejo, kdaj ga bomo imeli sestavljivi kolopark in navduše-tudi v Borovnici. Obcina je že nje je bilo tako veliko, da je bil ta pred dvema letoma odkupila v uporabi noc in dan. za to primerno zemljišce ob Junija so kolopark odprli tudi Borovnišcici v neposredni bli­žini P+R parkirišca in za projekt pridobila gradbeno dovoljenje. Obcinski svet pa je kot pogoj za soglasje k gradnji zahteval, da se vsaj polovica sredstev pridobi iz drugih virov. Novembra 2019 in 2020 lani je Obcina Borovnica izgradnjo koloparka prijavila na razpis Fundacije za šport, vendar je marca letos prejela obrazložitev, da projekt na zadovoljuje dovolj širokega kroga uporabnikov in zaradi tega ne bo deležen pod-pore. Skupaj z Obcino Log - Dra­gomer je Obcina Borovnica letos spomladi na LAS Barje z zaledjem naslovila pobudo za to, da se še neporabljena sred­stva iz naslova spodbujanja re-gionalnega razvoja na obmocju LAS Barje z zaledjem namenijo za skupni projekt LAS Barje z zaledjem, katerega cilja sta iz­gradnja dodatnih koloparkov in promocija kolesarjenja kot zdrave oblike rekreacije in traj­nostnega nacina prevoza. Pobudo je junija potrdila skupšcina LAS Barje z zaled­jem, nakar je obcina Borovni-ca posredovala vso potrebno dokumentacijo za vkljucitev izgradnje koloparka v Borovni­ci v projekt Koloparki – ucilni­ce kolesarskih vešcin, ki ga bo LAS Barje z zaledjem do konca septembra posredoval v odobri­tev Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ce bo šlo vse po nacrtih, lahko pricakuje-mo, da bomo kolopark v Borov­nici dobili prihodnjo pomlad. Medtem pa so nekateri ko­lesarski nadebudneži s pomo-Borovnico ob P+R pri železni-cjo svojih staršev ob mostu v ški postaji odstopile zemljišce, Dražico kar sami zgradili mini na katerem bo obcina lahko gorsko-kolesarski poligon, kate-uredila tudi poligon za gorske rega uporaba pa zaradi bližine kolesarje. Pocasi bo tako tudi v ceste ni varna. SŽ Infrastruktu-naši obcini na razpolago infra-ra d. o. o. so obljubile, da bodo struktura za pridobivanje vseh po koncani prenovi železniške vrst kolesarskih vešcin v var-proge med Dolgim mostom in nem okolju. (ob) Obnovljen nov odsek ceste cez Dražico Postopna obnova co. S tem bo koncana prenova dela ceste, katerega vzdrže­ ceste med Borovnico in vanje je bilo zaradi vožnje Brezovico pri Borovnici po neutrjenih bankah vecji se nadaljuje tudi letos. porabnik obcinskih sredstev, namenjenih vzdrževanju cest. Sredi julija je bil obnovljen Potem pa bo cas za zahtevno krajši, dobrih 100 metrov dolg postopno obnovo Zalarjeve odsek na Dražici. Predvidoma ceste od odcepa za Pokojišce jeseni se bodo dela nadaljevala do mostu cez Borovnišcico. z ureditvijo križišca s cesto v Obnova tega cestišca bo zah- Ohonico, ki bo zaradi zagota-tevnejša, saj bo treba urediti vljanja vecje varnosti nivojsko tudi kanalizacijo in novo od­dvignjeno. Prihodnje leto pa vodno cev vodotoka Malence. še odsek do mostu cez Prušni-(OB) Nova dostopna pot in spremenjen režim dostopa do osnovne šole Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Borovnica je junija letos obravnaval pereco problematiko dovoza ucencev in prometne varnosti na obmocju OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Na osnovi stališc in priporocil sveta sta župan in obcinska uprava pripravila nacrt nove dostopne poti in prometnegarežima na širšem obmocju OŠ. Z zacetkom novega šolske­ga leta oz. 1. septembrom 2021 bodo na širšem obmocju OŠ dr. Ivan Korošca Borovnica uve­ljavljene nekatere pomembne spremembe prometnega reži-ma. Razen za izjeme bo na celo­tni Paplerjevi ulici prepovedano ustavljanje in parkiranje vozil, hitrost pa bo omejena na 30 km/h. Dosedanja praksa dovo­za ucencev v šolo z ustavljanjem na avtobusnem postajališcu pred OŠ oz. na Paplerjevi ulici tako ne bo vec dovoljena. Dovoz ucencev s šolskim av-tobusom oz. kombiji bo potekal po preurejeni cesti, skozi Stru­ge (nekdaj Liko) na parkirišce za šolo (na priloženi skici ozna-ceno kot P-2). Promet po novi dovozni poti do parkirišca za zaposlene v OŠ bo poleg vozi­tobusom oz. kombiji zmanjšale zmogljivosti sedanjega parki­rišca za zaposlene na OŠ, bo obcina na parceli, ki jo posedu­je na obmocju Struge, zacasno uredila dodatno parkirišce za zaposlene na OŠ, tiste starše, ki želijo svoje otroke pospremiti v šolo ter obiskovalce šole (na priloženi skici oznaceno kot P-1). Ob robu tega parkirišca bo oznacena krožna dovozna pot za starše, ki svoje otroke vozijo v šolo. Ucenci bodo lahko po uve­ljavitvi nove ureditve dostopa do šole takoj po izstopu iz av-tomobila pot v šolo nadaljevali po urejeni šolski poti ob S delu Športnega parka Borovnica, ki se prikljuci na obstojeco šolsko pot, ki z Molkovega trga med Športnim parkom Borovnica ter otroškim igrišcem in vrtcem Borovnica vodi do šole. S ciljem izboljšanja varno­sti otrok ob prihodu v šolo in odhodu z nje se bo zmanjšalo število parkirnih mest na jav­nem parkirišcu ob Paplerjevi cesti pred OŠ dr. Ivana Koro­šca Borovnica (nasproti gostil­ne Godec), ta del šolske poti in omenjeno javno parkirišce pa bosta locena s fizicnimi ovi­rami. Parkirišce (na priloženi skici oznaceno kot P-4) bo tako neprimerno za ustavljanje oseb­nih avtomobilov pri dovozu otrok v šolo. hov otrok za pot v šolo potrebo-val tri ali štiri minute vec. Ape-liramo tudi na to, da pri dovozu otrok ne ustavljajo na parkiri-šcu pred vrtcem (na priloženi skici oznaceno kot P-3), saj je to že tako ali drugace obremenje-no zaradi dovoza otrok v vrtec. Prostor pred župnijsko cer­kvijo sv. Marjete ni javna pro-metna površina (na priloženi skici oznaceno kot P-5), poleg tega pa tudi ne omogoca kro­žnega prometa, kar ob vecjih prometnih obremenitvah ne omogoca varnega uvoza in izvoza. Avtomobile se lahko parkira tudi na vecinoma neza­sedenem parkirišcu pred poko­pališcem ter tam odloži otroke oz. jih spremi do OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Kot obicajno bo tudi ob za-cetku tega šolskega leta v prvih dveh tednih v okolici osnovne šole in vrtca v jutranjem casu povecana prisotnost rediteljev, redarjev in policistov. V tem casu bodo za prekrške redarji in policisti izrekali samo opozori-la in opomine. Po tem casu pa bodo zaceli z izdajanjem glob. NAJ NAM NEKAJ MINUT IN KORAKOV NE BO ODVEC ZA BOLJ VARNO IN ZDRAVO POT NAŠIH OTROK V ŠOLO TER BOLJ TE­KOC IN VAREN PROMET V BLIŽINI ŠOLE. Izvedbe nove prometne ure­ditve so zacasnega znacaja, do lom, ki zagotavljajo organiziran Vse starše, ki otroke vozijo v potrditve OPPN Struge (Liko). prevoz ucencev, dovoljen samoOŠ dr. Ivana Korošca Borovni-Po tem bo obcina pristopila k zaposlenim na OŠ, ne pa tudi ca, prosimo, da se pravocasno trajni ureditvi prometnega pro-za dovoz otrok z osebnimi av-seznanijo z novim prometnim stora v obrtno-poslovni coni z tomobili. režimom in ga upoštevajo in da ureditvijo dovozne ceste, ho- Ker se bodo zaradi dovoza vzamejo v zakup, da bo zaradi dnikov za pešce, parkirišca in ucencev do šole s šolskim av-novega prometnega režima nji-zelenih površin. (ob) iskovalni zavod Hidroinštitut – most na regionalni cesti Vrh-bilo potrebno zelo razvejano in Obcina Borovnica je že pri-ostalih ukrepov pa bo potrebno tega vira pa bo jasno šele, ko inštitut za hidravlicne raziskave, nika – Podpec); dinamicno porecje reke Borov-stopila k idejni zasnovi uredi-predhodno, na osnovi izdelanih bo Vlada RS izdelala in potrdila je odpravljena ena od najvecjih · dolocitev varovalnih obmocij nišcice, hidrološke posebnosti tve struge in razbremenilnika idejnih zasnov in variant, doseci ustrezne izvedbene nacrte in v ovir za razvoj obcine na po­za obcasno zadrževanje po-Ljubljanskega barja (ob visokem potoka Malence in že prido-soglasje z lastniki zemljišc. njih dolocila konkretne pogoje drocju razlicnih vrst gradenj. plavnih voda; vodostaju reke Ljubljanice ta bila nacelno soglasje SŽ Infra-Kot sledi iz mnenja Direkto-za crpanje sredstev. Študija kot osnovne ukrepe za · znižanje terena za cca 0,5 – predstavlja oviro za pretok vode struktur d. o. o. za nov propust rata za vode in investicije Mi-Skladno z zahtevami Mini-zmanjšanje poplavne in erozij­ 1,0 m ( dolžine cca 550 m in v Borovnišcici) ter najnovejša skozi nasip železniške proge, nistrstva za okolje in prostor strstva za okolje in prostor v ske ogroženosti v obcini navaja: širine cca 50 m) za akumula-predvidevanja glede povecane ki je sestavni del predvidenega z dne 23. 7. 2018, je s celovito zvezi s posodobitvijo nacional- · ureditev struge potoka Ma- cijo poplavnih voda, razbre-pogostosti izjemnih vremen-kanala za odvajanje viškov vi-izvedbo ukrepov za zmanjšanje nega Nacrta zmanjševanja po­lence (zamenjava ali odprtje menitev dotoka na obmocje skih dogodkov, ki jim botrujejo sokih voda. Prav tako je Obci-poplavne ogroženosti pogojena plavne ogroženosti, ki je osnova obstojecega propusta oz. ka­ barja in omilite predvidenih podnebne spremembe. na Borovnica tudi že dopolnila tudi možnost širitve vrtca na za vkljucitev morebitnih grad-nala), ureditev na dolvodne poplav-S potrditvijo študije so na projektno dokumentacijo za iz-obstojeci lokaciji in pridobitve benih protipoplavnih investicij · izgradnjo razbremenilnika ne razmere; obmocjih, ki izkazujejo nizko gradnjo odseka kolesarske po-proracunskih sredstev RS za v razne evropske (EU kohe-Malence (odvajanje viškov · dvig terena ob regionalni ce-poplavno ogroženost, odpadle vezave Borovnica – Pako v delu izvedbo te investicije. zijski sklad, Evropski sklad za visokih voda); sti. formalne ovire za izdajo projek-med mostovoma na Mejacevi Izvedba vseh ukrepov bo po regionalni razvoj, INTERREG · povecanje pretocnega profila Obcina je k izdelavi omenje-tnih pogojev in mnenj Direkci-in Ljubljanski cesti. Izdelani so oceni zahtevala okoli 8 let in Borovnišcice (znižanje nive-programi, itd.) in slovenske fi­ ne študije sicer pristopila že v je za vode RS, ki so potrebna za tudi nacrti za rekonstrukcijo znatno angažiranje obcinske nancne instrumente (Sklad za lete in odstranitev dvojnega zacetku leta 2019, prvi osnutek izdelavo projektne dokumen-mostu v Jele, katere izvedba je uprave ter proracunska sred­profila) v dolžini okoli 1590 vode, Podnebni sklad, itd.), je pa je bil v pregled na Direkcijo tacije oz. pridobitev gradbenih odvisna od investitorja – SŽ stva obcine. Ob tem racunamo, m; Obcina Borovnica na Direkto­ za vode RS poslan konec istega dovoljenj. Za pridobitev mnenj Infrastruktura d. o. o. in za ob-da bo del sredstev mogoce pri-· dvig nacrtovane kolesarske leta. V nadaljnjem postopku je in soglasij na poplavno bolj novo mostu na Mejacevi cesti. dobiti na osnovi nacionalnega rat za vode in investicije v roku, poti ob desnem bregu Borov-direkcija zahtevala vec poprav-ogroženih obmocjih, kot je Rekonstrukcija mostu na regi-Nacrta za obnovo in okrevanje, do konca januarja 2021, posre-nišcice za 0,5 m; kov in dopolnitev študije, do-npr. vaško jedro Borovnice, pa onalni cesti Vrhnika – Podpec ki ga je konce junija 2021 potr-dovala opis stanja glede poplav- · rekonstrukcijo treh mostov datne zahteve pa so bile posta-bo predhodno potrebno izvesti je stvar Direkcije za ceste. Za dila Evropska komisija. Za kaj ne ogroženosti in zahtevanih na Borovnišcici (most v Jele, vljene tudi v samem postopku enega ali vec zgoraj navedenih izvedbo kanala za odvajanje vse in koliko sredstev bo pred-gradbenih protipoplavnih ukre-most na Mejacevi ulici in njene recenzije. Upoštevati je ukrepov. viškov voda potoka Malence in vidoma mogoca zagotoviti iz pih. (OB) Odlocitev o podpori za gradnjo Podeljena kolesarske povezave priznanja Borovnica – Breg najboljšim Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko stroške rekonstrukcije pripada-lahko uporabljali tudi pešci. Na jocega dela regionalne ceste v Bregu bo zgrajen nov prikljucek politiko je 20. julija 2021 izdala ODLOCITEV O ucencem, ki so ocenjeni vrednosti 1.360.361,74 Ceste pod goro na regionalno PODPORI št. 4-4/65/MZI/0 za operacijo »DRR- EUR krilo Ministrstvo za infra-cesto. Od omenjenega prikljuc- Kolesarska povezava Borovnica – Breg«. strukturo . V sklopu projekta ka do uvoza za tovarno Feno­bo obcina uredila kolesarsko lit bo na desni strani vozišca zakljucili šolanje Operacijo je Obcina Bo-vkljucuje tudi rekonstrukcijo povezavo na desnem bregu Bo-zgrajen plocnik v dolžini 390 rovnica na osnovi sredstev za pripadajocega dela regionalne rovnišcice v dolžini 640 metrov. m, kolesarski promet pa bo na sofinanciranje iz kohezijskega ceste med Borovnico in Bre-V nadaljevanju kolesarske poti obeh straneh cestišca potekal Na prireditvi ob zakljucku šolskega leta 2020/2021 na sklada EU in sredstev RS, zago-gom. Skupni stroški operacije od mostu cez Borovnišcico po kolesarskem pasu na vozi­OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je župan Bojan Ce-tovljenih v Dogovoru za razvoj po ocenah znašajo 2.649.494,74 bosta izvedena prehod za kole-šcu. Zaradi dotrajane azbestne bela podelil priznanja Obcine Borovnica naslednjim osrednjeslovenske regije, prija-EUR, pri cemer znaša prispevek sarje in pešce preko regionalne vodovodne cevi, preko katere se ucencem in ucenkam, ki so se s svojim ucnim uspehom vila v neposredno potrditev na evropskih in nacionalnih sred-ceste in Ulice bratov Debevec napaja vodohran na Bregu, bo izkazali skozi celoten proces šolanja in so zakljucili z Ministrstvo za infrastrukturo stev znaša 622.050,00 EUR. ter prenova cestišca do Gasil-treba položiti nove vodovodne osnovnošolskim izobraževanjem: Enji Hrastnik, Taji Ko­dne 31. 1. 2021. Z omenjeno Skladno s Sporazumom o nega doma Breg. Obenem bo na cevi in postaviti novo hidran­šir, Luciji Leben, Ahacu Petric, Emi Petrovcic, Tinkari odlocitvijo je bila dana zelena sofinanciranju ureditve Re-desni strani vozišca, gledano iz tno omrežje. Turšic, Panni Veroniki Horváth, Aidi Muratovic, Mihi luc za to, da Ministrstvo za in-gionalne kolesarske povezave Borovnice proti Bregu, v dolžini Po sedanjih nacrtih Direkcije Pristavcu, Timonu Stanovniku, Taji Stojanovic in Jaku frastrukturo pripravi pogodbo ”Barjansko kolesarsko omrežje” 940 m urejen kolesarski pas na RS za infrastrukturo je zacetek Volku. (AK) o izvedbi operacije Kolesarska na obmocju Obcine Borovni-vozišcu, na levi strani pa ureje-del predviden spomladi 2022. povezava Borovnica – Breg, ki ca, odsek Borovnica – Breg, bo na kolesarska steza, ki jo bodo (ob) Koncert Lada Jakše in odprtje razstave njegovih fotografij bo izvedlo zamejnicenje novih parcel z mejniki ter seznanitev lastnikov zemljišc z novimi par- celami v naravi. Po koncanem komasacijskem hala), skladatelja, umetnostne­postopku bo Upravna enota ga zgodovinarja in fotografa. Vrhnika izdala odlocbo o novi Ene od njegovih prepoznavnih razdelitvi zemljišc. Po prav­znacilnosti je tudi povezovanje nomocnosti odlocbe, se bodo podatki o novih parcelah in likovne umetnosti in glasbe s lastnikih vpisali v uradne evi-partiturami, ki jih napiše in dence Geodetske uprave RS ter odigra posebej za razstavljena Zemljiško knjigo. S kratkimi avtorskimi sklad-Lado Jakša na svoji poklicni likovna oz. fotografska dela ter Vsekakor se bo Obcina Bo-bami v lastni izvedbi je pred-in profesionalni poti združuje nam jih predstavi na odprtjih rovnica še naprej trudila, da stavil vsako od fotografij, ki so in povezuje štiri poklice: glas­razstav. bodo postopki potekali tekoce, bile pod imenom “Svetlopisi” benika (klavir, klaviature, pi-Tako je bilo tudi tokrat. (AK) zakonito, transparentno in v na ogled v Galeriji Barje do 15. najvecji možni meri upoštevaje julija 2021 vsak torek in cetrtek interese vseh udeležencev. (ob) med 19:00 in 21:00. Nova lokacija ekološkega otoka na Lazah • steklo, steklena embalaža, Zbirni center • umetne mase in sestavljeni ma-teriali, • kovine, kovinska embalaža, Vrhnika • les, lesena embalaža, • oblacila, Zbirni center za ravnanje z od-• tekstil, padki Vrhnika je prostor, urejen • izrabljene avtomobilske gume, in opremljen za loceno zbiranje • nevarni odpadki (jedilna olja in in zacasno hranjenje vseh vrst mašcobe, barve, crnila, lepila, odpadkov. Namenjen je zbiranju smole, detergenti brez nevarnih tistih odpadkov, ki jih obcani za­snovi, baterije in akumulatorji) radi velikosti ali drugih lastnosti • elektricna in elektronska opre­ ne morete oddati v zabojnike, ki ma, ki ne vsebuje nevarnih sno- so namenjeni rednemu zbiranju vi, in odvozu odpadkov (zeleni in crni • gradbeni odpadki, zabojniki) ali jih ni mogoce oddati • odpadne nagrobne svece, v posebne zabojnike za embalažo, • azbest, papir in steklo, ki so namešceni na • silažne folije, ekoloških otokih. • CD-ji, DVD-ji, • odpadki, primerni za komposti- Zbirni center zagotavlja Obcina je uredila asfaltiran da bo ob tem na ekološkem zbiranje naslednjih loce-ranje »odstavni pas«, tako da dovoz otoku na Lazah prišlo tudi do nih frakcij: • kosovni odpadki, oz. odlaganje odpadkov ne bo manj odlaganja vsega tistega, • mešani komunalni odpadki motilo prometa na cesti. kar na ekološke otoke ne sodi, • papir, lepenka vseh vrst in Asfaltiran je tudi sam eko-saj se je do sedaj to prepogosto velikosti, vkljucno z odpadno Javno podjetje Komunalno loški otok, kar bo omogocilo dogajalo. embalažo, podjetje Vrhnika, d. o. o. njegovo lažje cišcenje. Upamo, (OB) V letu 2018 je Obcina Borovnica pristopila k projektu urejanja kmetijskih zemljišc na obmocju katastrske obcine Borovnica. Lastniki zemljišc omenjene­ga obmocja so se v veliki veci­ni strinjali z uvedbo komasa­cijskega postopka na njihovih zemljišcih in tako so se v istem letu uspešno zbrala soglasja za uvedbo postopka. Obcina Borovnica je v ime-nu vseh lastnikov na komasa­cijskem obmocju Borovnica pridobila vso potrebno doku­mentacijo in vložila zahtevo na Upravno enoto Vrhnika, za iz­dajo odlocbe o uvedbi komasa­cijskega postopka, ki je postala pravnomocna 12. 1. 2021. V mesecu aprilu letošnjega leta so se izvedle vse terenske predmeritve za ureditev meje oboda komasacijskega obmocja ter izvedle mejne obravnave z lastniki zemljišc, ki tangirajo na obod komasacije. Po izmeri oboda je v mesecu juniju sle­dila javna razgrnitev elaborata obstojecega stanja zemljišc, ela­borata idejne zasnove ureditve komasacijskega obmocja ter elaborata vrednotenja zemljišc. Velika vecina lastnikov se je jav­ne razgrnitve udeležila, kjer jim je izvajalec komasacije prikazal in predstavil vsebino elaboratov. Na razgrnjene elaborate ni bilo podanih pripomb. V drugi fazi, predvidoma v mesecu septembru, se bo jav-no razgrnil elaborat nove raz­delitve zemljišc. Po uskladitvi morebitnih pripomb in predlo-gov ter potrditvi elaborata se Nered pri odlaganju odpadkov nas tudi drago stane V naravi in na ekoloških 12.000 € dodatnih stroškov za odvoz odpadkov. Ali povedano otokih se vedno znova drugace: podobno vsoto letno pojavljajo odpadki, ki tja namenimo za podpore razvoju ne sodijo. podjetništva v obcini in za or-ganizacijo prireditve »Praznik Vestni delavci vrhniške ko­borovnic«. Za denar, ki ga bomo munale jih odstranijo, a to seve-v dveh letih namenili za tovr­da Obcini Borovnica dodatno stno »pospravljanje« za nemar­zaracunajo. V letu 2021 smo neži, bi lahko zgradili težko pri­za te dodatne storitve placali cakovani kolesarsko-rolkarski 10.981 €, v prvih petih mesecih poligon (»pump-track«). Zato letošnjega leta pa 4.941 €. Ce brez slabe vesti dokumentirajte se bo trend nadaljeval, boste (fotografirajte) tovrstna dejanja zaradi nekaterih, ki jim je oci­tno odvec na zbirni center na in to posredujte pristojnim na Vrhniko odpeljati odpadke, ki Medobcinski inšpektorat in re-ne sodijo niti na ekološke otoke darstvo Vrhnika (Faks: 01 750 niti v naravo, obcani iz svojih 51 58, e - pošta: inspektorat. žepov letos preko racunov, ki jih redarstvo@vrhnika.si). Stop so-Obcini Borovnica za odstranje-lidarnosti s tistimi, ki jim ni mar vanje odpadkov dodatno izsta-za javno dobro! vi JP KPV d. o. o., pokrili okoli Obcina Borovnica Menihov vrt v Bistri – najbolj dišece doživetje tega poletja! V sredo, 14. julija, zeja Slovenije se sedaj nahaja Menihov vrt, simbol zdravega se je v Bistri odvila življenja, povezanosti z naravo, otvoritev novega samooskrbe in cudežnih moci doživetja za družine plodov narave. Te obiskovalci Skrivnostna Bistra, ki zelišcnega vrta spoznavajo v obiskovalcem Bistre doživetju Skrivnostna Bistra, nudi vecplastno ki ga je idejno zasnoval zavod Škrateljc. Doživetje je zasnova­ izkušnjo narave, no na nacin, ki nagovarja druži­ zgodovine in ne z manjšimi in vecjimi otroki, kulinarike. je atraktiven za šole in vrtce s gatenem z zelišci iz Menihove-V vrtu poišci sedem skrivnih ne na zemljevidu dopolnjujejo so jim na voljo skozi vse leto, jih celotne Slovenije, skrivnostno ga vrta. Doživetje SKRIVNO-zelišc in odkrij starodavne mo-kratki filmi, ki si jih obiskovalci v Gostilni Bistra caka skrinja ze-Nov produkt družinskega življenje tihih menihov pa po-STNA BISTRA je odprto vsak drosti. Šef Bruno ti za nagrado v Menihovem vrtu ogledajo s lišc. Zakljucek doživetja je naj­turizma v Bistri je slavnostno teši tudi radovednost odraslih dan od torka do nedelje med 9h razkrije svojo skrivni recept!pomocjo brezplacne NFC apli-bolj dišeca in okusna nagrada za odprl župan Obcine Borovnica obiskovalcev. in 19h. DOŽIVETJE: Za obisk obi-kacije za androide ali na spletni uspešno opravljeno misijo, ki jo Bojan Cebela. Župan je pouda-Obiskovalci Skrivnostne Bi-ZGODBA: Kuharski mojster skovalci potrebujejo zemljevid strani Gostilne Bistra. podarja mojster šef Bruno. ril, kako pomembno je poslan-stre lahko svoje doživetje nad-šef Bruno skrbi za zelišcni vrt, Menihovega vrta, ki ga dobijo v Rešitev zelišcne križanke KJE IN KAKO: V gostilni Bi-stvo Skrivnostne Bistre, ki krepi gradijo z obiskom Tehniškega kjer rastejo skrivne sestavine za Gostilni Bistra in je hkrati tudi otrokom razkrije kraljico zelišc, stra (Bistra 2, 1353 Borovnica) pozitiven odnos do narave ter muzeja Slovenije, kjer imetnike njegove kuharske mojstrovine. vstopnica v Skrivnostno Bistro. ki jo šef Bruno potrebuje za svoj mladi raziskovalci za 4 eur do-spodbuja k zdravemu nacinu zemljevida Menihovega vrta Menihov vrt so pred davnimi Otroci v zelišcnem vrtu s po-skrivni recept. Otroci zelišca v bijo licen zemljevid MENIHO-življenja in dobremu pocutju. caka posebno darilo oziroma casi vzgojili menihi iz kartuzi-mocjo zemljevida išcejo sedem Menihovem vrtu spoznavajo VEGA VRTA in svincnik, po V neposredni bližini Gostil-si v Gostilni Bistra privošcijo je Bistra, ki so v zelišcih našli zelišc, ki jim razkrijejo svoje tudi s pomocjo svojih cutil, to rešeni misiji pa jih tu caka tudi ne Bistra in Tehniškega mu-zdravilni napoj ob kosilu, obo-vir zdravja in dobrega pocutja. skrivnosti in modrosti. Vsebi-so vid, voh, otip in okus, da pa zaslužena nagrada. (OB) Pod kozolcem pr Laškarju spet veselo »Da bi na težave nekoliko pozabili in se v družbi prijaznih ljudi poveselili.« cer, ki je »caroben, pravljicen in nekaj posebnega. Je tisti cas, ko vse okoli nas diši po senu«. Nato so zapeli, tako kot to ve­leva že tradicija, Fantje na vasi, »Pevci zapojte, godci zagodte« in slovenska zastava. Društvo tudi raznolikost noš in oblacil­ posebne predstavitve ljudske umetnosti, ki ga podeljuje Zve­za kulturnih društev Ljubljana, lani pa je Slovensko etnološko društvo SED Murkove nagrade, je bil njihov prvi po koronskem casu in so bile zelo vesele, da so lahko zacele spet prepevati. Eno leto so bile v kulturno pevskem molku, marca pa so Tako je pisalo v vabilu na tradicionalno prireditev pod kozolcem pr Laškarju v Zabo-cevem, ki ga je gostila družina Košir. Na že 14. veceru slo­venskega ljudskega izrocila se je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane, ki nas je z ljudsko pesmijo popeljala v case ki v Borovnici negujejo ljudsko pesem že vrsto let in vsako leto popestrijo ta dogodek. Glavno besedo so prav kmalu prepusti­li ženskam. Osem Cintar, vsaka v svoji noši, je zapelo v cudoviti kmec­ki kulisi pod kozolcem, delno odevanim s senom, v ozadju pa že muzejski primeri razlicnih Pevska skupina Cintare je lju­bljanska vokalna skupina, ki nepretrgoma deluje že od leta 2003. Ohranjajo slovensko ljud­sko pesem, posredujejo kultur­ne vrednote, etnološko znanje, ohranjajo slovensko ljudsko iz-rocilo in spodbujajo h kulturni dejavnosti. So nekdanje folklornice, ki no kulturo na Slovenskem. S svojim delovanjem so vpete v kulturno dogajanje na ožjem ljubljanskem obmocju kot tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru, prav tako pa dostojno in uspešno zastopajo Slovenijo na mednarodnih srecanjih, kjer se promovira in neguje tradici­onalno, izvirno ljudsko petje. kjer je Pevski skupini Cintare podelilo Murkovo listino za ohranjanje slovenskega ljudske­ga petja in njegovo revitalizacijo. Svoje poslanstvo, ki ga v sebi nosi ime skupine CINTARE – tavžentrože, pevke udejanja­jo z dobrodelnim projektom »Zapojte z nami«, saj že vrsto let nastopajo v bolnišnicah in vseno zacele pevske vaje preko Zooma, konkretno za ta koncert so imele celo intenzivne vaje v Beli krajini. Pa lahko recemo, da se koronska pavza ni prav nic poznala. Ce vas ni bilo na prireditvi, to lahko preverite tudi vi, saj si posnetek celotne prireditve lahko poišcete v avdio arhivu brez korone. kmeckih strojev in orodij. Ker ob predstavitvi razlicnega na- Ob 15. obletnici svojega de­ domovih za starejše, kjer bolni- Radia Ognjišce v oddaji »Pevci Uvodoma nas je nagovorila je bilo to le nekaj dni po kre- cina petja v posameznih slo­ lovanja so prejele Zlato prizna­ kom ter starostnikom s pesmijo zapojte, godci zagodte«, ki jo gostiteljica Slavi Košir, ki je iz­ snem junijskem veceru in 30. venskih pokrajinah z veliko nje – ljubljanskega piskaca za in prijazno besedo pomagajo pripravlja Borovnicanka Vesna rekla dobrodošlico na ekološki kmetiji in »odprla« kresni ve­ obletnici naše države, so piko na i ambientu dajale kresnice tankocutnostjo in za verodostojnost, obcutkov prikažejo izjemni prispevek na podrocju ohranjanja ljudskega izrocila in zdraviti – kot tavžentroža – dušo in telo. Borovniški nastop Sever Borovnik. Rok Mihevc 25 let romanja na Brezje Romanje (italjanske besede ROMA, RIM) pomeni potovanje v versko pomemben kraj. Vcasih se za romanje upora­blja tudi izraz Božja pot. Razlic­ne religije po svetu imajo razlic­ne vrste romanja. Katoliška vera je poznala najprej spokorna romanja, kjer je bilo dolgo potovanje oblika pokore za storjene prekrške. Katoliška cerkev sprva ni bila naklonjena romanju, predvsem zaradi tega, ker je bil Jeruza- Bogu, da lahko zares doživljamo danes roma 25–30. Druži nas Po polurnem odmoru nada-v tamkajšni cerkvi sv. Brikcija in ska romarska pot Otoce – Brez­lem, glavno mesto kršcanstva, bližino drug drugega ter ljube-molitev rožnega venca, petje, ljujemo v smeri Planine nad se zahvalimo Bogu za uspešen je in nato po delu Jakobove poti v muslimanskih rokah, zato naj ga Boga pri Mariji Pomagaj na sprošceni pogovori in veselje ob Horjulom, Zadobju kjer imamo in zdrav zakljucek dneva in se do našega glavnega cilja, kjer bi vsak vernik poiskal v svojem Brezjah. snidenju in z mislijo ob ponov-kosilo iz nahrbtnika pri kapeli-priporocimo za naslednji dan. opravimo skupinsko fotografijo srcu svoj lastni Jeruzalem. Vse to in še marsikaj že 25 let nem srecanju cez eno leto. ci in pogled na cilj prvega dne. Naslednji dan po zajtrku je pred in zakljucimo z sveto mašo pri Pozneje je Cerkev priznala doživljamo romarji iz razlicnih Tradicionalno romanje pric-Nadaljujemo v smeri Hotovlja nami še 30 km prijetne poti do Mariji Pomagaj. duhovne vrednote romanja in obcin (Borovnica, Brezovica pri nemo zadnji vikend juniju v kri-do Poljan nad Škofjo loko, kjer cilja na Brezjah. Pot nas vodi Na poti nas spremlja krasna ga sprejela med krepostna de-Ljubljani, Ig, Cerknica, Horjul, žišcu pri Petrovcicu Jožetu pri nas sprejme župnik Jože Stržaj, do Zaprevala preko smucišca slovenska pokrajina z urejenimi janja. In kako kljucnega pome-Logatec in Log - Dragomer), ki križnem znamenju v Borovnici. ki je do leta 1994 služboval v Stari vrh v smeri Selške doline. hišami in kmetijami, gricki in na je, da clovek roma v obce-se udeležujemo dvodnevnega Prvi dan imamo pred sabo 45 Borovnici. Nato nadaljujemo V Selcah se malo podpremo in dolinami pokošenimi travniki, stvu: skupna hoja, skupno delo romanja na Brezje. km in cilj na Ceteni Ravani nad po dolini potoka Locivnica do nadaljujemo po dolini desno od prijetno sencico, stezicami, ce­je pomembno, saj se skupina Zacetki segajo v leto 1996, ko Poljanami na Turisticni kmetiji Volce in Podobena in naprej do Lajš do Jamnika, kjer je cerkev stami, kar daje pecat raznoliko­medsebojno podpira. Clovek ni je domacin Pezdir Lojze iz Bre-Davcen in Tavcar. Pot nas vodi Dolencic in Javorja do Morav, sv. Primoža in Felicijana. Tu se sti naše prelepe domovine. ustvarjen za Zoom generacijo, ga pri Borovnici dobil zamisel iz Borovnice mimo Bistre do kjer dosežemo cilj dneva, nam prvic odpre velicasten po-Do našega naslednjega roma­za internet in ostale novodob-za to romanje z idejno traso, ki Vrhnike, kjer se nam pridruži-Cetena Ravan, od koder se gled na cerkev na Brezjah. Pot nja ob letu obsorej vam klicem ne pripomocke, le ti so sred-jo je sam zacrtal na terenu. Za-jo ostali romarji. Nadaljujemo nam odkrivajo precudoviti po-nadaljujemo po gozdni senci Buen Camino in Ultreia. stvo, cilj pa ni to. Cilj je, da smo cetki so bili z udeležbo pešcice v smeri Vrzdenca, Šentjošta, gledi v smeri Javornikov, Nano-nad Kropo, kjer prispemo v Bre­skupaj, da tvorimo obcestvo in romarjev, z leti pa se je skupina kjer nas prijazno sprejmejo in sa in gorenjskih grickov. Pred zovico mimo Srednje Dobrave Jani Bolaric molimo, ter da smo hvaležni iz leta v leto vecala, tako da nas pogostijo pri Kavcic Matijatu. vecerjo se udeležimo svete maše do Otoc, kjer se zacne Brezjan-Foto: Tadej Kvaternik Ohranimo spomin Ohraniti spomin za slovensko prihodnost je zagotovo tudi naša obveza, imeti empatijo, razumeti bolecino, strah, ponižanje, ki so ga morali svojci pobitih doživljati mnoga leta in ga še marsikdo doživlja vse do današnjih dni. 4. 7. 2021 smo imeli spomnisko slovesnost z darovano sveto mašo za vse žrtve vojn. Po sveti maši smo imeli bla­ mogel predstavljati, da bi šlo za goslov, krajši kulturni program grozljiv pomor ujetih, zvezanih, z nagovorom dr. Franceta Cu- ponižanih, pretepenih, sestra­ kjatija pred spomenikom z iz­ danih slovenskih sobratov. pisanimi imeni žrtvami komu­nizma. (FK) Govor dr. Franceta Cukjatija: Smo pred spomenikom, na katerem piše: »Po koncu voj­ne izdanim in pomorjenim slovenskim domobrancem in drugim medvojnim in povoj­nim žrtvam državljanske vojne na protikomunisticni strani.« Iz Borovnice je bilo 45 žrtev, iz južnih vasi od Zabocevega do Pokojišca 44, iz severnih zasel­kov Pako, Breg, Dol, Laze pa 18 žrtev. Skupaj torej 107 žrtev. Nekaj v letih 42 do 43, velika vecina pa po vojni, v casu tako imenovane »svobode«. To niso bile žrtve okupatorskega nasilja, ampak žrtve, kot jih je Fran­ce Prešeren napovedal že sto let prej z besedami: »Slovenec že mori Slovenca, brata. Kako strašna slepota je cloveka.« Le, Tudi Borovniško župnijo je prizadel apokalipticni genocid komunisticne revolucije. Zato je prav, da se kdaj pa kdaj usta­vimo ob tem spomeniku in po­svetimo svojo misel v »spomin in opomin«, da se na slovenskih tleh ne bi nikoli vec kaj takega zgodilo. Povprecna starost teh 107 žrtev je bila 28 let. Poleg nekaj žensk in deklet je šlo za fante in može, ki so stali na pragu svoje najbolj ustvarjalne življenjske dobe. Koliko domacij bi obno­vili in na novo zgradili, koliko družin prehranili in koliko otrok obogatili z domoljubjem in kršcansko kulturo? Tega se še danes premalo zavedamo. So se pa tega zavedali komunistic­ni revolucionarji. 26. maja 1945, ko je na Kon­gresnem trgu v Ljubljani Tito napovedal povojni holokavst, je šna beseda«, v katerem beremo – citiram: »Mi ne bomo posekali samo gnilega drevesa, mi bomo tudi njegove korenine izruvali in jih požgali in zemljo, v kateri je raslo, bomo deset klafter globo­ko prekopali, da ne bo ostalo za takim drevesom niti najmanjše kali.« In res so unicili velik del nacionalnih korenin, ki so ti­soc let prehranjevale slovenski narod s kulturno, moralno in narodnostno identiteto. Scaso-ma se rane zacelijo in korenine obrastejo, a tudi danes so te nacionalne korenine ponovno ogrožene. Ne samo v Sloveniji, v vsem zahodnem svetu. Ce se bo ob spominu na ta­krat pobito mlado generacijo v naših srcih prebudila skrb za naš sedanji mladi rod, ki ga hoce danes nekdo utopiti v kul­ opravil svojo nalogo. Pa še za­radi necesa moramo ohranjati spomin na ujete, mucene in pobite sonarodnjake, sovašca­ne, sobrate. Zaradi nas samih. Zaradi socutja, empatije, ki clo­veka dela cloveka. Vsa ta imena na spomeniku so imena konkretnih ljudi. Lju­di s svojo zgodovino, svojim ži­vljenjem, svojimi skrbmi, nacrti in sanjami. Kaj vse je doživljal posamezen Anton, Franc, Ivan, Jože, ko so ga brez razloga po­grabili, zvezali, mucili in na­zadnje ustreljenega ali živega pahnili v kraško brezno …? Ni pomembno, ali je bil kristjan, ateist, Slovenec ali tujec … bil je clovek. Komur se ta clovek ne zasmili, ni clovek! In ce taka usoda v naših srcih prebudi so­cutje, postanemo bolj cloveški. v casu italijanskega taborišca peljala voz repe mimo taborišc­nikov, ki so delali ob Borovni-šcici. Že na prvi pogled so bili sestradani in izmuceni. Kot po nerodnosti je voz skrenila, da je padlo nekaj repe na tla in nadaljevala pot. A italijanskega ujetnika, ki je pograbil repo, je paznik s puškinim kopitom zbil na tla … »Oh, kako se mi je smi­lil,« je zavzdihnila. Pravo socutje ne pozna meja. Preko 60 tisoc Slovencev je bilo prisilno mobiliziranih v nem­ško vojsko in vecinoma poslano na vzhodno fronto. Mnogi od preživelih se niso vrnili domov in so kot osovraženi nemški vo­jaki koncali v ruskih taborišcih. Bila jim je naprtena kolektivna krivda, kar je znacilnost pravne­ga primitivizma. Kot je nacizem trpljenja je treba negovati in iz­ražati, ce hocemo ostati pristno cloveški in ce hocemo to razse­žnost duhovne kulture prenesti na mlajše rodove. Od tega so odvisne mnoge stvari v seda­nji in bodoci družbi, predvsem pa pravicnost in medcloveško spoštovanje. Celo »vladavina prava«, ki je zadnje case kar naprej predmet prerekanja in politikantskih ocitkov, je odvi­sna predvsem od »vladavine« pristnega socutja. Spoštovani ­ pred spomeni­kom žrtev komunisticnega na­silja. Edini otipljivi sad, ki ga te in podobne žrtve lahko s svojim trpljenjem prebujajo med nami, v svetu živih, je pristna cloveška empatija, socutje, ki pomeni univerzalno upanje, da se kaj takega ne bo nikoli vec zgodilo. Socutje, ki s tem postane pri­ da je Prešeren takrat govoril Slovenski porocevalec objavil turni, moralni in spolni zmedi, Pred mnogimi leti mi je neka obsojal Jude, ker so bili Judje, in znanje in spoštljiva zahvala za o borbenem spopadu, saj si ni manifest »Mašcevanje je stra­ potem bo zgodovinski spomin gospa pripovedovala, kako je so mnoge vojske streljale ljudi, njihovo trpljenje. novno pa so delo z mladimi oživili in leta 2009 ustanovili Športno društvo Borovnica, 85 let kjer delo temelji na mlajših se­lekcijah igralcev. Poleg velikega pa so gojili tudi mali nogomet, organizirali razna tekmovanja borovniškega in turnirje. Velik uspeh je leta 1986 do-segla ekipa Canon na malo-no­gometnem turnirju Dnevnika v Ljubljani (4. mesto). nogometa Veliko nekdanjih igralcev se­veda ni vec živih, spomin na­nje ohranjajo z memorialnimi tekmami in spominskimi tur­nirji. Od nekdanjih uspešnih (1936–2021) igralcev starejše generacije pa Veterana Jovo (letnik 1935) in Tedi (letnik 1937) ponovno skupaj sta med nami še veterana Ivan Žerjav (Jovo) in Teodor Gantar de. Ob koncu štiridesetih in v Vnanje gorice, Real Ljubljana) in (Tedi). Upokojenca, ki sta poleg zacetku petdesetih let je v do-tudi zmagali, najvecji uspeh so službenih in družinskih obve- macem moštvu nastopal tudi dosegli v sezoni 1975/76, ko so znosti našla cas za nogomet in kasnejši predsednik Izvršnega postali prvaki 1. razreda NPL in vec let nastopala na veteranskih sveta republike Slovenije Stane se uvrstili v višji rang. tekmah. Kavcic (v mandatu 1968–72). Po Zaradi znanih »Portoroških Še vedno pa sta aktivna, Jovo letu 1950 je društveno življenje sklepov« v tej elitni skupini niso se v PGD Borovnica udeležuje v kraju zelo zaživelo, ustanovlje-nastopili. veteranskih gasilskih tekmo-no je bilo društvo TVD Parti-Poleg clanov so to sezono na­vanj, Tedi pa še aktivno deluje zan, nogometaši pa so nekaj let stopali tudi mladinci in pionirji. v Ribiški družini Barje iz Lju­ nastopali kot njegova sekcija. Po reorganizaciji tekmovalnega bljane, kjer je bil vrsto let njen Odmevnejši rezultat so dose-sistema so vrsto let nastopali v predsednik. gli v sezoni 1956/57, ko so na-Obcinski nogometni ligi Vrh­stopili v notranjski skupini NPL nika. V tej ligi sta poleg njih ne-Vec o delovanju borovniškega skupaj z moštvi Svoboda Lju-kaj sezon nastopali tudi moštvi nogometa bo predstavljeno in bljana, Javornik Rakek, Usnjar Liko in Fenolit. Po letu 1990 pa zapisano v knjigi »Stoletje špor- Vrhnika, Slivnica Cerknica in beležimo nastope v 2. MNZ ta v borovniški kotlini« in ka- Partizan Logatec. V obdobju Ljubljana (sezone 1995/98 in sneje še v brošuri ob 90-letnici. 1965/67 so igrali v Barjanski ligi 2001/03). Po tem obdobju je (Vrhovci, Log, Notranje gorice, delovanje nekoliko zamrlo, po-Franjo Modrijan Obcni zbor DPŽ AJDA Borovnica Društvo podeželskih caj in strokovni predavanji, saj leto pokažejo svojo podporo si vsi želijo skupnega druženja. društvu Evropa Donna v akciji žena AJDA Borovnica Predsednica društva je Rožnate pletenine. je tako kot vsako leto Letos mineva ca in Javornik Rakek). Posebno bile iz jeklene žice, tako da je ob predstavila porocilo o planih Namesto organiziranih pre­ organiziralo obcni so bila zanimiva srecanja z no-vsakemu doseženem golu zvok društva za leto 2020. V letu davanj, izletov in tecajev, so se petinosemdeset let zbor, na katerem so se gometaši Rakeka. Ta klub ima glasno odmeval po dolini. Les 2020 sta bili predvideni dve februarja clanice in clani dru­ igranja nogometa v zelo bogato zgodovino in ure-za gole so prispevali domacini, clanice in clani zbrali, da ekskurziji in dva kuharska te-štva zbrali na predstavi z na­ borovniški kotlini, ki je jen arhiv (ustanovljen je bil leta opremo (žoge, kopacke, drese) pogledajo v dogajanje caja. Uspešno izvedeno je bilo slovom Kriza srednjih let. Prav dodobra zaznamovalo 1926). Zanimiv je zapis s tekme pa so igralci v glavnem kupova-preteklega leta. eno strokovno predavanje o tako so se pridružili cistilni športno in kulturno leta 1939 v Borovnici: “Borov-li iz lastnih sredstev. Za organi-temeljnih postopkih oživlja-akciji in pomagali drugim pro- življenje v kraju. nicani so premagali Rakovca-zacijo v klubu je skrbel takratni Zaradi kovidnih ukrepov je nja v mesecu marcu 2020. V stovoljcem pri cišcenju Borov­ ne z rezultatom 5 : 0, tekmo je študent Pavle Zrimšek. V ekipi društvu so nacrtovali dve de-nice in okoliških vasi. bilo leto 2020 žal leto nerea-Od skromnih zacetkov do sodil igralec Javornika Piculin je nastopal tudi Nemec Gustl liziranih nacrtov. Ajdovke so lavnici rocnih spretnosti in Društvo podeželskih žena danes se je na igrišcih in ob njih na »obojestransko jezo«, poleg Beecman, ki se je porocil z de-poznane po svojem aktivnem sodelovanje na promociji na AJDA Borovnica šteje vec kot izmenjalo veliko igralcev in nji-neugodnega rezultata pa so iz-kletom iz Bistre in preselil nazaj sodelovanju in marljivem delu Pogacarjevem trgu v Ljubljani 100 clanic in clanov. Na leto­hovih privržencev. Do zacetka gubili še žogo, zato je upravni v Nemcijo. v obcini. Zato je bilo leto 2020 in na Dnevu borovnic. Ker je šnjem obcnem zboru se je na druge svetovne vojne so pod odbor sklenil, da se nemudoma Ekipa se je z leti spreminja-za njih leto pocitka, saj je bilo praznik borovnic že dve leti piknik prostoru Pred Peklom razlicnimi imeni društev (Zar-nabavi nova, izgubo pa bo mo-la in dopolnjevala, v sezoni zaradi kovidnih ukrepov od-zapored odpovedan, v društvu v Ohonici zbralo nekaj vec kot ja, Krim, Viadukt), nastopali in ral kriti odgovorni funkcionar 1947/48 pa prvic nastopila v li-povedano lepo število dogod-upajo, da bodo lahko bolj ak-30 clanic, v imenu Sadjarskega igrali tekme z ekipami bližnje kluba.” gaškem tekmovanju Medobcin-kov. Predsednica društva Tina tivne v prihodnjem letu. Okto-društva je nekaj besed spre­okolice (Vrhnika), vecinoma pa Takoj po drugi svetovni vojni ske nogometne zveze Ljubljana Mazi je povedala, da bodo le-bra 2020 so bila drevesa pred govoril g. Rudi Cerk, v imenu z ekipami iz krajev ob železniški je bilo na Dolu zgrajeno novo skupaj z moštvi iz Ljubljane: tos, ce bodo veljavni ukrepi to vrtcem v Borovnici ovita v ple-PGD Brezovica pa je sodelova­progi med Ljubljano in Rake-igrišce, ki so ga pomagali gra-Krim I., Milicnik, Enotnost I., dovoljevali, poskusili organizi-tenine. Clanice društva so bile nje izpostavil Ciril Trcek.kom, (Logatec, Slivnica Cerkni-diti nemški ujetniki. Mreže so Železnicar, Št. Vid in Medvo-rati jesenski izlet, kuharski te-vesele, da lahko tako kot vsako Špela Bizjak Županova beseda Z novimi mocmi v šolsko leto in novim delovnim izzivom naproti Spoštovane obcanke in obcani. Upam da ste lepo preživeli pocitnice, da ste si vzeli cas za oddih, za družino, za prijatelje in tudi zase ter boste s svežimi mocmi zakorakali novim izziviom naproti, ucenci pa nazaj v šolske klopi. Ceprav še ne vemo cisto natancno, kako bo sep­tembra vse skupaj potekalo, pa imejmo v mislih to, da je od nas samih in od našega odgovornega rav­nanja odvisno, ali bomo prica novim ukrepom za zajezitev bolezni. Glede cepljenja se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, ki pozna vaše zdravstveno stanje in vam bo tudi edini lahko strokovno svetoval, kaj je za vas najbolje. Ce se boste odlocili za cepljenje ali ne, je to vaša osebna stvar. Moram pa poudariti, da gre pri cepljenju tudi za zašcito ogroženih oziroma ranljivih skupin in s tem pokažemo tudi odgovor­nost do drugih in ne samo sebe. Pozivam vas tudi, da ste vseeno previdni pri druženju in pazite na hi-gieno rok in nošenje mask v zaprtih prostorih, torej na ukrepe, ki jih, verjamem, sedaj že zelo dobro po­znate in tudi razumete, zakaj so pomembni. V ob­cini imamo veliko uspešnih podjetij in obrtnikov, ki so odvisni tudi od tega, ali se bo trg ponovno zapiral zaradi pandemije, oziroma ali bomo lahko bolj nor-malno živeli in se gibali ter delali. Vse skupaj je med seboj povezano. Ce bodo otroci v vrtcih in šolah zbolevali in se bo zopet uvedlo šolanje na daljavo, bodo starši mo-rali ostati doma, kar pa seveda pomeni novo težko obdobje za vse. Sicer pa lahko recem, da smo v juliju in avgustu odprli kar nekaj gradbišc v obcini. Pospešeno ure­jamo in tudi zakljucujemo vse za poplavno varnost. Pricakujemo, da bo septembra pred deževjem hor­julska protipoplavna zašcita urejena. Zaceli smo tudi z gradnjo prizidka pri Vrtcu. Iz­vajalec ima rok za dokoncanje prizidka eno leto. Gre za pomembno pridobitev in projekt, kjer bomo crpali sredstva iz EKO sklada in ga sofinancira Mi-nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega smo na Koreni zaceli z gradnjo krajšega odseka lokalne ceste, na cesti v Kajn dol pa smo že zakljucili z rekonstrukcijo mostu oziroma novega propusta. Konec avgusta so se zacela gradbena dela tudi na cesti med Brezjem in Podolnico. Ko bo cesta urejena, boste varneje vozili po tej pomembni medkrajevni cesti, ki povezuje obcino Horjul in obcino Dobrova - Polhov Gradec. Veseli me tudi, da smo tik pred zacetkom gradnje kanalizacije v Žažarju, s cimer bomo poskrbeli za cisto okolje, Žažar pa tudi opremili s sodobno pri­padajoco infrastrukturo. Želim vam prijeten štart v september, naj bo zdrav in poln optimizma. ŽupanJanko Prebil Protipoplavna ureditev vodotokov poteka po nacrtih Projekt omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti se pocasi, a vztrajno, nagiba v sklepno fazo. Gre za obsežen projekt, ki je financiran s strani Direkcije RS za vode, kot strokovni in pooblašceni izvajalec gradbenih del pa vse skupaj izvaja podjetje Hidrotehnik d.d., ki se lahko pohvali z bogatimi izkušnjama s podrocja urejanja vodotokov. Dela se kljub poletnim pocitnicam izvaja­jo po planu: Izvedena je že vec kot polovica del na obmocju Ljubgojne ter tudi v osre­dnjem delu Horjula, kjer trenutno gradijo prepust na cesti Na Vovcne. V prvi polovici avgusta so se zacela tudi že dela na obmocju tovarne Huliot d.o.o., kjer se bo urejanje vodotoka tudi zakljucilo, ko govorimo o vecjih gradbenih posegih v ob­stojeco strugo vodotoka. V sredini julija so opravili tudi usklajevalni sestanek z vodjo sektorja spodnje Save, kot investitorjem (Direkcija RS za vode), izvajal­cem Hidrotehnikom, predstavniki Obcine Horjul ter posameznimi strankami, kjer so dorekli še zadnje dogovore in uskladitve. Rok za dokoncanje del je konec septembra letos, torej še pred jesenskim deževjem. Na obcini poudarjajo, da so zadovoljni nad opravljenim delom in predvsem nad tem, da bo s tem omogocen razvoj Horjula. Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da vsa voda, ki jo uspemo pravilno regulirati že v zgornjem delu vodotokov, ko ob nalivih predstavljajo manjše in še obvladljive hudo­urnike, že cez nekaj kilometrov lahko prido-bi izjemno rušilno moc nizvodno, na kar so pred leti opozorile hude poplave na Dobravi in v Ljubljani. Besedilo in foto: Peter Kavcic Rekonstrukcija ceste na Koreni Med manjše gradbene projekte, ki pa za lokalno skupnost pomenijo pomembno pridobitev, lahko vkljucimo tudi ureditev ceste na Koreni od Lenarta proti Slevci. Za gradnjo ceste je bil Izbran izvajalec gradbenih del AS-FAL­TERCEK d.o.o., ki je z obcino Hor­jul podpisal gradbeno pogodbo 15. julija. Dela so se medtem že price-la. Po zakolicbi so opravili izkop ter temeljenje podpornega zidu, sedaj sledi še utrjevanje terena in nanašanje ustreznega materiala ter zakljucna dela z asfaltiranjem in odvodnjavanjem meteornih voda. Besedilo in foto: Peter Kavcic Zacetek del na prizidku vrtca v Horjulu Prostorska stiska in vrtca sredi avgusta zaceli s prvi-Ljubljana. Župan Janko Pre-mi gradbenimi deli. bil in direktor izvajalca del sta povecano število vlog Ker gre za dokaj specificni podpisala pogodbo 13. julija, za varstvo otrok v vrtcu prizidek, gradnjo skoraj 0-ener-kar je prižgalo tudi zeleno luc Horjul so z zacetkom gijske stavbe, ki mora zadosto-za takojšnji zacetek del. Po iz­gradnje prizidka zacela vati dolocenim zahtevnejšim vedeni zakolicbi objekta so po- kriterijem, saj bo zgrajen eko-stavili varovalno ograjo okoli tudi zelo konkretno loško iz lesa oziroma lesenih delovišca in zaceli z izkopom je država oziroma ministrstvo. ni in njihovi otroci. Gradnja bo ciranje investicij v vrtcih in reševati. lepljenih elementov, je bila tudi ter odvozom materiala. Naj še Tako lahko recemo, da se je pri trajala predvidoma eno leto. osnovnem šolstvu v republiki izbira izvajalca zahtevna. Po omenimo, da je širitev vrtca tem projektu pokazala vecpla-Za omenjeni projekt, ki je iz-Sloveniji v proracunskem obdo- Po dolgotrajnem in zaple-ponovljenem javnem razpisu je možna tudi zaradi urejenih pro-stnost delovanja na zahtevnem rednega pomena za razvoj obci-bju 2021-2024, ki ga je razpisalo tenem postopku pridobivanja bil kot kompetentni in cenov-tipoplavnih ukrepov, s katerimi projektu. S tem so se tudi popla-ne, so potrebna financna sred-Ministrstvo za izobraževanje, sredstev, ustreznih soglasij in no najbolj primeren ponudnik bodo lahko zagotovili dodatne cala vsa prizadevanja obcine v stva pridobili preko EKO sklada, znanost in šport. dokumentacije ter po ponovlje-izbran izvajalec za gradbena igralne površine v okolici vrtca zadnjih letih, na koncu pa bodo saj so kandidirali za pridobitev Peter Kavcic, foto: Peter nem razpisu so na južni strani dela Lesnina MG oprema d.d, po standardih, ki jih predpisu-od tega imeli najvec prav obca-sredstev na razpisu za sofinan-Kavcic, obcinski arhiv Rekonstrukciji propusta Obnova vodovoda Lesno Brdo na cesti v Kajn dol tik pred zakljuckom V juliju so na obcini stanovanjskega objekta in za-obnovi. Poudariti moramo tudi, menjal starega dotrajanega pri da obnovljena trasa sedaj po- Horjul izpeljali Naglicu. Vrednost obnove je teka ob glavni povezovalni ce­ pomembno obnovo znašala 32.000 evrov. sti, kar omogoca lažje kasnejše na obcini podpisali gradbeno gradbenih del je bila potrebna zastarelega vodovoda V casu poletnih Na obcini se zahvaljujejo vzdrževanje. Obnovitvena dela pogodbo z izvajalcem, grad-obcasna popolna zapora ceste, na Lesnem Brdu od pocitnic gradbeni lastnikom zemljišc, ki so dali so se zacela 8. julija in v prvi fazi stroji v obcini niso benim podjetjem Janez Marolt zato se vsem vašcanom in mi-Gorjanca do Naglica v soglasja za izvedbo del in omo-koncala 29. julja. s.p.. Do sredine avgusta so bila moidocim zahvaljujejo za ra­ dolžini 600 metrov. gocili dostop krajanom do ka­ mirovali. V drugi, torej zakljucni fazi, gradbena dela že prakticno zumevanje in sodelovanje. Po kovostne pitne vode. Glavni sledi še asfaltiranje odrezanih koncana. Vgradili so nov ška-ureditvi vodotoka pri cerkvi Gre za pomembno pridobitev povod za obnovo je bila starost delov asfalta in dokoncna uredi- Z ureditvijo propusta hudo-tlast betonski prepust v dolžini Svetega Kancijana in omenje-na Lesnem Brdu in izboljšano vodovoda, saj so bile stare cevi urniškega vodotoka na cesti v 6 m, izvedli so zasip prepusta nega propusta, so vsa gradbena oskrbo s kakovostno pitno vodo. namrec dotrajane, prvotno tev meteornih jaškov in bankin. Kajn dol na koncu vrzdenške in uredili brežine s skalami in dela za ureditev protipoplavne Izbrani izvajalec del Janez vgrajene še iz leta 1975 in tudi Na novo pa je predvidena tudi doline smo v obcini bližje iz-betonom. Do redakcije Naše-varnosti na Vrzdencu sedaj za-Marolt s.p. je položil nove al-premajhnih dimenzij glede na obnova nekaterih hišnih pri­polnjenem nacrtu poplavne ga casopisa so do koncne ure-kljucena. katen cevi, vgradili so zasune današnje potrebe. S tem so se kljuckov, ki so vezani na novo varnosti. Po uspešno opravlje-ditve manjkala le še zakljucna Besedilo in foto: in zracnike. Namestil so tudi tudi obcutno zmanjšale vodne obnovljeno traso. nem razpisu so v zacetku julija dela in asfaltiranje. Zaradi Peter Kavcic dodatni hidrant v bližini vec-izgube po zamenjavi oziroma Peter Kavcic Zacetek rekonstrukcije ceste med Podolnico in nja je v avgustu in zacetku sep- Brezjem tembra. Seme zacne dozorevati avgusta. Imetniki zemljišc so dolžni poskrbeti, da ambrozija cini Dobrova - Polhov Gradec ne cveti in ne semeni. Rastline oz. obcini Horjul. 4. junija 2021 pelinolistne ambrozije je treba sta župan obcine Horjul Janko odstraniti pred cvetenjem ozi-Prebil in župan obcine Dobro-roma tvorbo semen. Lahko se va - Polhov Gradec Franc Se-izpuli cela rastlina ali pa se jo v tnikar podpisala Sporazum o sezoni veckrat pokosi. V obdo­sofinanciranju rekonstrukcije bju od julija do oktobra je treba lokalne ceste LC-067021 Do- rastline sežgati. brova–Horjul (odsek Brezje– Cvetocih rastlin in rastlin z Podolnica). razvitimi semeni nikakor ne V obcini Dobrova - Polhov smemo odlagati na komposte. Gradec se nahaja odsek v dol- Ker se pelinolistna ambrozi­žini 400 metrov, v obcini Hor­ ja po košnji zelo hitro obrašca, jul pa odsek v dolžini 370 me- morajo imetniki zemljišc opra­trov. Skupna vrednost projekta vljati nadaljnja opazovanja vso znaša 448.905,20 evrov. Obci­ rastno dobo in po potrebi izva­na Dobrova - Polhov Gradec jati košnjo ali druge ukrepe za­bo prispevala 256.880,86 evrov, tiranja, da se prepreci nastanek semen. Ker je rastlina alergena, Obcina Horjul pa 192.024,34 pri odstranjevanju uporabljamo evrov. rokavice, v casu cvetenja torej Za uspešno in cim prejšnjo od avgusta do oktobra pa tudi izvedbo projekta so kljucna Obcina Dobrova Cesta bo varnejša in širša zašcitno masko zaradi nevar-tudi soglasja lastnikov zemljišc - Polhov Gradec in Projekt za prenovo cestnega nosti hudih alergijskih reakcij ob cesti. odseka v dolžini 770 metrov je na koži in na dihalih ter sluznici. obcina Horjul sta skupaj Obe obcini sta bili pri tem izdelalo podjetje K Projekt L, Vec informacij o zatiranju pe-pristopili k projektu za uspešni, tako da ni ovir za za-d.o.o., št. projekta: U01/1717­ linolistne ambrozije dobite na cetek del saj imajo z lastniki rekonstrukcijo lokalne 20, januar 2021. Skladno s pro- spletni strani Uprave za varno parcel podpisane služnostne hrano, veterinarstvo in varstvo ceste Dobrova–Horjul jektom bo po rekonstrukciji pogodbe. rastlin, uprava pa je izdala tudi na odseku med širina voznega pasu znašala 2 x V torek, 20. julija 2021, je na Brezjem pri Dobrovi 3 metre, z urejeno bankino po informativno zloženko in plakat sedežu Obcine Dobrova - Pol-Odstranimo ambrozijo! 1 meter na vsaki strani, urejen hov Gradec potekal podpis in Podolnico, ki je V kolikor opazite ambrozijo, pa bo tudi jarek za odvodnja-pogodbe z izbranim izvajal­ pomembna cestna jo ali ustrezno odstranite ali vanje ter kanalete. cem del. Na podpisu pogodbe povezava med obema pa obvestite obcino o lokaciji. Nova vozišcna konstruk-so bili prisotni župan obcine Morda še to, pelinolistno am-obcinama. cija bo sestavljena iz 50-cen-Horjul Janko Prebil, župan brozijo se najveckrat zamenja z timetrske plasti kamnite obcine Dobrova - Polhov Gra­navadnim pelinom in z vrstami Zacetek rekonstrukcije se je grede, 25-centimetrske plasti dec Franc Setnikar, izvajalec zlatih rogoz. zacel sredi avgusta in bo pred-tamponskega drobljenca in del AS-FALTERCEK, storitve, vidoma koncan v treh mesecih.12-centimetrske plasti grobega d.o.o. in predstavniki obeh ob-Postopki pravilne odstranitve Ker gre za pomembno lokal-in finega asfalta. Plocnik in ko-cin. Konec julija pa je sledila še no cesta, ki povezuje Dobrovo lesarska steza tu nista predvi-uvedba v delo. in zatiranje: in Horjul z zaledjem je pro-dena, saj se cestni odsek nahaja Pricetek del je predviden • rocno puljenje, prekopavanje, ožiga­ nje s plamenom metno mocno obremenjena. izven naselja. sredi avgusta 2021. Takrat se V zadnjem casu pa je cestišce Obcina Dobrova - Polhov bodo predvidoma vzpostavile • košnja ali mulcenje na višino 2 cm na odseku Brezje–Podolnica v Gradec in Obcina Horjul sta polovicne zapore ceste. Dela tik pred cvetenjem (kombinirati s slabem stanju, kar posledicno za izbiro izvajalca del oddali prekopavanjem ali ožiganjem in/ali na terenu bodo potekala pri­herbicidi) vpliva na varnost udeležencev skupno javno narocilo. Javni bližno 3 mesece in bodo pred- • veckratna košnja in vsejavanje trave v prometu in višanje stroškov razpis je potekal junija 2021 in vidoma zakljucena najkasneje • površine z vecletno vegetacijo kosimo rednega vzdrževanja cestišca. je bil uspešno izpeljan. Za iz-do konca leta – a to je odvisno ali ožigamo enkrat letno, preden se Vozišce je ponekod poškodo-vajalca del je bilo izbrano pod-tudi od vremena in drugih po­vegetacija strne vano, na nekaterih delih pa je jetje AS-FALTERCEK, storitve, gojev. Cilj obeh obcin je, da bo • v senci ali gostem posevku žvrklja vidna tudi vecja obraba voz-d.o.o. Nadzor nad izvajanjem projekt izveden cim prej. Vse, oslabi išca. Cestišce je tudi ozko in projekta pa bo izvajal Gradbe-ki cesto uporabljajo pa prosijo • kombinirati mehanske in kemicne glede na prometno obreme-ni inženiring Darwin Fink, s. p. za razumevanje in strpnost. ukrepe. nitev potrebno izboljšav, saj Projekt bosta sofinancirali obe Peter Kavcic, je trenutno široko od 5 do 5,5 obcini, glede na delež preno-Besedilo in foto: foto: obcinski arhiv metrov. vljene ceste, ki se nahaja v ob-Peter Kavcic Podpis pogodbe za šolske prevoze Sredi avgusta sta Janko Prebil, župan Obcine Horjul, in Zoran Jazbec, direktor prevoznega podjetja Prevoz tovora in oseb Jazbec Zoran s.p., podpisala Pogodbo o izvajanju prevoza osnovnošolskih otrok v obcini Horjul v šolskih letih 2021/2022 in 2022/2023. Obcina Horjul je v juliju 2021 voze osnovnošolskih otrok z objavila javno narocilo male dolocenega postajališca v posa­vrednosti. Ponudbo je oddal le meznem kraju obcine Horjul do en prevoznik in z njim je Obci-postajališca OŠ Horjul, Šolska na Horjul podpisala pogodbo, ulica 44, Horjul, ter nazaj, kot ki zajema izvajanje prevozov tudi izvajanje prevozov horjul­ za dve šolski leti (2021/2022 in skih otrok v šolo s prilagojenim 2022/2023), in sicer tako pre-programom na Vrhniki. (nc) Ukrepajte, preden ambrozija cveti in semeni! Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je škodljiva rastlina, ki se v zadnjih letih intenzivno širi tudi pri nas in povzroca gospodarsko škodo ter zdravstvene težave v obdobju cvetenja od konca julija do konca oktobra. Ker je tudi alergena, je z Za­konom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia že od leta 2010 Obracun storitve odvajanja in cišcenja odpadne vode uporabnikom v naselju Podolnica JP Voka snaga je konec julija obcanom v Podolnici poslala obvestilo, de je za odpadne vode, ki se iz naselja Podolnica odvajajo v javno kanalizacijo in se ocistijo na cistilni napravi Podolnica, zagotovljeno ustrezno cišcenje na omenjeni cistilni napravi. predpisano obvezno zatiranje ambrozije. Najdete jo na suhih tleh, kot so cestni robovi, bližina pticjih krmilnic in tudi na njivah. Po-gosto jo najdemo med koruzo. V skladu s predpisi so imetniki ze­mljišc dolžni sami odstranjeva-ti ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemlji-šcih. To velja za upravljavce cest, železnic, letališc in parkov ter za obcine, kmetovalce, lastnike vr­tov in vse druge lastnike, upra­vljavce ali najemnike zemljišc. Pelinolistna ambrozija zacne vznikati že zgodaj spomladi, cveteti pa zacne v sredini julija in cveti do oktobra. Višek cvete- V obvestilu tudi pojasnjujejo, da je bila na kanalizacijskem sistemu Podolnica uspešno izvedena rekonstrukcija cistil­ne naprave, ki sedaj že vec me-secev uspešno opravlja svojo nalogo. Na podlagi izvedenih zadnjih meritev na iztoku iz CN Podolnica je ugotovljeno, da iztok iz cistilne naprave ustreza zakonsko zahtevanim parametrom za iztok in s tem ne obremenjujejo okolja, ozi­roma tamkajšnjih vodotokov. Na podlagi ugotovljenega je tako na sistemu Podolnica zagotovljeno ustrezno cišce­nje komunalne odpadne vode od 1. 7. 2021. Zato bodo upo­rabnikom, ki so prikljuceni na kanalizacijski sistem Podolni- ca, z mesecem julijem priceli obracunavati poleg odvajanja komunalne odpadne vode in omrežnine za odvajanje, še cišcenje odvedene komunalne odpadne vode, omrežnino za cišcenje in znižano okoljsko dajatev. Sprememba v obracunu sto­ritev je izvedena na podlagi iz­vedene sanacije CN Podolnica in vzpostavljenega ustreznega cišcenja komunalne odpadne vode, ki je tudi pogoj za zniža­nje okoljske dajatve. Za morebitna dodatna poja­snila so vam pri JP Voka Sna­ga d.o.o. na voljo na telefonski številki 080 86 52. Peter Kavcic Demenci prijazno okolje v centru starejših Horjul Kejžar, ki je vodila projekt, so calo. V centru starejših Horjul veseljem sprejmejo prostovoljce, pri zasnovi in izvedbi sodelova-vabijo, da se jim pridružite na bodisi za družabnike, za vode­li tudi Maša Bizjan, ki je izdelala dveh Alzheimer cafejih, ki bo-nje zbora ali pogovorne skupi­pripomocke po vzoru Montes-sta organizirana 24. 8. in 7. 9. ne. Ce se cutite nagovorjeni in sori pedagogike, Darja Cadež s preko zooma. Internetno pove-bi radi sodelovali, vam bodo cudovito poslikavo sten na ho-zavo na zoom predavanja najde-vse informacije kako lahko po­dnikih in dr. Sabina Šegula, ki te na spletni strani centra www. magate s svojim znanjem in do-je izvedla zasaditev ustreznih deos.si/horjul/. bro voljo podali v socialni službi Kakovost življenje v trebe in jih pri tem podpremo. Novo pridobitev so proslavili s rastlin. Direktorica vabi tudi vse, ki bi centra starejših Horjul. Do konca leta nacrtujemo vsaj prireditvijo, kjer so kot prvi na A s tem se aktivnosti in oza-si želeli aktivno vkljuciti v nji-Besedilo in foto: starosti je v veliki meri še dva Alzheimer cafeja’ sta po-oder stopili otroci iz horjul-vešcanje o tej bolezni še ni kon-hov program kot prostovoljci. Z Peter Kavcic odvisna tudi od zdravja vedali Maša Bizjan in Patricija skega vrtca, pa so 2. 7. otvorili posameznika. Frece, socialni delavki priprav-prenovljene površine, ki sedaj nici v CS Horjul. omogocajo vec gibanja, zasadili Da bi bivanje v domu starejših so visoke grede s primernimi potekalo v polnosti so poskrbeli rastlinami, ki spodbujajo k sti- Uradna otvoritev Prenova v domu starejših s prenovo oddelka za stanoval-V Centru starejših Horjul so ku z zemljo, uredili refleksno ce z demenco po najsodobnej-ponosni na prenovo enot za terapevtsko pot in koticek za ših dognanjih. stanovalce z demenco, kjer z umirjanje ter sprošcanje. Julkine ucne poti V zadnjih mesecih so bili v inovativnimi pripomocki spod-Direktorica Anamarija Kejžar DEOS Centru starejših Horjul bujajo stanovalce k aktivnostim. pojasnjuje: ‘Stik z naravo pozi­zelo aktivni, saj so prenovili oba Pri oblikovanju aktivnosti so iz-tivno vpliva na vecino ljudi, s atrija enot, kjer živijo stanovalci hajali iz življenjskih zgodb po-spodbujanem gibanja pa želimo v Medgeneracijskem središcu z demenco ter prostor za pri-sameznikov, njihov želja, zmo-doseci izboljšanje razpoloženja, reditve, kjer lahko stanovalci žnosti in potreb. ter pri stanovalcih z demenco telovadijo, si pripravijo piknik, Aktivnosti imajo visoko sto-zmanjšanje tesnobe, razdraže­poslušajo koncerte in se družijo pnjo varnosti in so prakticno nosti in depresije. s svojimi svojci na prostem. naravnane. Pomembno je, da S tem stanovalcem omogo- Poleg urejanja prostorov so clovek z demenco uživa, ima cajo prijazno in varno okolje. ogromno energije vložili tusi v zaupanje v aktivnost in dobi Stanovalci so se najbolj razvese­izobraževanja. Razne aktivno-obcutek vrednosti. S pomocjo lili visokih gred, ki omogocajo sti na podrocju prepoznavanja aktivnosti ohranja svoje kogni-aktivnost vrtnarjenja. Veselje demence in življenja z demen-tivne sposobnosti, fino motori-je slišati in videti zadovoljne co, so organizirali tako za zapo-ko in posledicno samostojnost. stanovalce, ko ti recejo kako so slene, kot tudi svojce in lokalno To pa je seveda glavni cilj tako srecni, ko koncno spet lahko skupnost. Vse to z namenom, bolnikov kot njihovih najbižjih. vrtnarijo.’ Poleg dr. Anamarije da pomagajo z informacijami, znanjem in ozavešcanjem kako pomagati bolnikom in njihovim svojcem. Tako so marca in aprila pri­pravili dva Alzheimer cafe-ja. Na prvem predavanju so go-vorili o prvih znakih in prepo­znavanju demence v družbi. S predavanjem so prispevali k ustvarjanju prijaznejše družbe ljudem z demenco in njiho-Cebelarsko društvo pridejo do cebeljih pridelkov ji tudi ucilnica na prostem. To vim svojcem. Takšna družba in izdelkov, ki se uporabljajo je velik lesen paviljon pravilne Dolomiti Polhov Gradec omogoca, da ljudje z demenco v prehranski, kozmeticni, le-šestkotne oblike, ki je znacilna je v sodelovanju z in njihovi svojci niso stigmati­karniški … industriji. Cisto od za satje. Vabljeni v Medgene­zirani, poznajo svoje pravice, Obcino Horjul v sredo, blizu si oglejte šolski cebelnjak, racijsko središce pri OŠ Horjul so vkljuceni v družbo in imajo 16. 6. 2021, izvedlo v katerem ucenci OŠ Horjul na ogled Julkine ucne poti! podporo, ki jo vsekakor potre­uradno otvoritev pod mentorstvom izkušenega Nosilec projekta je Obcina bujejo. Tema drugega predava-Julkine ucne poti v cebelarja Janka Prebila, horjul-Horjul, partnerji v projektu pa nja je bila s podrocja aktivnosti skega župana in predsednika so DEOS, d.d., PE Center sta- Medgeneracijskem za ljudi z demenco. ‘Predstavili Cebelarskega društva Dolomi-rejših Horjul, OŠ Horjul, ŠRD središcu pri OŠ Horjul. smo pomen motivacije in dnev-ti, vsako leto pridelajo med za Extrem, Cebelarsko društvo ne rutine za življenje oseb z de­ tradicionalni slovenski zajtrk Dolomiti Polhov Gradec in menco. Del predavanja pa je bil Horjulska cebelica Julka za otroke v horjulski šoli in Cebelarska zveza Slovenije. posvecen prakticnemu prikazu tako tudi uradno vabi obisko­ vrtcu. Julkina ucna pot vodi Naložbo sta sofinancirala aktivnosti, ki jih lahko izvajajo valce vseh generacij na ucno tudi mimo medovitih rastlin Republika Slovenija in Evrop-pot, ki na poljuden nacin pred­tako svojci doma kot strokovni in sadovnjaka, kjer ucenci spo-ska unija iz Evropskega sklada delavci v institucijah. S preda­ stavi skrivno življenje cebel in znavajo vešcine sadjarstva in za regionalni razvoj. vanjem smo prikazali, da lahko njihov pomen za nas ljudi in vrtnarstva. Ob sadovnjaku sto­kljub bolezni ljudje z demenco za okolje, v katerem živimo. živijo kakovostno življenje, kjer Spoznajte bogato dedišcino je pomembno, da prepoznamo cebelarstva na Slovenskem in njihove zmožnosti, želje, po-na Horjulskem, kako cebelarji Petje je moje veselje in to veselje delim med ljudi Pogovarjali smo se z Barbaro Mlinar iz Podolnice. Po poklicu je farmacevtka, ki kot raziskovalka deluje v enem naših najvecjih farmacevtskih podjetjih, v prostem casu pa se posveca svoji veliki ljubezni – petju. V letih pred pandemijo smo jo lahko poslušali, ko je na odru Prosvetnega doma prepevala slovenske popevke, mocno pa je bila vpletena tudi v orga­ nizacijo teh kulturnih prireditev. Kljub temu, da nastopanje v casu pandemije za ljubiteljske glas­ benike prakticno ni bilo možno, je s svojo energi­ jo in petjem navduševala kar s svojega balkona, v domu starejših in preko interneta. Povejte nam, iz kje prihajate, po vašem govoru sodec niste domacinka? Izhajam iz Lovrenca na Pohorju, študij farmacije pa me je pripeljal v Ljubljano, kjer sem tudi spo­znala Ljubljancana in sva si tu v Podolnici ustva­rila dom, kjer sedaj živiva že vec kot 15 let. Od kod izhaja ljubezen do petja? Že v osnovni šoli sem prepevala v pevskem zboru, v srednji šoli sem kratek cas obiskovala tudi šolo petja klasicne smeri. Po poroki so prišli otroci in enostavno ni bilo vec toliko casa za petje, da sem to opustila, no pozneje pa sem se vrnila na­zaj k petju. V tistih casih se brez šolanja oziro-ma akademske izobrazbe tudi ni dalo solisticno prepevati, danes pa je vse skupaj lažje. Šele pri 38 letih sem potem, ko so bili prvi trije otroci vecji, ponovno zacela vaditi solo petje. Šlo je za splet nakljucja in želje po izpopolnjevanju ob tem, da sem imela vedno veselje do tega hobija, kar je tudi dokaz, da ni nikoli prepozno, da pocneš tisto, kar te veseli. Ko sem namrec pela v mešanem pev­skem zboru v Horjulu, tam sem pela pet let, me je motilo, da sem bila kot sopran pogosto hripava, kar je bilo naporno za glasilke. To sem želela po­praviti s pravilno tehniko petja in se lotila s šola­njem solo petja pri gospe Marini Gerkšic iz studia bel Canto in kasneje nadaljevala pri gospe Željki Predojevic (Vocal BK studio). Zadnja tri leta pa sem se izobraževala pri Darji Švajger na Vrhniki. Kako ste skozi leta razvijali svojo tehniko in slog petja? Ko sem bila stara 20 let ni bilo takšnih možnosti izbire, kot jo poznamo danes. Malo sem se ukvar­jala z zborovskim petjem in s klasicnim petjem ter nazadnje s petjem popa. No, kasneje, z razvo­jem tehnologije, ki omogoca glasbeno podlago, pa je postalo vse skupaj lažje. Vcasih si moral dobiti recimo pianista za spremljavo, danes pa si pridobiš glasbeno podlago in lahko nastopaš brez instrumentalistov. Nastopati o spremljavi žive glasbe je seveda še vedno prav poseben car, zato smo pred pandemijo s soorganizatorkama Ireno Hozjan in Martino Cepon uspešno izpeljali vecer slovenskih popevk v Horjulu, ki je bil zelo lepo sprejet. Šest let smo prirejali te vecere, kjer smo dali prostor ljubiteljskim pevcem, da pokažejo in razvijajo svoj talent. Vsa ta situacija s pandemijo je seveda te aktivnosti onemogocila. Ampak vseeno ste se znašli in nasto­pali na primer v domu starejših obcanov. Kako ste doživljali to obdobje? Po zgledu italijanskih glasbenikov, ki so prepeva­li iz svojih balkonov, sem tudi sama marca 2020 pripravila koncert kar z mojega balkona za sosede in mimoidoce ljudi. Bilo je lepo doživetje s priso­tnostjo nekaj malega treme, ki ti pomaga, da se vseeno malo utrdiš za nastope. Predvsem pa sem v tistem težkem casu lahko ponudila malo zaba­ve in sprostitve sosedom in mimoidocim, ki niti niso vedeli, da imam tako veselje do petja. No, ampak vseeno ni isto kot na koncertu pred vecjim obcinstvom, ko je med umetnikom na odru in publiko neka posebna vez? Stik s publiko je v obdobju korone vsekakor manj­kal, a po drugi strani me je to spodbudilo, da sem posnela tudi nekaj svojih pesmi in jih objavila na spletnem portalu youtube, kjer imam kanal Barbara Mlinar. No, priznati moram, da pred pandemijo spet nisem toliko nastopala, kakšnih pet nastopov na leto se je pa vseeno nabralo. V tem zadnjem casu sem tako nastopila le v domu starejših obcanov v Horjulu in v Mengšu, kar je bilo izredno prijetno doživetje. Lahko recem, da je stik s to publiko v bolj intimnem okolju, v manj­šem prostoru, še bolj pristen. Ljudje pojejo skupaj z mano, uživajo in me vedno znova preseneca­jo, koliko pesmi znajo. Od modernih skladb do tradicionalnih pesmi. Zanimivo, vedno imajo na koncu še glasbene želje, od vseh pa si najbolj želijo slišati narodne pesmi in popevke. Vedno so nav­dušeni, ko zapojem pesmi Elde Viler, Majde Sepe in Marjane Deržaj in kar zaživijo ob teh pesmih. Katere pesmi so vam najbolj blizu? Vsekakor slovenske popevke iz zlatih 60. in 70. let iz novejšega obdobja pa vsekakor Ditka Cepin. Imate kak nasvet za vse, ki bi se radi ukvarjali s petjem? Vsekakor, z veseljem. Kdor si želi izpopolniti glas in želi napredovati, ne da bi utrujali glasilke, naj se izpopolnjuje na urah solo petja pod strokovnim vodstvom. Tudi v srednjih letih lahko zacnete. Po-znam celo gospe, ki so zacele s šolanjem petja pri uciteljih pri svojih 60. letih. Nikdar ni prepozno, ce si to res želimo. Sicer pa so odlicne priložno­sti za izpopolnjevanje petja razna praznovanja, rojstni dnevi, morda tudi karaoke. Dandanes si lahko preko racunalnika ali telefona predvajamo glasbeno podlago in se tako naucimo skladb vseh zvrsti. In enako velja tudi za ostale vrste ume­tnosti ali aktivnosti. Ce kdo želi slikati, ustvarjati, klekljati, … ni nikoli prepozno. Pride cas, ko otro­ci odrastejo in pride cas za ucenje ter izpopolnje­vanje, kar lahko potem delijo naprej drugim. Ce bi se morali odlociti za eno pesem, katera je vam najljubša? Uh, naj pomislim za trenutek, v razlicnih obdo­bjih so to zagotovo razlicne skladbe ampak, ce se moram odlociti le za eno, je to danes Ditka Cepin s pesmijo Drugi breg želja. Besedilo in foto: Peter Kavcic Uspešna in poucna delavnica ‘Ali poznaš domaci kraj’ Konec junija so v društvu upokojencev pod vodstvom Matka Zdešarja izpeljali zanimivo delavnico v naravi z zelo primernim naslovom za ta cas, ko smo zaradi vsem znanih omejitev hoceš ali noceš pobližje spoznali domace kraje in ugotovili, da v resnici živimo v zelo lepih krajih, ki lahko veliko ponudijo, le malo se je treba potruditi. Glede na cas košnje, ki so jo opravljali ravno v casu delavni­domacija se je po 1. svetov­ni vojni uspela ohraniti kljub vsem tegobam, na bangerju še vedno najdemo letnico 1779, na portalu pa 1868. Pot so nadalje­vali prek Turnške žlebine cez Plešce proti Kangelci na Koreno in nato navzdol proti Pipanu in Blašku. Obšli so tudi izvir Horjul-šcice in ogledali prvi horjulski mlin pri Pipan in nato še mimo Ziskovega mlina, ki tudi ni vec v uporabi. Ta prvi del delavnice ‘ali po­znaš domaci kraj’ so zakljucili pri cetrtem Malnarjevem mli-nu. V kolikor želite vec informacij ali ce bi se radi pridružili druge-mu delu delavnice, vam bodo v ce, je bila rdeca nit spoznavanja li, senožeti so v naši obcini kar no kosijo le enkrat letno in da od Vitkarjeve hiše, kamor je kot statev, ki datirajo v leto 1776 in društvu upokojencev z veseljem domacih krajev beseda senožeti. lepo zastopane in vedno lepo predstavljajo dragoceno podo-deklica rada zahajala pisateljica kjer je delal zadnji horjulski tka-pomagali oziroma vas povabili Ta izvira iz besede žeti, saj so okrašene s travniškim cvetjem. bo naših krajev, so udeleženci Kristina Brenkova, ko je svoji lec Martinov Tone. Pri Ramovš na poucen sprehod. jih vcasih kosili kar s srpi zaradi Ob tem, da so vse prisotne krenili na pot mimo nekdanjega teti nosila še tople hlebcke kru-je pohodnike s cajem postregla Peter Kavcic, strmega pobocja. No kakorko-spomnili, da se senožeti obicaj-Žagarjevega mlina, ki ni dalec ha. Pot jih je vodila tudi mimo gospodinja Jožica. Zanimivo, Foto: obcinski arhiv Lokalno pridelana jajca z novim dobaviteljem Lokalno pridelana hrana je kakovostna, sveža, predvsem pa veste, kaj postavite na mizo in kdo stoji za pridelki. Lokalna pridelava in lokalna potrošnja je zato trend, ki mu je pametno slediti. Zgledi pa vlecejo, mar ne? na Slovenski cesti 7 v Horjulu. V Horjulu že nekaj casa lahko Žal se je tedanja ponudnica dobite domaca sveža jajce iz Renata Koncan, odlocila, da jajcemata, kar je izredno pre-zaradi spremembe in zaostri­prosto, ucinkovito, predvsem tve zakonodaje dejavnost opu-pa deluje vsak dan in ob vsaki sti. Kljub temu je bila oskrba uri. Jajcemat se je decembra z jajci nemotena tudi v kasnej­ šem obdobju. 2020 preselil na novo lokacijo Ker je bil jajcemat dobro obiskan in ker se na obcini Horjul prizadevajo ohranjati dobre prakse, so za oskrbo jaj­cemata našli novega ponudni­ka. S tem so dosegli, da ta ni­koli ni prenehal z delovanjem, res pa je, da ga od avgusta na­prej polnijo pridelovalci Kme­tije pr’ Gošavc. Vabijo vas, da še naprej kupujete jajca proste reje iz tega jajcemata, saj s tem podpirate lokalno pridelavo kakovostne hrane. Peter Kavcic Foto: obcinski arhiv Podaljševanje pravic iz javnih sredstev datek, subvencija najemnine) V KOLIKOR UVELJA-morajo upravicenci sami vložiti VLJATE LETNE IN ME-vlogo za priznanje prve pravice, SECNE PRAVICE, VAŠE za podaljšanje pravice in v pri-VLOGE REŠUJEJO ENOTE meru sporocanja sprememb. CENTRA, CE PA UVELJA­VLJATE SAMO LETNE PRAVICE PA VLOGE RE- Kdaj oddati vlogo? ŠUJE SLUŽBA ZUPJS. ce pravico uveljavljate prvic, vlogo oddate na obrazcu »Vloga Vec informacij najdete tudi na za uveljavljanje pravic iz javnih spletni strani CSD Ljubljana. sredstev«, na primer rojstvo otroka ali vpis v vrtec; CSD Ljubljana - Most do vaše ce sporocate spremembo (po)moci. (spremembo števila oseb ali upravicencev, spremembo ali vkljucitev v vzgojno izobraže- Informacije in kontaktne valni zavod, spremembo statu­sa ucenca, dijaka ali študente in številke CSD Ljubljana: spremembo vrste periodicnega Centri za socialno delo katere pravice imamo. dohodka, pri državni štipendiji Služba ZUPJS, 01/475 08 50, LETNE PRAVICE (otroški pa tudi druge okolišcine, ki jih 01/ 01/475 08 75 smo v mesecu avgustu dodatek, državna štipendija, ureja Zakon o štipendiranju priceli s povecanim Enota Ljubljana Vic Rudnik: subvencija vrtca, malice in ko-Zštip-1), spremembo oddate na obsegom dela pri 01/200 21 40, sila) podaljšujemo po uradni obrazcu »Obrazec za sporoca­odlocanju o pravicah iz dolžnosti. To pomeni, da vlo-nje sprememb«. gpcsd.ljvic@gov.si javnih sredstev. go za podaljševanje omenjenih Rok za izdajo odlocbe je 2 Enota Logatec: 01/759 06 70, letnih pravic stranka ne vlaga, meseca. gpcsd.logat@gov.si To je cas, ko se vlagajo vloge saj CSD-ji po uradni dolžnosti ob zacetku šolskega oziroma odlocamo o nadaljnji upravice-NOVOST: Od 1. julija Enota Vrhnika: 01/750 62 70, študijskega leta in ko prvic nosti do pravice. 2021 o podaljšanju letnih gpcsd.vrhni@gov.si otrok vstopi v vrtec. Pri tem je MESECNE PRAVICE (de-pravic odlocamo tudi z in-pomembno, da smo pozorni, narna pomoc, varstveni do-formativnim izracunom. Gasilci PGD Vrzdenec so od julija bogatejši za gasilsko vozilo GVM-1 slabih 26.000 evrov, strošek nadgradnje za gasilsko upora­bo pa še dodatnih 6.000 evrov. Nadgradnjo je izdelalo podjetje Webo d. o. o., ki je v vozilo na­mestilo opremo za zavarova­nje kraja intervencije, opremo za nudenje prve pomoci in za pomoc pri reanimaciji. V pri­hodnje bo dodatno kupljena še prikolica, na kateri bo namešce­na prenosna motorna brizgalna, oprema za izvedbo tro-delnega napada in oprema za razsvetlja­ vo (agregat in reflektorji). Pri vseh nakupih nam je iz­datno financno pomagal Vaški odbor Vrzdenec, za kar se jim gasilci iskreno zahvaljujemo. Dodatno bomo za omenjeni na­kup preko gasilske zveze Horjul pridobili tudi obcinska sredstva. Kupljeno vozilo Volkswagen Transporter bo zamenjalo vo­zilo GV1 – TAM. Tega smo v društvu ljubkovalno imenovali Prostovoljno gasilsko »naš tamcek«. V tridesetih le­ društvo Vrzdenec je tih, kolikor je služil vrzdenškim gasilcem, pa smo se nanj sko-raj custveno navezali. Tamcka od julija bogatejše za gasilko vozilo GVM-1. bodo gasilci prodali, presenetlji- Gre za gasilsko vozilo za vo je zanj kar precej zanimanja, prevoz moštva, znamke najverjetneje pa bo odšel v ka- Volkswagen Transporter kšno od sosednjih, južnih držav. Novo vozilo smo v društvu z vodnim slavolokom sprejeli 17. 2.0 / TDI 4Motion, letnik 04/2018. Tri leta staro 7. 2021, skozenj pa ga je, kot se vozilo je uvoženo iz spodobi, spremljal, naš izkušeni Nemcije in je z ustrezno obstoja prostovoljnega gasilske-ustrezen Kmalu za tem se je po­tamcek. Veselimo se uradnega ga društva, ki jo bomo prazno-kazala priložnost za ugoden na­ nadgradnjo prilagojeno prevzema in praznovanja 90. vali v letu 2022. Ustanovljena kup tri leta starega vozila Volks­ za gasilko uporabo. obletnice društva prihodnje je bila komisija za nakup vozila, wagen Transporter, ki smo jo z leto, v upanju, da bodo epidemi-Nakup vozila je januarja 2021 naloga te komisije pa je bila, da veseljem izkoristili. ološke razmere takrat koncno potrdil upravni odbor PGD najprej razišce opcije, preveri Z izbiro rabljenega vozila smo dovolj dobre, da se bomo vrteli Vrzdenec, z dogovorom, da se cene, in ugotovi, kakšen nakup stroške nakupa znižali na polo-v polki in valcku. vozilo zamenja do 90. obletnice je za PGD Vrzdenec najbolj vico: strošek podvozja je znašal PGD Vrzdenec Nega kože po poletju Prekomerna izpostavljenost mocnim soncnim žarkom povzroci neželene spremembe na koži. V najslabšem primeru so to opekline. Lahko se pojavijo pigmentni madeži, ki so vidni kot temno rjave lise. Koža na obrazu postane izsušena ter imamo obcutek zategovanja. Posledicno so gubice in ka­pilare še bolj izrazite. V tem primeru je priporocljiva obno­vitvena nega obraza. Kako poteka? Zacne se s pogovorom o dosedanji negi kože. Sledi ci-šcenje obraza in podrobna analiza. Piling bo odstranil odmrle celice vrhnjice, prah in umazanijo iz por ter celo neka­tere ogrce. Sledi nanos vlažilne maske in sprošcujoca masaža. Kombinacija, ki kožo navlaži, izboljša njeno prekrvavitev, blagodejno deluje na videz gu­ bic in tonus, ter ji povrne sijoc izgled. Na koncu sledi nanos dogovoru). kreme in svetovanje, glede - Koža bo po negi obraza: na- Judita, uporabe izdelkov za domaco vlažena, nahranjena, obno­ masažni in kozmeticni salon uporabo. vljena, sijoca, gladka, prožna, zmanjšana bo vidnost gubic, Kaj boste pridobili: rdecice in pigmentnih ma-Ljubljanska cesta 19, - Brezplacno analizo, po kate-dežev. 1354 Horjul ri boste spoznali vaš tip kože. - Iz salona boste odšli suvere- Rezervacija termina na telefonsko - Oblikovane obrvi in odstra-ni glede uporabe kozmetike, njene obrazne dlacice (po primerne vašemu tipu kože. številko: 068-645-507 Sodelovanje na natecaju za olimpijski plakat nih celin. Izkazujejo olimpijske vrednote, kot so spoštovanje, prijateljstvo in srecanje športni­ kov vsega sveta. Pripravili smo olimpijski koticek in v njem razstavili likovne izdelke otrok z motivi športnih dejavnosti. Nastal je skupek risbic, ki smo jih sestavili v mozaik, ga oboga­ tili z olimpijskima maskotama, medaljami žlahtnih kovin in ga poslali na natecaj Olimpijski plakat Tokio 2020. Tokio, Japonska, kje je ta deže-la, v kateri se bodo odvijale po­letne olimpijske igre? V Velikem slikovnem atlasu sveta smo do-bili veliko informacij o tej deželi. Tudi naša bakla v obliki ce­šnjevega cveta je potovala po vrtcu in obiskovala prijatelje ostalih skupin. Med izvajanjem casu osvojile spretnost vožnje Na olimpijske igre smo že brez stranskih kolesc. malo pozabili, potem pa kot športnih nalog v Na povabilo Olimpijskega strela z jasnega dobimo novico. programu Mali soncek komiteja Slovenije, da se ude-Olimpijski plakat Tokio 2020, smo se seznanili z ležimo sodelovanja na natecaju skupine Pikapolonice, je zase­ razlicnimi športi, katerih Olimpijski plakat Tokio 2020, del 1. mesto v kategoriji vrtcev. zacetki segajo prav v smo se seznanili še z ostalimi Super! Bili smo veseli novice, še zgodnja otroška leta. športnimi disciplinami, ki se bolj pa nagrade – izleta v Kek­bodo predstavile na poletnih cevo deželo, svecane razglasi-Pri fantih sta najbolj poznana olimpijskih igrah. tve rezultatov pa se je udeležil nogomet in košarka, deklice pa Zanimivi so nam postali gospod ravnatelj Aleksander so navdušene nad kolesarje-olimpijski krogi, ki predstavlja-Gube. njem, saj so nekatere prav v tem jo vseh pet med seboj poveza-V.Š. Sezona inline hokeja se je že zacela Horjulski hokejisti v no imamo velike, predvsem pa nim ciljem in upamo, da nam optimisticne plane v mlajših nacrtov ponovno ne unici ko­ novo sezono vstopajo kategorijah. Z ekipo do 18 let ronavirus.’ z drznimi nacrti bomo nastopili v italijanskem na mednarodnih državnem prvenstvu in se Otroci vabljeni na brezplacni prizorišcih. Pri vsem udeležili tudi mednarodnega trening tem je še posebno turnirja v Španiji, ki bo pote-V svoje vrste horjulski inli­zanimivo, da stavijo na kal decembra. Z mlajšimi ka­ne hokejisti vabijo tudi mlade tegorijami pa želimo nastopiti mlade igralce. športne navdušence med 4. in v hrvaškem klubskem prven­ 10. letom starosti. V kolikor stvu in slovenskem državnem Sredi avgusta so s treningi otroke zanima ta šport ozi­prvenstvu, ki bo letos potekal zaceli v mlajših kategorijah. roma bi ga radi preizkusili, se skozi celotno sezono. V clanski Trenirajo na “suhem” v oko-lahko udeležijo treninga (brez­ kategoriji pa je seveda glavni lici dvorane, kjer pridobivajo placno), kjer tudi poskrbijo za cilj osvojiti naslov državne­ kondicijo in moc za zacetek opremo in veliko zabave. ga prvaka Slovenije. V klubu treningov na igrišcu. Tim Fink Besedilo in foto: mocno stremimo k zastavlje­ pojasnjuje: ‘’Za letošnjo sezo-Peter Kavcic Julkin športni dan za najmlajše V sredo, 23. 6. 2021, smo se skupine Metulji, Murni, Kresnice in Cebele odpravile na Nastop malo nogometno igrišce pri Osnovni šoli Horjul, kjer je potekal Julkin športni dan. prvošolcev bodocim Na igrišcu sta nas pricakala cebela in cmrlj, ki sta imela za nas pripravljene prav posebne naloge. Otroci šolarjem so se najprej spremenili v cebele in cmrlje, potem pa le-tali cez travnik poln rož, nabirali, prinašali in odnašali Pesem je most, cvetni prah ter tekmovali v nogometu in vlecenju vrvi. ki razlicnosti spaja, Nato so se sprehodili po cebelji poti, na kateri so pogu-je kot studenec, ki žejo gasi, mno izvajali naloge, ki jih je za njih pripravila Julka. Na sonce, ki gore ledene odtaja, koncu so si nadeli cebelje kostume, se slikali kot cebelja roža, ki naše življenje krasi. družina in si privošcili kozarec vode. Ker so uspešno opravili vse Julkine naloge, so za nagrado prejeli Julkine (N.Razboršek) medalje. Prav zares so si jih zaslužili. M.O. Vez med vrtcem in šolo v Horjulu je krepka. Vsako leto pozimi se otroci ob vpisu v šolo na delavnicah spoznajo s šolskim prostorom. Vedno so povabljeni še ob koncu pomladi v prvi razred, ko lahko ob spremljanju pouka zacutijo, kako tece delo v šoli. V letošnjem šolskem letu smo prvošolci po­vabili svoje naslednike na krajši nastop na naše šolsko dvorišce, pred svoji ucilnici. Svecano oble-ceni smo zaplesali Diradi-cindaro in zapeli osem otroških pesmi, ki smo se jih naucili med letom. Naše srecanje smo sklenili z darilom. Vsak bo­doci prvošolcek je dobil Bruho-zmajcka, katerega smo izdelali v casu jutranjega varstva. Veseli smo, da smo lahko približali pogled v šolo svojim zanamcem. Želimo jim, da jim bo lepo v šoli, kot je nam! Zapisali razrednicarki prvih razredov, Mojca Potrebuješ in Irena Cadež. Eh, klapa, da mi je pomisliti nazaj, do tja, ka­mor komaj še sežejo dlacice na pajkovih nogah spomina. Kakor je nebogljena zgodovina nas, posameznih bitjec, nam ne preostane drugega, kot da se pomilovanja vredno za en zorni kot in sveto lepo za drugega oziramo cez rame lastne­ga obstoja in z vsakim zamikom vratu postaja-mo bližje castitljivemu liku sivolasega starca, ki le še z lastnim kašljanjem prica o davnini prete­klosti, daljni, cudni, izza vekov. To pocnem zdaj sam, ko drsim, kot kapljice po lehnjaku in nalagam zgodbo o modrasovi jasi. To je eden zgodnejših spominov … Eden tistih, pomembnih, odlocujocih. Kmalu, ko sem podpisal lastno pamet, smo se preselili iz stare bajte, stare odslužene šole pri potoku poleg cerkve v novo zgrajeno lastno hišo na rob doline Stajanška. Tu, v tem kotu med s hrasti poraslem Brezovcu in prijaznim Lupar­jevim gricem, se sonci travnat jezik, preden se dvignejo strmine pod Koreno. Dva potoka primezita iz pobocij, nabereta se vsak iz nekaj studenckov in klokotajocih izvirkov lehnjaka, preslice in ostale zelenjave, ki bohotno odganja povprek teh mokrišc. Krasen svet, moja domo­vina otroških strmenj. Tu je bilo vse bogastvo, ki mi je leglo v dušo kot dolg, ki ga odplacujem zdaj in vedno, kadar se zgodnjih lepot napita duša pobija ob prizorih cloveške groze. Tam so bili raki v vodi in rdecepikaste postrvi, lepenci na šentjanževkah, lastovicarji in dnevni pavlincki, postovke, kanje, stare jablane, lisicine, drevesa in skrivališca, sonce in sneg, div ji vrtovi za vso cudežno paleto otroških sanj, poezije, neznanih sladkosti, krvavih vojn, samospoznanja vsemo­gocega. Rano sonce, kakor na starih barvnih fotografijah sije na tisti dan. Ne pomni zacetka, ne konca tega srecanja na modrasovi jasi, nit se trga in izgubi. Vidim pa nas štiri, mamo, oceta, brata in sebe, kako smo mimo stare Koprivcove kmetije zavili po zgornji poti. Dan zgodnjega poletja je bil. Ob poti je stal stari Koprivec. Pred njim sem zardel in poln slabe vesti trpel cas, ko sta se oce in mama z njim pogovarjala. Z njim, starcem iz legende, me je vezala cudna prigoda, še en spomin otroških casov. Namrec, ko smo štirje pobalini Stajanška prvic sploh upali na vrh Luparjevega grica, še tako rosno smrkavi, da smo kdaj prinesli kak drekec v hlac­nici domov, smo na travniku, ki povezuje gric s Koreno srecali starega Koprivca. Nepozabno strašno se je pojavil na stezi in v škornjih, ki so nam segali vsaj do pasu, koracil mimo. Gologlav, siv, divje zmršen, grdogled starec. In ko smo dr­seli mimo trepetajoc, nas je ogovoril. Meni se je zdelo, kot bi zarencal, pa je slekoprej le rekel, »Kga je zdej, vuotrac, kžau pa ste?« Marko, ne vem, kaj ga je picilo, pa je odrezal: »Kaj vas pa briga!« Najbrž je še njega samega presenetilo, da mu je to zletelo z jezika. Koprivcu, ki je bil že mimo, je zasukalo glavo, kot bi ga udaril. Zahrešcal je nekaj robatega in s tistimi škornji zahlacal proti nam. V hipu smo jo švignili s steze in trave, kot bi nas zajela sapa vzhodna in nas pometala v leskovo grmovje, ki se je takrat in se še obilno razrašca tam ob goz­du proti cesti do Ramovša. Prav tam pod cesto stoji hišica. Iz nje je takrat, ko smo se potuhnili v grmovje, stopila žena, škrbasta, v crnem, z ruto globoko nad ocala. Tagladka Ivanka. Ena tistih zadnjih siromakov prejšnjih casov, kakor so živeli po vaseh in je njihova prisotnost držala vez z necim starim, za kar zdaj sploh ni imena kin razlage. Mi v grmovju smo pa videli carovnico … Po-polnoma prestrašeni smo doma hiteli razlagati, kakšne reci še živijo po pobocjih Korene. Divji možje in carovnice z ocali … Ne spomnim se, o cem so govorili tistega dne stari Koprivec, moj oce in mama. Ne vem, ali je bil stari tudi tako obdarjen z domišljijo kot njegov sin France. On je bil poslednji iz rodbine, Modrasova jasa na koncu ostal sam na gruntu, ki sta ga prerasla cas in robide. Mi pa smo odrinili gor proti Koreni. Preckali smo glavni potok in po nekaj korakih navkreber smo že bili na modrasovi jasi. Takrat je to še bila res jasa, kos travnika se je svetil nad stezo, take-ga, ki ga je enkrat na leto postrgala koprivceva kosa in je bilo morda za dva koša mrve. Ker je pobocje strmo uprto proti jugu, je bilo priprav-no mesto za živali, ki ljubijo toploto. In med njimi najbolj strašljivo imenitni so bili modrasi. Na robu, med travnikom in gozdom, je izviral cudovit studenec. Izvijal se izpod globoke ma-hovnate skale, potem pa se razlezel po strmini in gradil cudežno pokrajino iskrecega curljanja, kapljanja cez lehnjakasto tvorbo, ki se je kopici-la vse do steze. Tam se je voda zbirala v strugi in tekla cez stezo v skopanem kanalcku. Vedno, kadar smo šli mimo, smo tam tudi pili. Poseben prostor. Cudovito mil in privlacen, hkrati pa del groze vzbujajoce modrasove jase. Mati, ki se je bala kac, se je tresla vsakokrat, ko smo na sprehodih zašarili korak od uhojenih poti, se je seveda ob dejstvu, da precimo mo-drasovo jaso, bala. Jaz, mladic, sem se jo držal, starejši brat pa jo je z atom ubral po stezici nad potjo. Mama je moledovala, naj ne bosta brve­žna in naj ne silita v nesreco. Ata pa je vztrajal iz principa. Gorazd je nenadoma zavpil. »Kaca, kaca!« Mama na stezi spodaj je zacela kricati, naj gre stran, oce je zamahnil s svojo borovo gorja-co …Vse to, kar pripovedujem do tu, je posoljeno z logicnim sklepanjem, slike so komaj vidne ali pa jih sploh ni. Od tu naprej pa tocno vidim pri­zor, mi štirje na stezi, na tleh med nami modras v smrtnem boju z ocetovo okovano palico. V poslednjih krcih, ko se je že razbit sesedal vase, vidim široko odprt gobec, ki v poslednjih krcih pada vznak. Mali premagani zmaj. Ta slika me pretresa še zdaj. Tisto , v resnici majhno ne­žno bitje, grobo in nerazumljeno napadeno od velikanov,- njegovi zadnji trenutki brezupnega upora, edinega, kar kaca ima, odprtih ust pro-ti osti okovane gorjace, ki ji je potem zdrobila glavo. Vsi polni adrenalina smo obstali nad njim, ubitim modrasom. Oddihovali smo se, kot bi dobili svetopisemski boj. Oce je premagal zmaja, zlobno, strupeno kaco, strah in trepet sleherni­ka. A že tedaj sem z delom oci videl in z delom srca cutil bolecino, ki ji nisem znal dati imena. Trupelce smo položili pod brinov grm, ki je ra­stel tam še dolga leta in nas vedno spominjal na dogodek, ki je postal eden svetih izrocil družin­ske kronike. Morda tako mocno, da je slika v spominu ter­jala prepoznati bolecino otroškega pogleda in se je otrok razvil v cloveka, ki je moral poiskati, doživeti vsaj enega živega in je tako prav skozi opazovanja modrasov prepoznal , kako cudovi­ta in cudežna bitja smo vsi, brez izjeme. Nerazumljeni, zaradi slepega strahu samega unicevani. Primož Bizjan Obcina Dobrova-Polhov Gradec Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, obcanom in njihovim potrebam. Ob­canom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega ro­kovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srecanja z obcani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 1. 6. 2021: S podjetjem SGP Zidgrad Idrija d.d. je Obcina sklenila slabih 280 tisoc evrov vredno pogodbo za sanacijo parkirišca pri OŠ Polhov Gradec. 1. 6. 2021: V Polhovem Gradcu sem se ob dnevu Save udeležil dogodka, na katerem je potekala postavitev oznake visokih voda: na obrežje reke Božne v središcu naselja je bila namešcena tablica, ki oznacuje tocko, do katere je reka narasla v poplavah leta 2014. 4. 6. 2021: Z županom obcine Horjul Jankom Prebilom sem podpisal Sporazum o sofinan­ciranju za prenovo ceste med Brezjem pri Dobrovi in Podolnico, ki je trenutno v slabem stanju, njena prenova pa je nacrtovana za letošnje leto. 5. 6. 2021: Ogledal sem si gasilsko vajo sektorja Polhov Gradec, ki je potekala v Crnem Vrhu. 9. 6. 2021: Na 15. redni seji obcinskega sveta smo obravnavali deset tock dnevnega reda. 10. 6. 2021: Skupaj z županom obcine Medvode Nejcem Smoletom sem se v znamenju uspešne­ga medobcinskega sodelovanja udeležil srecanja Planinskega društva Medvode in Planin­skega društva Blagajana ob 20. obletnici postavitve smerne table na Grmadi. 13. 6. 2021: Udeležil sem se Srecanja obrtnikov in podjetnikov na Setnici, ki ga vsako leto organizira Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vic. 14. 6. 2021: Sestal sem se z direktorjem Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem v zvezi s poplavno varnostjo v obcini, s poudarkom na Spodnjih Razorih. Dogovorili smo se, da bo projektant pripravil predlog rešitve, nato pa bomo po ogledu stanja na terenu skupaj s projektantom, predstavniki Direkcije RS za vode in krajani poiskali najboljšo rešitev. 14. in 15. 6. 2021: Ob izteku šolskega leta sem se udeležil valete OŠ Dobrova in valete OŠ Polhov Gradec. 19. 6. 2021: Udeležil sem se obcnega zbora Društva kmeckih in podeželskih žena. 19. 6. 2021: V Polhograjski grašcini sem si ogledal razstavo Srebrni polhograjski klekelj, ki jo je pripravilo Klekljarsko društvo Polhov Gradec ob 25-letnici delovanja društva. 22. 6. 2021: Podelil sem priznanja ucenkam in ucencem OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gra­dec, ki so vseh devet let svojega osnovnošolskega izobraževanja dosegli odlicni uspeh. 23. 6. 2021: V Crnem Vrhu sem se udeležil slovesnosti ob postavitvi droga in dvigu slovenske zastave, s katero je Krajevna skupnost Crni Vrh obeležila 30. obletnico samostojne Republike Slovenije. 24. 6. 2021: V parku Polhograjske grašcine sem na slavnostni seji obcinskega sveta ob pra­zniku obcine Dobrova - Polhov Gradec in 30. obletnici samostojne Republike Slovenije podelil obcinska priznanja. 29. 6. 2021: Na terenu smo si z izvajalcem del ogledali dotrajani most v Zalogu, ki bo v kratkem obnovljen. 29. 6. 2021: Udeležil sem se 8. redne seje Upravnega odbora Lokalne akcijske skupine Barje z zaledjem. 30. 6. 2021: S predstavniki Policijske postaje Ljubljana Vic in predsedniki krajevnih skupnosti smo se sestali v zvezi z zagotavljanjem varnosti na nivoju lokalnega okolja. Pogovarjali smo se o glavnih varnostnih problemih in izzivih v obcini. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto obcank in obcanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno narociti na telefonski šte­vilki 01/3601-800. Obcinski in državni praznik obeležena s slavnostno sejo obcinskega sveta in podelitvijo obcinskih priznanj za leto 2021 prispeva k razvoju turisticne panoge v obcini Dobrova - Pol- Letos Slovenija praznuje 30 let hov Gradec. samostojnosti – 30 let odkar se je uresnicila Janko Prebil iz Ljubgojne je ideja o lastni državi, prejel priznanje obcine za za katero je bilo treba izkazano prizadevnost na premagati številne podrocju društvenega življenja izzive. ter razvoja cebelarstva v obcini. Zato je tudi slovesnost ob Janko Prebil je leta 1996 po­praznovanju dneva državnosti stal podpredsednik Cebelar-in praznika obcine Dobrova skega društva Dolomiti Polhov - Polhov Gradec, ki je v parku Gradec, že leto kasneje pa nje-Polhograjske grašcine potekala gov predsednik, funkcijo pa vec v cetrtek, 24. junija 2021, minila kot uspešno opravlja še danes. v duhu ponosa in narodne zave-Aktivnosti v društvu so se z na­dnosti. stopom njegovega predsedstva Lea Kumar je praznovanje hitro razširile; pristopili so k dneva državnosti in praznika ureditvi pašnega katastra stojišc obcine Dobrova - Polhov Gra­za dovoz na pašo, k registraciji dec otvorila s slovensko himno. cebelnjakov z uradno dvocrkov-V nadaljevanju pa se ji je pri no oznako za Slovenijo, pospe­pevskem nastopu pridružila še šeno so se zacela izvajati tudi Anja Papa, ki je poskrbela za izobraževanja cebelarjev, dru­spremljavo. Katja Premrl je ob štvo pa je pridobilo status ne­spremljavi Bora Bevca pred­vladne organizacije, ki deluje v stavila svojo poezijo, za glasbe­javnem interesu. Po zaslugi Jan-no popestritev pa so poskrbeli ka Prebila je prepoznavnost ce­predstavniki Godbe Dobrova belarskega društva na visokem -Polhov Gradec. nivoju. Kot predsednik društva Župan Franc Setnikar je ob pa je izredno aktiven tudi na priložnosti povedal, da se je v lokalnem nivoju: pomembno je 30 letih veliko spremenilo, tako sodeloval pri organizaciji cebe­ na državnem kot obcinskem larskega praznika v Polhovem nivoju, nosilci razvoja pa niso Gradcu leta 2014, pri promociji posamezniki, temvec skupnost. medenega zajtrka v vrtcih in šo- Vsem prisotnim pa je hkrati lah ter pri vodenju cebelarske­ zaželel lepo praznovanje obeh ga krožka na OŠ Horjul. Janko praznikov. Prebil pa aktivno sodeluje tudi v Osrednji dogodek slavnostne Cebelarski zvezi Slovenije. seje pa je bila podelitev obcin­skih priznanj. Iskrene cestitke vsem nagrajencem! Jelka Koprivec z Briš pri Polhovem Gradcu je prejela Marija Koncan iz Crnega Vrha priznanje obcine za izkazano je prejela priznanje obcine prizadevnost na podrocju aktivnosti pa se Marija Koncan za izkazano prizadevnost društvenega življenja ter ukvarja tudi s turizmom. Na na podrocju prostovoljstva kmetiji Na Prosenov ohranja razvoja klekljarske dejavnosti in humanitarnega dela ter tradicionalen nacin peke kruha, v obcini. razvoja turizma v obcini. s cimer pritegne veliko obisko­ valcev. Redno organizira tecaje Jelka Koprivec je cenjena cla- Marija Koncan bolnim in sta-peke kruha in z veseljem sode-nica Klekljarskega društva Pol-rejšim obcanom ter družinam z luje pri televizijskih, radijskih in hov Gradec že vse od njegove manj prihodka redno pomaga casopisnih prispevkih o Blaga-ustanovitve pred petindvajse­tako, da v sklopu Karitasa deli jevi deželi ter tako pomembno timi leti. Klekljarsko društvo pakete pomoci. Ce na terenu prispeva pri prepoznavnosti Polhov Gradec je prvo društvo zazna še kakršne koli druge po-blagovne znamke in Crnega te vrste v Sloveniji. Jelka Kopri­trebe, vedno poizkuša pomagati Vrha, hkrati pa skrbi za ohranja-vec je vsa leta zgledno in preda­po svojih najboljših moce. Poleg nje kulturno-zgodovinske dedi-no vodila financno poslovanje prostovoljstva in humanitarnih šcine. S svojo vlogo pomembno društva, po drugi strani pa je >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec >> Metod Dolinar z Briš s svojimi cipkami sodelovala na vseh razstavah in drugih aktivnostih društva. Tudi po njeni zaslugi ima društvo na podrocju cipkarstva ne le dr­žavni temvec tudi mednarodni ugled. Jelka Koprivec je oseba z visokimi moralnimi merili, socutna in zanesljiva oseba, pri ljudeh pa vzbuja zaupanje. Ak­tivno sodeluje tudi na številnih drugih podrocjih v domacem kraju – pri Karitasu, v župnišcu in v Turisticnem društvu Briše. Metod Dolinar z Briš pri Polhovem Gradcu je prejel priznanje obcine za izkazano prizadevnost na podrocju društvenega življenja v obcini. Metod Dolinar je clan Tu­risticnega društva Briše že od njegove ustanovitve. Je eden najaktivnejših clanov društva, kjer deluje kot clan upravnega odbor, hkrati pa predano so-deluje pri vseh društvenih de­javnostih. Vedno sodeluje pri pripravi Dneva pod Lovrencem, s svojim mizarskih znanjem znatno pripomore pri pripravi prizorišca za prikaz domacih obrti, njegove ideje in iznajdlji­vost pa so nepogrešljivi tudi pri vseh prostovoljnih akcijah v društvu in domacem kraju – pa naj gre za ocišcevalne akcije, akcije za urejenost kraja, posta­vitev jaslic na Brišah, ali pa ob-novo obcestnih kozolcev ali po­družnicne cerkve na Brišah. Je tudi clan dveh pevskih zborov: Moškega pevskega zbora TD Briše in Jutranjega cerkvenega mešanega zbora v Polhovem Gradcu. Sam pravi, da mu je v veliko zadovoljstvo, ko vidi, kaj vse lahko naredi skupaj s clani društva, sovašcani, sosedi in prostovoljci. Mag. Primož Kušar, doktor medicine, specialist družinske medicine, Ambulanta družinske medicine Polhov Gradec, je prejel priznanje obcine za izkazano prizadevnost in nesebicno pomoc prebivalcem Polhovega Gradca in okoliških naselij v epidemiji COVID-19. Prebivalci Polhovega Grad-ca in okoliških krajev so ne­izmerno zadovoljni z delom zdravnika Primoža Kušarja in delom medicinskega osebja v Ambulanti družinske medicine Polhov Gradec ter referencni ambulanti. Njegovo prizadev-no delo pa je še posebej prišlo do izraza lansko leto, ko je na- Primož Kušar, doktor medicine stopila nova virusna bolezen Covid-19. Veliko bolnikov po Sloveniji ni moglo dostopati do svojih zdravnikov, v Polhovem Gradcu pa teh težav ni bilo. Ambulanta je bolnike spreje­mala neprekinjeno, cakalne dobe za pregled pa so bile in ostajajo minimalne. Posebej po­hvalna pa je bila tudi odzivnost ambulante preko telefona in tudi spleta, kar je odpravilo po­trebo po marsikateremu obisku zdravnika. Tako ostaja še danes, ko se je epidemija umirila. Pa-cienti so obravnavi kakovostno in hitro. Cebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec je prejelo priznanje obcine za dolgoletno delo ob 100-letnici delovanja. Cebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec je v letu 2020 praznovalo 100-letnico orga­niziranega delovanja. 18. aprila 1920 je v Polhovem Gradcu na­mrec potekal ustanovni zbor, ki je naznanil zacetek organizira­nega delovanja in še pomemb­neje izobraževanja cebelarjev na našem obmocju. Pokritost z lokalnimi cebe­larji na celotnem obmocju, na katerem društvo deluje, je zelo dobra, za kar moramo biti hva­ležni, saj bi narava bila osiro­mašena brez cebel. Aktivnosti Cebelarskega društva Dolomiti so izrazito usmerjene v prid lokalnim interesom. Društvo sodeluje s šolami, vrtci, posa­mezniki in ostalimi društvi. Njegovi clani vodijo cebelarski krožek, skrbijo za šolski cebel­njak na osnovni šoli Horjul in cebelarijo na Ministrstvu za okolje in prostor. Vsako leto šo-lam in vrtcem med drugim po­darijo tudi 50 kilogramov medu in jim predstavljajo poslanstvo cebelarjev in pomen lokalno pridelane hrane. Matevž Košir iz Šentjošta nad Horjulom je prejel srebrni grb obcine za pomemben prispevek pri ohranjanju podeželske kulturne dedišcine in vsestransko delo pri razvoju krajevne skupnosti. Matevž Košir se je rodil leta 1931 na Dolgih njivah kot osmi od petnajstih otrok. Komaj de­vetletnega so starši poslali v Suhi dol na kmetijo starega oce­ta, kjer je služil za pastirja. Nato pa se je pricela druga svetovna vojna, ki je od družine terjala velik davek in tako je Matevž pri štirinajstih letih ostal edini moški na kmetiji. Že v težkih Cebelarsko društvo Dolomiti Matevž Košir iz Šentjošta Polhov Gradec povojnih casih je veliko svoje energije vlagal v preživetje in napredek Koširjeve kmetije, ve­dno pa je znal gledati tudi širše. Bil je pobudnik in sodelavec pri številnih projektih, ki so pripo­mogli k vsestranskemu razvoju vasi: vzdrževanje lesenega vo­dovoda za Suhi dol, izgradnja železnega vodovoda, clanstvo v upravnem odboru kmetijske zadruge Šentjošt, ustanovitev PGD Šentjošt, postavitev ele­ktricnega transformatorja v Suhem dolu, napeljava prve te­lefonske povezave na lokalnem obmocju, asfaltiranje ceste Lu­cine–Suhi dol, clanstvo v žu­pnijskem pastoralnem svetu žu­pnije Šentjošt in številni drugi. Ob vsem tem je skupaj s svojo ženo Slavko zgledno gospodaril na Koširjevi kmetiji. Vedno je cutil spoštovanje do predmetov, ki v sebi nosijo zgodbo, in s tem je rasla njegova želja po ohrani­tvi starega orodja, kuhinjskih pripomockov in drugih pred­metov. V zadnjih 25 letih jih je uredil v smiselno celoto in tako je nastala obcudovanja vredna muzejska zbirka, ki je našla svoje mesto v kamniti Koširjevi kašci, ki že sama nosi nepre­cenljivo zgodovinsko vrednost kot ena najstarejših stavb v svoji okolici. Kljub vsemu nekaterih pred­metov ni mogel uvrstiti v svojo zbirko, zato jih je kot spreten oblikovalec lesa izdelal v obliki pomanjšane makete. Posebno skrb je namenil tudi ohranitvi fotografij, pisem in vojaških predmetov iz druge svetovne vojne. Sodeloval je na razstavi ‘’Mej­ni kamni, bodeca žica, stražni stopli in minska polja’’, ki je bila pred dvema letoma na ogled v avli ljubljanske Filozofske fa-kultete. Njegove pripovedi so zbrane v zbirki ‘’Spomini’’ pod naslovom ‘’Pošten bodi in delaj’’. Pomembno je prispeval tudi k številnim knjigam, ki jih je na­pisal njegov brat Tone. Matevž Košir letos praznuje visok jubi­lej – 90 let. Anica in Anton Tomšic z Dobrove Anica in Anton Tomšic z Dobrove sta prejela zlati grb obcine za dolgoletno skrb pri spodbujanju in ohranjanju društvene dejavnosti v obcini ter prispevek k ugledu in razvoju obcine. Njuna dolgoletna aktivna, ustvarjalna in povezovalna de­javnost na podrocju društvene­ga življenja v obcini, medgene­racijskega sodelovanja in dela krajevne in obcinske skupnosti pomembno vpliva na ugled in razvoj obcine Dobrova - Polhov Gradec. S svojim življenjskim delom prispevata k uspešnemu delovanju skupnosti in razvoju obcutka pripadnosti, hkrati pa s sodelovanjem pri delavnicah, dogodkih in izobraževanjih skrbita za visok nivo kvalitete življenja obcanov obcine Do-brova - Polhov Gradec. Anica Tomšic je prejela pri­znanje obcine leta 2011, leta 2014 pa tudi srebrni grb obcine za dolgoletno delo v Društvu upokojencev Dobrova in Pro-stovoljnem gasilskem društvu Dobrova ter za povezovalno delo na podrocju krajevne in obcinske skupnosti ter za ak­tivnosti na podrocju ohranjanja kulturne dedišcine in prenaša­nja le-te na vse generacije, še posebej na šolsko mladino. So-delovala je pri številnih likovnih razstavah, obletnih dogodkih in pripravi številnih prireditev in delavnic, redno pa je obiskovala tudi starejše clane Društva upo­kojencev Dobrova. S svojim pri­zadevnim delom pa je uspešno nadaljevala do danes. Trenutno je aktivna clanica upravnega odbora Društva upokojencev Dobrova in clanica obcinskega Odbora za zdravstvo in socialo. Anton Tomšic je prejel pri­znanje obcine leta 2013, leta 2017 pa srebrni grb obcine za dolgoletno delo v Društvu upo­kojencev Dobrova in Prostovolj­nem gasilskem društvu Dobro-va ter za povezovalno delo na podrocju krajevne in obcinske skupnosti ter za aktivnosti na tno aktivno sodelovanje pri za­podrocju medgeneracijskega gotavljanju prometne varnosti v povezovanja, povezovanja so-šolskem okolišu. V casu svojega sednjih društev upokojencev predsedstva je organiziral šte­ter organiziranja prostovoljnih vilne dogodke in srecanja upo­akcij. Do leta 2019 je izredno kojencev, s cemer je program uspešno vodil Društvo upoko-društva mocno obogatil. Anica jencev Dobrova, ki je leta 2020 in Anton Tomšic sta lani po­prav po njegovi zaslugi prejelo stala tudi castna clana Društva bronasti znak AVP za dolgole-upokojencev Dobrova. LR Obvestilo Pricetek aktivnosti rekonstrukcije lokalnih ceste Šujica – Podutik in Žerovnik – Osredek – Topol Obcina Dobrova- Polhov Gradec pricenja z aktivnostmi rekonstrukcije ce­ste Šujica –Podutik na delu ceste Šujica – Stranska vas, od prikljucka za Gabrje do križišca Podutik, Stranska vas. Z izvajalcem del, PZG, podjetje za gradbeništvo d.o.o. iz Ljubljane, je bila podpisana pogodba in izvedena uvedba v delo. Aktivnosti na trasi so bodo zacele 23. avgusta 2021, z zakolicbo meje posega. O posegu bo skladno z izdanim mne­njem obvešcen tudi Zavod za gozdove, ki bo opravil na podlagi pridoblje­nih soglasij lastnikov, oznacitev dreves za posek. V casu poseka dreves bo izvedena popolna zapora vozišca. Tudi aktivnosti pri rekonstrukciji LC Žerovnik–Osredek–Topol se price­njajo 23. avgusta 2021, z zakolicbo faze I, ki poteka od table za konec naselja Gabrje proti naselju Osredek pri Dobrovi v dolžini 980 me-trov. V nadaljevanju bo sledil posek dreves in izdelava opornih zidov. Za izvedbo rekonstrukcije tega dela je obcina podpisala gradbeno pogodbo z izvajalcem del AS-FALTERCEK, storitve, d.o.o., s partnerjem STORITVE S TGM ANDREJ TROBEC s.p.. V casu poteka rekonstrukcije ceste bo izvedena popolna zapora vozišca. Z dodatnimi informacijami glede vzpostavitve in trajanja zapor lokalnih cest v casu gradnje boste obcani in ostali dnevni uporabniki omenjenih lokalnih cest dodatno obvešceni. Obcinska uprava Obvestilo Obvestilo o popolni zapori regionalne ceste v Mali vodi Obvešcamo vas, da je od 4. 8. 2021, na regionalni cesti R3-641/1369 Ljubljanica–Ljubljana, odsek Briše (od km 0,710 do km 2,545), za­radi pricetka modernizacije regionalne ceste v Mali vodi, vzposta­vljena popolna zapora ceste. Zapora ceste bo predvidoma trajala do konca leta. Obvoz poteka preko državnih cest R3-641/1369 Ljubljanica–Ljubljana in R2-407/1145 Ljubljanica–Vrhnika ter lokalne ceste LC 067021 Dobrova– Horjul. Projekt Direkcije RS za infrastrukturo bo izvedlo podjetje Gorenjska gradbena družba, d.d. v sodelovanju s podjetjem SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. in podjetjem HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje d.o.o. Koordinacijo in nadzor pa izvaja družba Projekt d.d. Nova Gorica. Prenovljen bo cestni odsek v dolžini približno 1,7 kilometra. Dela bodo obsegala modernizacijo obstojece makadamske ceste in njeno asfaltiranje, ureditev odvodnjavanja in cestnih prepustov, ureditev strug hudournikov, regulacijo vodotoka Mala voda in gradnjo opornih ter podpornih konstrukcij. Vrednost gradbenih del znaša 1,34 milijona evrov. Celotni projekt bo predvidoma zakljucen najkasneje do decembra prihodnjega leta. O spremembah voznega reda in aktualnem režimu avtobusne linije 53 Polhov Gradec–Suhi Dol bodo ucenci OŠ Polhov Gradec ob pricetku šolskega leta 2021/2022 obvešceni s strani šole. Prosimo za razumevanje in upoštevanje zapore, saj bodo dela na gradbišcu samo tako lahko potekala nemoteno in varno. O morebitnih spremembah glede popolne zapore ceste in voznega reda boste obcani in ostali uporabniki ceste pravocasno obvešceni. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Prenova cestnega odseka Novosti v avtobusnem Brezje–Podolnica Obcina Dobrova - Gradnja plocnika tu ni predvi-Setnikar, izvajalec del AS-FAL­dena, saj se cestni odsek nahaja TERCEK, storitve, d.o.o. in Polhov Gradec in obcina izven naselja. ostali predstavniki obeh obcin. Horjul sta se v letošnjem Skupna vrednost projekta Konec julija pa so se sestali še letu odlocili za skupno znaša 448.905,20 evrov, pro-za potrebe uvedbe v delo pred prenovo lokalne ceste jekt pa bosta sofinancirali obe zacetkom projekta. Dobrova–Horjul, na obcini. 4. junija 2021 sta župan Za uspešno in cim prejšnjo odseku med Brezjem pri obcine Horjul Janko Prebil in izvedbo projekta so kljucna župan obcine Dobrova - Polhov tudi soglasja lastnikov zemljišc Dobrovi in Podolnico. Gradec Franc Setnikar tako ob cesti Brezje–Podolnica. Ob- Kako projekt napreduje? podpisala Sporazum o sofinan-cina Dobrova - Polhov Gradec ciranju rekonstrukcije lokalne je z vecino lastnikov že dosegla Lokalna cesta Dobrova–Hor­ceste LC-067021 Dobrova– dogovor, izvedla pa bo še nekaj jul je na odseku Brezje–Podol-Horjul (odsek Brezje–Podolni-ogledov na terenu s predstavi­nica v slabem stanju, saj je ce­ca). Obcini sta letos junija od-tvijo predvidenih posegov. stišce ponekod poškodovano in dali skupno javno narocilo za mocno obrabljeno. V drugi po­izbiro izvajalca del. Izbrano je ZAPORA CESTE lovici avgusta se tako pricenja bilo podjetje AS-FALTERCEK, Dela na terenu bodo poteka­prenova cestnega odseka, skla­ storitve, d.o.o. Nadzor nad iz-la približno 3 mesece in bodo dno s projektom, ki ga je izde­vajanjem projekta pa bo izvajal predvidoma zakljucena naj­lalo podjetje K Projekt L, d.o.o. Gradbeni inženiring Darwin kasneje do konca leta – a to je Cestni odsek meri 770 me- Fink, s. p. odvisno tudi od vremena in trov, od tega se 400 metrov na-V torek, 20. julija 2021, je na drugih spremenljivk. Od 16. haja v obcini Dobrova - Polhov sedežu Obcine Dobrova - Pol-avgusta 2021 dalje bodo na Gradec, 370 metrov pa v obcini hov Gradec potekal podpis po-odseku vzpostavljene polovic-Horjul. Po rekonstrukciji bo ši­godbe z izbranim izvajalcem ne zapore ceste s semaforjem. rina novo asfaltiranega voznega del. Na podpisu pogodbe so bili Promet bo na odseku potekal pasu znašala 2 x 3 metre, z 1 prisotni župan obcine Horjul izmenicno enosmerno. meter široko bankino na vsaki Janko Prebil, župan obcine Do-lr strani, urejen pa bo tudi jarek brova - Polhov Gradec Franc za odvodnjavanje ter kanalete. Nove avtobusne nadstrešnice sedaj opremljene še z informativnimi tablami V preteklih mesecih je obcina Dobrova - Polhov Gradec postavila deset novih avtobusnih nadstrešnic. V zacetku avgusta so te bile opremljene še z novimi infor­mativnimi tablami oz. stekle­nimi vitrinami, kamor bodo namešceni aktualni vozni redi in podatki o poteku trase avto­busa. Vitrine pa bodo namenjene tudi obvešcanju o aktualnih zaporah cest in drugim nujnim obvestilom, vezanim na cestno omrežje in javni potniški pro-met. lr javnem potniškem prometu Ministrstvo za infrastrukturo je s Slovenije. Poleg tega je novost, 1. julijem uvedlo dve vozovnici, ki da bo vozovnica veljala skozi potnikom prinašata dodatne ugodnosti celo leto, ne le do konca šolske­pri potovanju z medkrajevnim ga leta. Cena te vozovnice bo avtobusnim javnim potniškim 25 evrov na mesec kot navajajo na svoji spletni strani. prometom in domacim železniškim Taka vozovnica bo bistveno prometom. Ugodnosti veljajo tudi za poenostavila dosedanji sistem avtobusno linijo 51 Ljubljana–Dobrova– relacijskih vozovnic. Za upo- Polhov Gradec. rabnika bo bistveno ugodnej­ 1. Vikend vozovnica za družine javnega potniškega prometa ša saj mu bo omogocala ne le po epidemiji COVID-19. Mi- in skupine potnikov potovanja od doma do kraja nistrstvo za infrastrukturo Vozovnica bo omogocala izobraževanja in nazaj tem­ poziva vse potujoce, posebej družinam oz. skupinam potni-vec tudi potovanja v prostem pa družine in skupine, ki so kov do 5 oz. do 10 oseb, med casu po obmocju celotne dr­ pretežno vezane na potovanja katerimi je vsaj en otrok v sta- z avtomobilom, da preizkusijo žave. Namen teh sprememb rosti do 14 let, neomejeno šte­ prednosti potovanja z javnim je povecati privlacnost javnega vilo potovanj z medkrajevnim potniškim prometom pod potniškega prometa za mlade avtobusom ali z vlakom ob so- posebno ugodnimi pogoji, še botah, nedeljah in praznikih v in ohraniti njihove potovalne poudarjajo pri Avtobusni po­ obdobju štirih zaporednih dni. navade tudi po koncu izobra­ staji Ljubljana. Glede na odziv Cena vozovnice je 15 evrov ževalnega procesa. S tem želi­ potujoce javnosti se bo mini- za skupine do pet oseb in 30 mo omejevati obseg osebnega strstvo odlocilo o trajni uvedbi evrov za skupine do 10 oseb. popustov in ugodnosti. motoriziranega prometa v Re- Dodatne informacije o obeh publiki Sloveniji in prispevati k 2. Vikend popust 75 % vozovnicah pa lahko dobite ciljem zniževanja negativnih Potujoci bodo vse sobote, tudi pri Info centru Avtobusne vplivov prometa na okolje in nedelje in praznike v obdobju postaje Ljubljana, na telefonski od 1. 7. 2021 do 30. 6. 2022 lah-podnebje. številki 1991. ko potovali s 75 % popustom Vec informacij na spletni Poleg navedenega bo Mi­ na vseh enotnih vozovnicah strani MZI: https://www.gov. nistrstvo za infrastrukturo z v medkrajevnem avtobusnem novim šolskim letom uvedlo si/novice/2021-06-30-mini-in domacem železniškem pro- poenostavitev sistema subven-strstvo-za-infrastrukturo­metu. cioniranih vozovnic za dijake, -s-1-julijem-uvaja-druzinske­študente in udeležence izobra- -vozovnice/ in Avtobusne Ugodnosti v veljavi od 1. 7. ževanja odraslih. Vse subven­ postaje Ljubljana: https://www. 2021 do 30. 6. 2022 cionirane relacijske vozovni-ap-ljubljana.si/s-1-julijem-no- Ugodnosti, ki bodo v veljavi ce bodo nadomešcene z eno ve-enotne-druzinske-vikend­ od 1. 7. 2021 do 30. 6. 2022, se samo vozovnico, ki bo veljala uvajajo z namenom dodatne za neomejeno število voženj na -vozovnice-in-vikend-vozovni­spodbude za ponovno oživitev celotnem obmocju Republike ce-s-75-odstotnim-popustom/ V stalni rubriki Ali veste? bodo obcanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v obcini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih obcani med letom naslovijo na Obcino. Ali veste, kam lahko javite motnjo ali okvaro na vodovodnem sistemu? Vzdrževanje vodovodnega sistema ima velik pomen tudi za ohranjanje kakovostne pitne vode. Intenzivno odpravljanje napak, obnavljanje, sanacijska in redna vzdrževalna dela, so pomembni ukrepi za zagotavljanje kakovostne pitne vode in preprecevanje daljših motenj v oskrbi. Z rednim in sistematicnim vzdrževanjem lahko znatno zmanjšamo možnost za poslabšanje kakovosti vode v fazi distribucije in podaljšamo življenjsko dobo infrastrukturnim objektom ter tako prispevamo k ekonomicnosti sistema. Kakovost oskrbe s pitno vodo ni samoumevna. Vodovodni sistemi na obmocju obcine Dobro-va - Polhov Gradec se nadzorujejo tudi ‘’rocno’’, in sicer s stalno prisotnostjo zaposlenih na terenu. Nepogrešljivo pa je tudi obvešcanje uporabnikov, ki nemalokrat olajšajo dolgo in zapleteno odkri­vanje napak. Ce opazite motnjo ali okvaro na vašem vodovodnem sistemu, ki je v upravljanju Režijskega obrata Obcine Dobrova - Polhov Gradec, to lahko javite na dežurno telefonsko številko: 051/299-200. Tako pomagate, da je motnja oziroma okvara na sistemu še hitreje odpravljena. Režijski obrat upravlja z vodovodnimi sistemi Dobrova, Brezje, Hruševo, Osredek, Šentjošt, Bu-tajnova, Kurja vas, Polhov Gradec, Dvor–Dolenja vas, Podreber, Praproce, Crni Vrh–Smolnik in Srednji Vrh–Rovt. Za okvare in motnje na vodovodnem sistemu na obmocju naselij Komanija in Podsmreka, pa se je potrebno obrniti na JP VOKA SNAGA, d.o.o., na eno izmed dežurnih telefonskih številk: 01/58­08-112, 01/58-08-100 in 080/86-52. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Gradnja prve etape Barjanskega kolesarskega omrežja v naši obcini bo sofinancirana z evropskimi sredstvi Za zagotovitev povezave bljena zemljišca, ki pa jih zaradi z mestnim središcem, kar je dolgotrajnih pogajanj s posa­eden od pogojev za pridobitev meznimi lastniki na obmocju evropskih sredstev bomo še v druge in tretje etape nismo pri­tem mesecu skupaj z Mestno dobili v celoti. Zato se na tem Obcino Ljubljana zarisali talne mestu obracamo tudi na vse oznacbe za kolesarje po cesti lastnike zemljišc in jih prosimo, od Dobrove do Stranske vasi da nam stopijo nasproti, kajti le in naprej do Bokalcev, Ceste na tako bomo lahko na celotnem Vrhovce do ceste Rdecega križa obmocju med naseljem Razori v Ljubljani. in koncem naselja Gabrje za- Za prijavo na razpis za prido-gotovili kar najvecjo prometno bitev evropskih sredstev smo varnost tako za pešce kot kole­projekt razdelili v tri etape sarje. z namenom uspešne prijave. Helena Cuk, Osnovni pogoj so bila prido-obcinska uprava Varnost na cesti ob zacetku novega Z izgradnjo uresnicujemo tudi enega od ciljev nedavno sprejete Strategije mobilnosti in varnosti v naši obcini. Projekt izgradnje prve etape kolesarskega Barjanskega omrežja, ki poteka od naselja Razori do zacetka naselja Šujica in vkljucuje ureditev plocnikov, kolesarske povezave in regionalne ceste, bo podprt z evropskimi sredstvi. prispevala nekaj manj kot 1 mio eur, iz evropskih sredstev dobi-la povrnjenih skoraj 0,6 mio eur, Strošek, ki ga pokriva Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pa 1,2 mio eurov. dnost del druge etape je 4 mio eur, od tega je strošek DRSI 3,4 mio eur in obcine 0,6 mio eur. Ta etapa bo predvidoma izgra­jena v letu 2024. Tretja etapa, ki poteka od na­ šolskega let Služba vlade RS za kohezijsko politiko je za projekt izdala od­locitev o podpori. Namen investicije je povecati prometno varnost in ekonom- raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh obcanov, izboljšuje dostopnost do gospo­dinjstev in drugih objektov na predmetnem obmocju. Z deli na 1. etapi pricnemo naslednje leto in jih zakljucu­jemo na zacetku leta 2023. Po letu 2023 nadaljujemo z deli na 2. etapi, ki poteka v naselju Šujica do gostilne Kramar. Tudi selja Razori, po cesti Dolomit­skega odreda in cesti na Kljuc do Tržaške ceste se bo gradila v letu 2025. Stroške te etape zna­šajo 2 mio eur, od tega je strošek DRSI 1,65 mio eur, strošek Me- sko ucinkovitost ter s tem boljšo Vrednost vseh del sofinanci­ na tem delu je predvidena izgra­ stne Obcine Ljubljana 0,3 mio povezanost prebivalcev. Investi­ rane etape je 2.8 mio evrov. Od dnja kolesarske povezave, ploc­ eur in strošek naše obcine 0,05 cija zagotavlja visoko življenjsko tega bo Obcina iz proracuna nikov in ureditev ceste. Vre­ mio eur. Sanacija parkirišca pri OŠ Polhov Gradec poteka po nacrtih Že v zacetku poletja smo porocali. Obcina Dobrova - Polhov Gradec je na razpisu Ministr­stva za okolje in prostor, Sek­torja za zmanjševanje posledic naravnih nesrec, pridobila 280 tisoc evrov sredstev za sanacijo parkirišca pri OŠ Polhov Gra­dec, in sicer v okviru Programa nujnih ukrepov za odpravo po­sledic nestabilnosti tal majh­nega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, ki zagotavlja državno sofinanciranje sana­cijskih ukrepov na plazovih v višini stroškov izvedbe gradbe­nih del. Sanacijo plazu, zaradi kate­rega se je del novega parkirišca posedel, izvaja podjetje SGP Zidgrad Idrija d.d. V iskanju trajne rešitve za stabilizacijo plazu so se odlocili za izvedbo sidrne pilotne stene v skupni dolžini dobrih 64 metrov, nad katero se bo nahajal še armira­nobetonski zid, ki bo omogocal izvedbo parkirišca. Dela so se pricela junija, do avgusta pa je izvajalec že na­mestil armiranobetonske pi-lote s premerom 0,8 metra, ki zagotavljajo stabilnost brežine. Strokovnjaki redno spremljajo potek projekta, izvedbo pilo­ tov pa so potrdili kot ustrezno. Podjetje SGP Zidgrad Idrija d.d. bo nadaljevalo z opažanjem in izdelavo vezne armiranobe­tonske grede dimenzij 1,1 x 1,1 metra, ki bo med seboj povezo­ vala pilote. Ce bodo vremenske razmere ugodne za gradnjo na tem zahtevnem terenu, bodo dela predvidoma zakljucena do jeseni. lr Za boljšo varnost bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v prvih dveh tednih šolskega pouka poskrbel, da bo na kljucnih izpostavljenih mestih v okolici šol organizirano varovanje otrok na šolskih poteh. Otroke na šolskih poteh bodo spremljali delavci Poli­cije, redarji MIRED-a, clani društva upokojencev in ga­silci prostovoljnih gasilskih društev. Predstavniki Sve­ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo sodelovali na prvih roditelj­skih sestankih. Za dodatno opozarjanje voznikov na ne­varnejša mesta, kjer ucenci v vecjem številu hodijo v šolo, bodo stale dodatne opozo­rilne table ŠOLSKA POT in triopan prometni znaki ‘’Šol­ska pot’’. Opozorilne table in triopan prometni znaki bodo na dogovorjenih lokacijah sta­li prvi mesec šolskega pouka. Na dodatno previdnost bodo v septembru vozniki opozor­jeni tudi s transparentom in plakatom ŠOLSKA POT. MIRED bo v prvih dveh tednih meseca septembra 2021 izvedlo preventivno ak­cijo Varna šolska pot. Ob tem bodo redarji poskrbeli za pre­ventivne dejavnosti v bližini vrtcev in osnovnih šol. Akcije so bodo izvajale v jutranjem casu od 7:00 do 9:00 in v po­poldanskem casu od 12:00 do 15:00. V casu izvajanja preventiv­nih akciji je prioriteta na skrbi za pretocen, varen in neovi-ran promet v okolici vrtcev in osnovnih šol, skrb za va­rovanje otrok v prometu ter preprecevanje in tudi sank-cioniranje kršiteljev dolocil, predvsem: - 33. clen ZPrCP (varnostni pas), - 35. clen ZPrCP (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila), - 7. clen ZPrCP (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov), - 39. clen ZOUTPI (prepoved kajenja v vozilu ob navzoc­nosti mladoletnih oseb) ter drugih dolocil iz pristoj­nosti obcinskega redarstva. SPVCP Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Gric je pridobil mednarodni trajnostni znak Zeleni kljuc (Green Key) Vse vec turisticnih obstojeco zeleno politiko, ki nega obrata neposredno pripo-drocjih: okoljsko upravljanje, V mesecu septembru temelji na lokalno pridelani in morejo k varovanju okolja. Po-vkljucenost osebja, informira­ ponudnikov spoznava, bomo odprti vse dni od 10:00–20:00. sezonski hrani, še nadgradil, nudniki, ki so nosilci tega znaka, nje gostov, voda, pranje in ci- da je trajnostni turizem hkrati pa preveril kakovost svo-vzdržujejo visoke okoljske stan-šcenje, odpadki, energija, hrana Polhov doživljajski park je vsekakor nepozabna edina pravilna razvojna jega trajnostnega naravnanja. darde, kar dokazujejo s pomo-in pijaca, notranje okolje, zelene izkušnja za naše najmlajše. V hišici v parku se lahko priložnost naše dežele To so dosegli z vkljucitvijo v cjo stroge dokumentacije in površine, korporativna druž­ posladkate z dobrotami iz Blagajeve dežele, si na turisticnem podrocju. postopek certificiranja za pri-pogostih kontrolnih pregledov. bena odgovornost, aktivnosti prilastite rocne izdelke domacinov ali pa knjige, dobitev trajnostnega certifikata Program Zeleni kljuc velik pou-v naravi in administracija. Na ki so povezane z lokalnim okoljem. Na zalogi Destina-ZELENI KLJUC/GREEN KEY darek namenja tudi obvešcanju podrocju okoljskega upravljanja sta tudi pijaca in sladoled, ki dobro deneta ob cija Blaga-– za gostinske obrate in nakna-in vkljucevanju obiskovalcev v pa so izkazali aktivno sodelo­ prebiranju knjig, ki so na voljo v grajski Knjižnici jeva dežela dno certifikata Slovenia Green trajnostne in okolju prijaznejše vanje z lokalno skupnostjo in pod krošnjami. Za tiste bolj aktivne po novem v obcini – GREEN CUISINE. Mednaro-ukrepe, ki jih v obratih izvajajo. odgovornost, da zeleno politiko ponujamo tudi najem elektricnih koles, s katerimi D o b r o v a dni trajnostni znak Zeleni kljuc Zagotavlja, da je osebje v obra-spodbujajo tudi v svojem doma­ lahko razišcete mogoce malo manj znane in - Polhov (Green Key) je Gric tudi uspe-tih dobro obvešceno in primer-cem okolju. obljudene koticke. Kolesa se prav tako nahajajo v Gradec to šno pridobil. no usposobljeno na podrocju S pridobitvijo znaka Zeleni Šentjoštu (Možinetova hiša) in na Crnem Vrhu že leta do-Zeleni kljuc je okoljski in okolju prijaznih in trajnostnih kljuc ter podpisom Zelene poli- (Pr’ Popr). kazuje s priznanjem Slovenia trajnostni znak in hkrati vo-praks, nenehno išce nove – tike slovenskega turizma in Za-Green Destination. V lanskem dilni standard odlicnosti na trajnostne – nacine poslovanja veze za trajnostno gastronomije Dvorska cerkev Mozartovi družinski dnevi letu je prejela srebrnega, kar podrocju okoljske odgovorno-in uporabe tehnologije, z na-Slovenije, bo Gric izpolnil tudi Pridružite se nam na ogledu Festival ljubiteljev klasicne prestavlja pomembno prepo-sti in trajnostnega delovanja menom, da bi se z zmanjšanjem pogoje za pridobitev znaka Slo­najlepšega primera pozne go-glasbe bo ponovno tu za vas. znanje kakovostnega in zelene-v turisticni industriji. Pomeni porabe virov in kolicine odpad-venia Green Cuisine, s cimer se tike na Slovenskem – dvorske V nedeljo, 26. septembra, ob ga turizma v naši obcini. zavezanost podjetij, da v cer-kov zmanjšali vpliv na okolje ter bo na slovenskem, evropskem cerkve sv. Petra v Dvoru pri 17:00, vabljeni na 222. Mozar-Za trajnostno naravnan tu-tificiranih obratih spoštujejo stroški poslovanja. Zeleni kljuc in globalnem trgu tudi formal-Polhovem Gradcu. V nedeljo, tove družinske dneve. rizem se je odlocil tudi Gric, stroge kriterije, ki jih je dolocila simbolizira zavezanost okolju no pozicioniral kot okolju in 5. septembra, od 16. do 18. ure. ena najbolj znanih in cenjenih Mednarodna fundacija za okolj-in trajnostnemu razvoju, ki je družbi prijazna restavracija. Is-Vodenje je brezplacno. Z vami Poroka v Polhograjski restavracij v Sloveniji, v kateri sko vzgojo (FEE). Zeleni kljuc za potencialne goste izjemno krene cestitke ob uspehu! bo Marjan Malovrh. ustvarja kuharski mojster Luka zagotavlja vsem gostom, da z privlacna. grašcini Košir. Gric je nedavno svojo izbiro certificiranega turistic-Gric je bil ocenjen na 13 po-V romanticni Polhograjski Polhov doživljajski park grašcini lahko sklenete poroc­ no zaobljubo. Kljub manjšemu Polhov doživljajski park je za­ dovoljenemu številu svatov Obcina v sodelovanju z Rdecim križem sedmim obcanom snovan tako, da skozi preplet sta vam na razpolago porocna pravljicnega in resnicnega dvorana ali v paviljon v graj­sveta ustvarja doživetja, ki skem parku. Porocno slavje otroke spodbujajo h gibanju v omogocila brezplacno letovanje na Debelem rticu lahko nadaljujete v parku, naj­ naravi in jih na nevsiljiv nacin veckrat kar pod stoletno graj-ucijo o naravi in kulturi Pol-sko lipo. Uradne ure za poro­hovega Gradca. Spodbujajo Obcina Dobrova - ke so ob sredah med 12. in 17. jih k lastnemu razmišljanju in uro, vendar le ob predhodni Polhov Gradec je v razvijanju odnosa do narave najavi in upoštevanju ukrepov. sodelovanju z Rdecim ter budijo njihovo domišljijo križem Slovenije letos in ustvarjalnost. Vrhunsko Grajska knjižnica Polhov doživetje za družine z otroki! prvic organizirala Gradec Polhov doživljajski park je brezplacno letovanje Knjižnica Polhov Gradec se odprt vse dni v tednu, 10:00– za socialno ogrožene z novim knjižnim gradivom 20:00, vstopnice lahko kupite starejše obcane. razlicnih žanrov pripravlja v hišici v parku. na jesensko sezono. Prisluh- Letovanje je potekalo Obiskovalce prosimo, da upo­nili smo željam bralcev vseh števajo navodila in ukrepe. starosti, tudi najmlajšim. Za­ od 28. 6. 2021 do 3. 7. 2021 na Debelem Prav poseben obisk Polhove-kljucujemo tudi shemo spre­ rticu. ga doživljajskega parka lahko mljevalnih dogodkov v sezoni doživite vsako tretjo nedeljo 2021/22, med katerimi bodo Prostovoljci Rdecega križa, na v mesecu ob 10:00, naslednjic prvem mestu že utecene Obmocno združenje Ljublja­ torej 19. 9. ob 10:00, ko vas ure pravljic. Vec obvestil sledi. na, in clani Društva upokojen- ob predložitvi vstopnice na cev Polhov Gradec ter Društva vodenje brez doplacila pope-Delovni cas: cetrtek 17:00– upokojencev Dobrova so poskr-dec. V istem terminu pa je na kovosten cas v okolju, ki spod-Rdecega križa Slovenije, ki re-lje interpretativni vodnik. To 19:00, sobota 10:00–12:00 beli za predstavitev programa Debelem rticu letovalo tudi de-buja krepitev zdravja in vešcin dno skrbijo za najranljivejše nedeljo bo na voljo tudi delav­starejšim ter jih spodbudili k vet starejših obcanov iz obcine za reševanje vsakdanjih izzivov obcane. nica herbarij, ki jo izvaja Mu-Pišite, poklicite, spremljajte, za vas udeležbi v programu. Letovanja Brezovica. ter krepi socialne stike« ter se Obcina je sofinancirala na­ zej pošte in telekomunikacij. smo na voljo: se je udeležilo sedem obcanov Rdeci križ je ob tem izposta-obcinama zahvalil za podporo stanitev, prevoz, zavarovanje in Vabljeni na Družinski izlet v T: 031 776 259 obcine Dobrova - Polhov Gra-vil, da je »skupina preživela ka-in sofinanciranje programov delavnice na letovanju. lr Polhov Gradec, pridružite se E: info@grad-polhovgradec.si z nakupom skupne vstopnice, www.grad-polhovgradec.si www. ki velja za Polhov doživljajski visitpolhovgradec.si park in muzej. Polhov doživljajski park med najbolj atraktivnimi Koncert zdravniškega orke-Spremljajte nas tudi na FB strani stra Camerata medica V so-Blagajeva dežela, igrivo zaledje boto, 25. septembra, ob 19:00, Ljubljane in na Instagram profilu sofinanciranimi projekti v Sloveniji vljudno vabljeni na koncert Polhograjska grašcina Zdravniškega orkestra Came-rata medica. Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana Polhov doživljajski park kohezijsko politiko zato obiska- in Roman Vucajnk (za knjižnico) la Polhov doživljajski park, ki ga v Polhovem Gradcu je bo širši javnosti predstavila še v nedavno doživel nov krajšem videoposnetku. uspeh! Polhov doživljajski park je zaživel leta 2018. Namenjen je Služba vlade RS za razvoj in predvsem otrokom, ki jim skozi evropsko kohezijsko politiko je razlicne dogodivšcine, naloge Polhov doživljajski park prepo-in izzive približa naravo, osnov­ znala kot enega izmed najbolj ne znacilnosti živali in njihova atraktivnih projektov v Sloveniji, ki so nastali s pomocjo sofinan-bivališca. Celotna vrednost ciranja Evropskih strukturnih projekta je znašala 90.679,14 in investicijskih skladov. V me-EUR, od tega je 56.762,73 EUR scu juliju in avgustu bo Služba sofinanciral Evropski sklad za vlade RS za razvoj in evropsko regionalni razvoj. lr Obcina Dobrova-Polhov Gradec Na županovem sprejemu 19 ucencev prejelo priznanje Letošnji županov sprejem najboljših devetošolcev Osnovne šole Polhov Gradec in Osnovne šole Dobrova je potekal v torek, 22. junija 2021. Priznanje županovo petko za odlicni uspeh vsa leta šolanja je prejelo kar 19 ucencev, ki so se dogodka udeležili v druž-bi svojih domacih, ravnateljev obeh osnovnih šol, Ilinke Ku-cler in Viljema Kovacica, in ra­zrednicark Tjaše Prek, Barbare Rednak Robic, Polone Kolenc in Brede Podobnikar. Dogodek je za dekleta in fante naznanil konec osnovne šole, obdobja, v katerem so pridobili ogromno znanja, stkali številne prijatelj­ske vezi in odkrili svoje interese in talente. Pomen ustvarjalnosti mladih za razvoj lokalne skupnosti je v svojem nagovoru izpostavil žu-pan Franc Setnikar, ter najstni­kom zaželel veliko uspehov na njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Dogodek so z energicnim nastopom najprej popestrile hip hop plesalke iz Društva Pa­norama, nato pa še izvrstni Trio Grdadolnik. Priznanje so prejeli naslednji ucenci iz OŠ Polhov Gradec: Ajda Ušenicnik, Ana Jankovec, Grega Macek, Jošt Bogataj, Lea Košir, Mark Lepen, Nace Ko­šir, Neli Dolinar, Rebeka Ana Nad Crnim Vrhom plapola nova slovenska zastava Samo Športa pa sta novi prido-pevski zbor Crni Vrh, Gabrijela bitvi podelila še blagoslov. Slo-Plestenjak in drugi glasbeno na- ‘’Rodovi pred nami so se borili za narod, vesnosti pa so se udeležili tudi darjeni domacini. Da je domace za slovenski jezik, za predstavniki PGD Crni Vrh in vedno najboljše, pa je potrdila slovensko besedo, PGD Zalog. Predsednica Kra-tudi pogostitev, ki so jo pripra­ slovenske knjige, jevne skupnosti Crni Vrh Tonc-vile domace mojstrice iz Crne­ slovenske pesmi. ka Dolenc se je ob zakljucku za-ga Vrha ter tako poskrbele za hvalila vsem, ki so pripomogli prijetno druženje pred dnevom k izvedbi dogodka. Za kulturni državnosti in 30-letnico naše program so poskrbeli Dekliški države. LR »Nalezimo se dobrih navad – Cepimo se.« Predsednik Vlade nih 42,96 % (dosegamo 59. mesto med obcinami glede na RS, zdravstveni delež oseb cepljenih z drugim minister in direktor odmerkom). Nacionalnega inštituta Vsem obcanom se priporoca za javno zdravje so 7. oz. svetuje, da se pravocasno julija 2021 na Brdu pri polno cepijo, saj na ta nacin Kranju sklicali posvet z zmanjšajo možnosti okužbe in težjih oblik bolezni, hkrati županjami in župani, z pa pripomorejo k omejevanju osrednjo temo 4. val širjenja virusa. Prav tako naj epidemije COVID-19. dosledno upoštevajo in sledi­jo vsem higienskih ukrepom Vlada se je namrec obrnila za preprecevanje širjenja vi-na lokalne skupnost in župane, rusa COVID-19 in navodilom da poprosijo vse, ki se še niso držav, v katere potujejo, upo­cepili, da to storijo. Posveta se števajo navodila epidemiolo- Globoka želja po lastni do-je udeležil tudi župan Franc ške službe NIJZ ter spremljajo movini sega dalec nazaj v zgo- Setnikar. svoje zdravstveno stanje. V dovino našega naroda, mi pa Na podlagi informacij in primeru pojava simptomov smo generacija, ki smo to željo priporocil NIJZ v Obcini Do-znacilnih za COVID-19, pa doživeli in jo živimo,’’ so bese­brova - Polhov Gradec glede naj poklicejo svojega izbrane­de, s katerimi je Ana Oblak, ki na prikazano situacijo v drža-ga osebnega zdravnika. je dogodek povezovala, nagovo- vi in na informacije v medijih, Z upoštevanjem preventiv­rila zbrane. V sredo, 23. junija ugotavljamo, da smo med ti-nih ukrepov in odgovorno­2021, je v Crnem Vrhu potekala stimi obcinami, ki imajo sicer stjo vsakega posameznika do slovesnost ob postavitvi droga bolj precepljene obcane proti cepljenja bomo lahko v polni in dvigu slovenske zastave, s ka­ nalezljivi bolezni COVID-19 meri zopet zagnali vsa podro­tero je Krajevna skupnost Crni je 30 let sicer kratko obdobje paj dosežemo veliko. Dogodka zastavo, ki se dviga nad Crnim od državnega povprecja, a to cja našega življenja. Vrh obeležila 30. obletnico sa-zgodovine, a za nas Slovence se je udeležil tudi Minister za Vrhom. ne zadošca za omejitev širje-Vec informacij o cepljenju mostojne Republike Slovenije. izjemno pomembno, saj se je v zunanje zadeve dr. Anže Logar, Za slovesni dvig zastave sta nja okužb. V naši obcini je po proti COVID-19 najdete na Po slovenski himni, ki jo je tem casu ogromno spremenilo. ki je izpostavil pomen izobeša-nato poskrbela Danica in Mi-podatkih NIJZ na dan 15. 7. spletni strani: https://www. zapela domacinka Klara Tro-Poudaril je, da mora vsak po-nja slovenske zastave in izrazil hael Bradeško, oblecena v slo-2021 z vsemi odmerki cepiva cepimose.si/ bec, je župan Franc Setnikar v sameznik prispevati k razvoju upanje, da bodo prebivalci sose-vensko narodno nošo. Župnik cepljenih 37,4 % obcanov, z LR svojem nagovoru izpostavil, da naše družbe, saj lahko le sku-dnjih hribov s ponosom zrli na Bogdan Oražem in diakon enim odmerkom pa je ceplje­ Obcina Dobrova-Polhov Gradec 40 let podjetja Rotar: Napredek v podjetništvu Biti podjetnik leta 2021 je povsem Gospa Mateja Rotar, kaj je za vas najvecji tehnološki napredek zadnjih štirih desetletij, ki vam je olajšal nekaj drugega, kot je bilo davnega poslovanje? Je racunalniška tehnologija in celotno leta 1981, ko je bilo ustanovljeno poslovanje za vas napredek ali ovira? podjetje Rotar. Sama sem se možu pridružila leta 1988 in v vseh teh letih se je nanizalo res ogromno sprememb 40 let vzponov in padcev. 40 let prehojene poslov- in saj veste, vsak diagram gre gor in tudi dol. Tudi ne poti je prineslo 40 let bogatih izkušenj. Pogo-strinjam se, da je biti podjetnik davnega leta 1981 vor z direktorico Matejo Rotar je vedno optimi-in sedaj vsaj zame velika razlika, ce pogledamo, sticen in navdihujoc. Razkrila nam je, kako vidi kako hitro je napredovala digitalizacija. prehojeno pot danes ter kakšni so poslovni cilji Gotovo so tukaj skladišca, ki izgledajo drugace za naslednja leta. kot pred 40 leti. Glede trgovin je podobno. Vse se bolj modernizira, brez racunalnikov ne moremo vec funkcionirati. Brez dvoma je racunalniška tehnologija velik napredek, je pa istocasno tudi dejstvo, da ce racunalnik ugasne za nekaj minut, si lahko brez vsega in ne veš nic. Ni mi všec, da la, ki se jih je treba držati in spoštovati. To naši se napovedujejo zaprtja zaradi novih sevov. smo tako odvisni od tehnike 21. stoletja. zaposleni dobro vedo. In ce je vse kot mora biti, smo na koncu lahko vsi zadovoljni, kar je vedno Po dobrem letu ‘koronskega poslovanja’ že lahko Kako je bilo izbirati ekipo na zacetku poslovne poti tudi naš cilj. potegnemo smernice. Kaj se je v tem obdobju spreme-in kako je s tem danes, glede na to, da ste veliko bolj nilo, kaj ste morali prilagoditi? So se financni tokovi prepoznavni in s tem tudi zaupanja vredni? Kdaj je bilo Koliko zaposlenih je trenutno v podjetju Rotar, oz. v spremenili oz. ali ste optimisticni glede prihodnosti? težje oz. kdaj lažje? celotni korporaciji v Sloveniji in v tujini? V zadnjem letu se je lepo videlo, da ce delaš samo Prave ljudi je bilo vedno nekoliko težje poiskati, a Rotar trenutno šteje 22 zaposlenih. Vse skupaj v z minimalnimi zalogami, nisi imel blaga za pro-vseeno mislim, da je bilo nekoc lažje izbrati pravo Sloveniji nas je 65 in na Hrvaškem 11. V sezoni pa dajo. Hvala bogu smo imeli kar dobro zalogo ozi­ekipo. Ta ekipa je bila potem lojalna, teamska, že-je najmanj še 10–15 študentov za pomoc. roma smo blago dobili pravocasno. Opazilo se je, lela je napredek. Sedaj pa imaš obcutek, da je mla­da so ljudje veliko vec kupovali preko spleta in dini kar malo vseeno in jim ni mar, ali so danes Ves cas vlagate v razvoj, optimizacijo in napredek. Kaj tudi temu se je bilo treba bolj prilagoditi. tukaj in jutri že nekje drugje. Nekoc so nas starši je naslednji vecji projekt, ki ga imate v planu? Je na Kar se tice financnih tokov pa je bila, lahko recem, ucili, da ce menjaš veliko služb, bodo ljudje mislili, vidiku morda tudi širitev na nove trge? presenetljivo dobra situacija, saj so zaceli place­ da nisi sposoben in zato si se vseskozi dokazoval. Širitev na nove trge je bil plan že nekaj casa, a vati tudi tisti, ki si moral do sedaj vedno prositi, Izhajam iz kmecke družine, zato so me starši na-ja trenutna svetovna zdravstvena situacija malo cakati. To pa je po mojem zato, ker smo imeli za- ucili delovnih navad, kar sem (upam da) uspešno ustavila nacrte. Kljub temu je širitev še vedno prenesla tudi na svoja dva otroka. Vse prevec pa prioriteta in na tem se veliko dela. Od vecjih logo in je drugi niso imeli. In ce ne boš placal, ne pri mladih opažam, da ni pravih delovnih navad projektov je v nacrtu logisticni center in nekaj boš dobil blaga. V vsakem primeru pa sem že po in za to so po mojem mnenju krivi starši. maloprodajnih enot, ampak vse bo odvisno od naravi vecni optimist in tako bo tudi v bodoce. V našem podjetju so postavljena dolocena meri-situacije, ki se ponovno ne giblje v pravo smer, saj (nc, foto: arhiv podjetja Rotar) Obcina Dobrova-Polhov Gradec Slovesen blagoslov reševalnega vozila za Madagaskar Reševanje življenj v težko dostopnih krajih na misijonih, ki jih upravljajo slovenski misijonarji, bo sedaj hitrejše in ucinkovitejše. V nedeljo, 4. julija, so novo reševalno vozilo, namenjeno za misijon Ampitafa na Mada-gaskarju, kjer deluje misijonar Janez Krmelj, slovesno blagoslo­vili v Polhovem Gradcu. Poleg domacinov se je zbralo veliko število ljudi, ki so na tak ali dru-gacen nacin povezani z misijoni. Slovesno sveto mašo, ki je bila ob 16. uri, je vodil izmirski nad­škof in misijonar msgr. Martin Kmetec. Blagoslov novega vozila je po­tekal po maši ob bogatem spre­mljevalnem kulturnem progra-mu in pricevanju. V uvodu sta najprej zadoneli himni Slovenije in Madagaskarja. Nato se je za­slišala malgaška zahvalna pe­smi, ki jo je zapel malgaški zbor pod vodstvom Marka Petrovica, necaka nekdanjega misijonarjaKlemena Štolcarja, ki je dolga leta deloval kot misijonar na Madagaskarju. Misijonar Janez Krmelj, ki v misijonu Ampita-fa upravlja bolnico in ki bo to reševalno vozilo, ki so ga pov­sem obnovili domaci mojstri iz Slovenije, tudi uporabljal, je bil ta dan vidno ganjen in je kar žarel od srece. »Še na zacetku leta nismo vedeli, kako bomo spravili skupaj dovolj financnih sredstev za delovanje bolnice, a potem se je z božjo pomocjo in veliko molitve ter z darovanjem dobrih ljudi prav neverjetno razpletlo. Zavedati se moramo, da smo to vozilo, ki zmore pre­magovati tudi najbolj zahtevne terene in predvsem zelo glo­boko blato, nujno potrebovali. S terenskim avtomobilom, ki ga imamo v misijonu, v casu deževja, ko postane cesta prak-ticno neprevozna, potrebujemo bistveno vec casa, da pridemo do ljudi na podeželju, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoc. Reševalni tovornjak je opre­mljen z vsem nujnim za nudenje prve pomoci. Imamo tudi mo-bilni ultrazvok in defibrilator, ki se polnita preko soncnih celic, ki smo jih pritrdili na streho. Za to se lahko zahvalimo domacim podjetjem in dobrotnikom, ki so vsak po svojih moceh prispe­vali svoj del. Ce pogledamo, se je ta projekt zacel že pred enim letom, ko smo zaceli iskati pri­merno vozilo. Župnik iz Polho­vega Gradca, Bogdan Oražem, se je zelo potrudil in neumorno iskal oglase primernih rabljenih vozil po celi Evropi, a žal neu­spešno. Nato pa smo se obrnili na podjetje Prigo iz Brezovice pri Ljubljani, kjer so nam pri­sluhnili in priskocili na pomoc s svojimi povezavami pri trgov­cih v tujini. Moram povedati, da so se potem stvari zacele hitre­je odvijati in za vso pomoc, ki so nam jo namenili, sem jim iz srca hvaležen in smo maja letos ta terenski tovornjak koncno dobili v Slovenijo.« Sledilo je veliko prostovoljnih delovnih ur kleparskih mojstrov Tineta To- minca in Jožeta Cepona, ki sta se lotila ustrezne priprave vozila za obnovo in dodelavo, da je to-vornjak na koncu skoraj tak kot nov. Elektricno napeljavo je ure­dil Klemen Cepon, sicer mojster predelav avtodomov. »Vedeti moramo, da bo to vozilo dolga leta služilo svojemu namenu. Pri Mivi bodo poskrbeli za pre­voz z ladjo na Madagaskar, nato pa bo treba z njim prevoziti še 800 kilometrov dolgo in zah­ tevno pot do našega misijona. Vcasih so ceste tako slabe, da za zadnji del ceste od zadnjega ve-cjega kraja do nas potrebujemo od 5 do 7 ur vožnje, pa ceprav je razdalja, ki jo moramo prevozi-ti, le 60 kilometrov,« še dodaja Janez Krmelj, ki se je v Sloveniji zadržal pol leta, sedaj pa je že od sredine julija na Madagaskarju. Besedilo: Peter Kavcic, foto: Mirjam Grems in Peter Kavcic Ce želite financno pomagati misijonarjem, lahko svoj dar namenite preko bancnega nakazila. Šteje vsak evro, ne glede na znesek, ki ste ga pripravljeni podariti. Racun za neposredno pomoc misijonu Ampitafa: Misijonsko središce Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tekoci racun za nakazilo financne pomoci: TRR: SI 56 0201 4005 1368 933 Sklic: SI 00 279225, SWIFT koda: LJBASI2X Obcina Dobrova-Polhov Gradec 30 let Balinarskega kluba Blagajana Na sobotno jutro, 14. avgusta 2021, se je na balinišcu v Polhovem Gradcu zbralo veliko število balinarjev iz domacih in okoliških krajev, ki so z navdušenjem pricakali zacetek tradicionalnega letnega turnirja Balinarskega kluba Blagajana Na balinišcu jih je najprej pozdravil nulim clanom kluba. Besedo je nato pre­ predsednik kluba Janez Kovacic, ki je vsem vzel župan obcine Dobrova - Polhov Gra­tekmovalnim ekipam zaželel lep dan. Z dec Franc Setnikar. Izrazil je zadovoljstvo minuto molka so se prisotni poklonili so-ob dejstvu, da se tako veliko število ljudi ustanovitelju Balinarskega kluba Blagajana zanima za balinanje in šport nasploh, saj Franciju Setnikarju in vsem ostalim premi-športna dejavnost daje življenje in ohranja krepost. Predsedniku kluba je nato predal obcinsko priznanje ob 30. obletnici usta­novitve kluba, ga pospremil s cestitkami ob jubileju ter tekmovalcem zaželel uspešno igro. Ta je potekala vse do vecernih ur, ko je postalo jasno, katere ekipe si bodo razdelile zmagovalne pokale. 4. mesto na turnirju je dosegel balinarski klub Tabor iz Vižmarij, 3. mesto balinarski klub Tivoli, 2. mesto Balinarsko športno društvo Žiri, ter 1. mesto Balinarski klub Brdo. Iskrene cestitke! 5. Blažev nogometni turnir trojk V nedeljo, 27. 6. 2021, je na igrišcu pri OŠ Polhov Gradec potekal že 5. tradicionalni Blažev nogometni turnir trojk, ki vsako leto na enem mestu zbere ljubitelje nogometa in zabave. Clani Športnega društva Se-zmagovalcu turnirja in se za­tnik smo poskrbeli za hrano, hvaljujemo vsem sodelujocim pijaco in tudi odlicno vzdušje, ekipam ter vsem, ki so pripo­ki je na igrišce privabilo veliko mogli k organizaciji dogodka, obiskovalcev. Za glasbo in ko-še posebej pa Javnemu zavodu mentiranje nogometnega do-Polhograjska grašcina, Prosto­gajanja pa sta poskrbela MC voljnemu gasilskemu društvu Žika & DJ Sushi, ki sta nepo-Polhov Gradec in Janezu Sta-grešljiv del številnih športnih novniku. dogodkov. Prvo mesto na Ce bodo razmere dovoljeva­turnirju je dosegla ekipa Sal-le, pa se vidimo septembra na kon team, drugo ŠD Šentjošt, našem naslednjem turnirju!tretje pa domace društvo ŠD ŠD Setnik, fotografija: Setnik. Polona Gerjol Clani ŠD Setnik cestitamo Pohodniki DU Dobrova na Toško Celo, Pokljuko in v Krnico ob prijetnem klepetu, kar hitro cudovitem pogledu na okoli­prišli do našega koncnega cilja ške vršace. Pred odhodom smo V torek, 8. junija, smo pohodniki Društva Hotela Šport Pokljuka. Naš 264. naredili še fotografijo za Naš upokojencev Dobrova pohod nas je 48 pohodnikov za-casopis in se odpravili po cesti koncno docakali prvi kljucilo s prijetnim druženjem proti Mihovemu domu. Na poti pohod v letu 2021. ob hladni pijaci in ciganskem smo se ustavili pri spominskem golažu. Na poti domov smo se obeležju planincem, ki so pri Za ogrevanje smo izbrali dogovorili, da v kolikor bodo osvajanju teh lepih gora, ki so Toško celo. Izpred Športne­ razmere dopušcale, avgustovski nas obkrožale, izgubili življenje. ga centra Gaberje se nas je 44 pohod izvedemo v Krnico. Av-Ko smo preko mostu precili Pi-pohodnikov ob deveti uri od­ gustovski pohod je 47 pohodni-šnico, nismo sledili smerokazu pravilo proti izbranemu cilju kov pricelo z vožnjo z Dobrove proti Mihovemu domu, ampak Lovski koci na Toškem celu. na Gorenjsko v Kranjsko Goro. smo se odpravili skozi Kekcevo Po lepi gozdni poti, ki jo dobro V jasnem jutru smo že med vo-deželo proti cesti na Vršic. Na poznamo, saj smo jo v zadnjem žnjo po Gorenjski uživali ob po-poti smo srecali Bedanca, Brin­letu kot posamezniki veckrat gledu na Karavanke in Julijske clja, Mojco, pa tudi slišali vri­prehodili, smo po dobri uri Alpe s Triglavom v ozadju. Na skanje Kekca. Ob cesti na Vršic hoje prišli do našega cilja. Pri parkirišcu v Jasni smo si oprtali smo pocakali avtobus, ki nas je koci smo imeli daljši postanek. nahrbtnike, naredili skupinsko odpeljal do gostilne Pri Slavki v Izkoristili smo ga za prijeteno fotografijo za spomin in se od-Podbrezju. Tu smo nadaljevali druženje, ki nam je v preteklih pravili ob Veliki Pišnici v Krni-naše druženje ob dobrem kosilu mesecih manjkalo. Dogovorili co. Tu ob Pišnici je bilo jutro kar in nazdravili na še en uspešno smo se tudi, kako in kam bomo prijetno hladno, za ta cas skoraj opravljen pohod. Gorenjsko. Tokrat je naš cilj ali pa bomo zavili na gozdno ramo nadaljevati pot, so nas šli na naslednje pohode. Kar prehladno. Pred odhodom smo našo pohoda bila Pokljuka. Po uri pot. Odlocili smo se za drugo opozorile dežne kaplje in potr­ prehitro je prišel cas, ko smo Ob poslušanju šumenja vode pohodnico Jurecic Marijo pre­ vožnje z avtobusom smo mimo in po nekaj sto metrih ugotovili, dile rek, da ima dež v Bohinju se morali vrniti. Zadovoljni, da cež številne skale in pregrade in senetili s priznanjem za stoti Bleda prispeli na Rudno polje, da je bila naša odlocitev prava. mlade. Na hitro smo pospravili smo zopet lahko bili skupaj na prijetnem klepetu smo prišli po opravljeni pohod. Lepo je bilo kjer se je zacel naš pohod. Na Hodili smo po lepi gozdni stezi nahrbtnike in se po poti, ki spo­ pohodu, smo se ob trinajsti uri dobri uri hoje do križišca, kjer slišati njene iskrene besede za­parkirišcu pred vojašnico smo v senci mogocnih smrek proti minja na razpotegnjeno ulico vrnili na izhodišce pred Športni se je peš pot odcepila od glav-hvale, da se je lahko udeleževa­naredili eno »gasilsko« fotogra-planini Zajamniki. Po prihodu s pastirskimi stani, odpravili center Gaberje. Zaželeli smo si, ne poti v gozd. Prava planin-la dobro organiziranih pohodov da bi nam razmere dopušcale, fijo za spomin in se odpravili na planino smo si vzeli cas za proti našemu cilju. Sreco smo ska pot nas je po slabi uri hoje in da si želi s tem tudi nadalje­da se vidimo v juliju na pohodu mimo Nordijskega centra pro-malico in uživali v cudovitem imeli, da je tudi dež ostal samo pripeljala do koce v Krnici na vati. na Pokljuko. ti Oskovnici. Po nekaj minu-razgledu na Julijske Alpe. Plani-pri nekaj kapljah in nas je zopet višini 1113 m. Tu smo si vzeli V septembru gremo pa na Trinajstega julija smo se v tah hoje smo prišli do križišca, na nas je tako prevzela, da smo obsijalo sonce. Po lepi gozdni uro casa za pocitek in malico. Šmohor. lepem soncnem jutru z avto-kjer smo se morali odlociti ali kar pozabili, da je pred nami še poti, malo po ravni, rahlo str-Uživali smo na prijetnem son-Vodje pohodov Franci, busom odpeljali z Dobrove na bomo pot nadaljevali po cesti vec kot polovica poti. Da mo-mi, pa po vecini spušcajoci smo cu, dihanju gorskega zraka in Vine, Vinko Obcina Dobrova-Polhov Gradec Polhograjcan Pavel Sušnik praznuje castitljivih 90 let Pavel ali Pavle? lacen, zapodil v beg za salamo 1987 je bil zaposlen v podjetju skupaj z dezerterji, ki so bili prej Vodovod Kanalizacija v Ljublja- Sušnikovega iz pri domobrancih. Nekdo iz vasi ni, ki ga sedaj poznamo kot JP Polhovega Gradca ga je namrec nahecal, da je pri VOKA SNAGA ali skrajšano klicejo in poznajo domobrancih boljša hrana in VO-KA. Na delovnem mestu je pod obema imenoma, zato se je lacen pridružil prvim, spletel številna znanstva in celo tako krstnim, kot ki so mu obljubili jedaco. Zajet dosmrtna prijateljstva, saj so domacim. Ker se je je bil na Koroškem. Po vec kot nekateri sodelavci postali tudi rodil 29. junija, mati mesecu dni zapora in stradanja njegovi sosedje, najbolj blizu si zabavati, pricajo številne foto-sploh po upokojitvi, Pavle pa dandanes iskrivega duha, malce Marija ni oklevala pri so se komandirji nespametnega je bil zato z Branetom Železni-grafije, na katerih vidimo mlad je do danes po svojih besedah nagajiv in zelo zvedav, kakršen fantica usmilili in ga poslali do-karjem, ki s svojo družino prav par, ki je na motorju prekrižaril ostal ‘vernik iz zadnje vrste’, nje-je bil vedno. Dnevno rutino mu izbiri. Lahko bi bil mov, ne pa pred strelski vod ali tako živi v kraju Podreber, le ne­vso Jugoslavijo, zamejstvo in gova izjava je iz polhograjskega popestri obisk njegove hcerke Peter ali Pavel, saj oba naprej v jeco. In sama sreca, da kaj deset metrov proc od hiše, ki Jadransko magistralo, tam sta župnika Bogdana Oražma izva-iz Domžal, ki se je vsakic zelo godujeta na isti dan. je bilo tako! Pavle je vse življenje, jo je Pavle zgradil skupaj s svojo romanticno odkrivala najlep-bila dolg in iskren smeh. razveseli. V domu upokojencev najbrž tudi zato, ker je izkusil pokojno ženo Veroniko. Zado­še koticke Jadranskega morja. Pavle je še vedno tak: iskren, še zdaj najraje prisluhne naro-Pavel Sušnik se je rodil 29. ju-lakoto, ostal dobrojedec, ki se šcale so jima pridne roke, me- Pavel je bil celo eden prvih v duhovit, poln življenjske mo-dnozabavni glasbi in popevkam nija 1931 v zaselku Setnik. Bil je nikoli ni branil hrane. šalec za beton in obcasno tudi nekdanji Jugoslaviji, ki je postal drosti, ki jo je nabral v castitlji­iz zlatih 60. in 70. let slovenske eden od sedmih otrok, ki so se Vojsko je mladenic, že skoraj sosedsko-prijateljska pomoc; ponosen lastnik tedaj nadvse vih 90 letih, vcasih je v besedi glasbe. rodili v zakonu mame Marije in shiran in veckrat tepen, kakor hiša je namrec zrasla brez enega zaželenega avtomobila NSU brutalno neposreden. Kar ve Našemu rojaku in sokrajanu oceta Mohorja. Marija Sušnik, sit, odslužil na jugoslovansko-samega kredita, zgolj s pritrgo-Prinz, po ljudsko kar ‘princa’. in misli, izrece, to pa v vsakem po domace Lužarjeva, je umrla -bolgarski meji, vecino takrat Pavletu Sušniku, ki je v svojem vanjem od ust! Ob princu so nastale mnoge od njegovih sogovornikov pusti pri 84 letih, leta 1984, oce pa ve-še treh let obveznega vojaškega rojstnem kraju pustil neizbri- Ker z Veroniko nista mogla crno-bele fotografije mladega globoko sled, o kateri še dolgo liko prezgodaj, v predzadnjem roka je varoval mejo v Pirotu. Po sen pecat, ob visokem jubileju imeti svojih otrok, sta se v 17. para, njunih številnih sorodni-razmišlja. letu 2. svetovne vojne, leta 1944. prihodu iz vojske se je zaposlil cestita in z njim nazdravlja tudi letu zakona odlocila za posvoji-kov in prijateljev. Ce bi se nadalje šolal in izo-Ker se je oce tako hitro poslo-kot voznik, saj je bil najraje v uredništvo tev deklice z drugega konca te-Leta so minevala in Vera se braževal, bi skoraj zanesljivo vil, je mati Marija ostala sama v gibanju in na poti. Rad je ho-Našega casopisa ter mu želi danje Jugoslavije. Da nista zgolj je kmalu za Pavletom upokojila, postal ugleden akademik ali casih, ki so bili polni pomanjka-dil naokoli ter spoznaval druge še veliko veselih in zdravih dni delala, ampak sta se v svojih skupaj sta vec desetletij v miru pisatelj, saj je imel od malega nja, z lacnimi usti svojih otrok. ljudi in kraje. Imel je razvito mlajših letih, preden sta posta-uživala v svoji ljubi hiši v Podre-zelo bujno domišljijo ter bogat v družbi njegovih najdražjih! Pavle je moral zato že po nekaj popotniško žilico, težko je bil la starša Dragici, znala odlicno bru. Vera je rada hodila v cerkev, besedni zaklad. Pavle je tudi (NC, foto: osebni arhiv). letih osnovne šole oditi zdoma, pri miru, kar zanj velja še sedaj, poslali so ga služit za hlapca. saj ne more kar sedeti in caka-Kljub pomanjkljivi izobrazbi je ti, rad vstane in se sprehodi po bil izjemno inteligenten, bister Domu starejših obcanov v Me-in živahen fantic, ki je moral že tliki, kjer je konec lanskega julija Naš ljubi Mohor. Pred 17 leti si se v našo lju Gregatu, in nazadnje pri POKu. Telefon v nežnih letih poprijeti za vsa-dobil svoj drugi dom. Lanski 89. družino rodil kot cetrti otrok. Kar naenkrat Ocetovo pismo in racunalnik te od tega nista odvrnila, da ko, tudi težaško delo. Hitro se je rojstni dan pa je še praznoval v si zrastel v šolarja in kmalu so se zaceli od-si zaslužil kak euro, pridno si jih hranil za navadil zavihati rokave in zato naselju Podreber, nekaj kilome-krivati tvoji talenti, ucenje ti ni delalo težav.nakup motorja in verjetno da si dal tudi za mu kasneje v življenju ni bilo nic trov pred Polhovim Gradcem, Ce je kdaj padla slabša ocena, je bolj skrbeloob slovesu kakšno rundo. Kar si se namenil, si uresnicil, pretežko.kjer je zgradil obcudovanja vre-druge kot tebe. Pa brez potrebe. Tvoj glasbenipri motorju pa se ni izšlo. Po dveh nesrecah Še ne 14-leten je pred koncem dno hišo, na tako zdravih teme-talent se je zacel razvijati za klavirjem. Do-v lanskem letu je bila ta zate usodna. 2. svetovne vojne padel v roke ljih, da bo preživela vsaj še dve bro mi je ostal v spominu tvoj telefonski klic,od sina Po drugi strani pa je to zrno, ki je padlo partizanom, ker se je, naiven in generaciji. Do upokojitve leta ko si rekel: Ati, sprejet sem. Še preden si za-v zemljo in umrlo, že obrodilo obilen sad.kljucil glasbeno šolo klavirja, si zacutil željoTrije, štirje veceri, toliko prijateljev, sosedovpo bobnih. Logicna reakcija staršev je sevedain sorodnikov, ki smo se zbirali na tvojem Mohorja bila: Najprej je treba koncati to, kar si zacel.domu in molili zate, toliko iskrenih objemovPo tvojem vztrajanju smo naredili kompro-in stiskov rok, toliko socutja, toliko pripra- Se želite zašcititi proti mis. Obiskoval si oba instrumenta hkrati. vljenosti za pomoc, toliko odvzete bolecine Že v osnovni šoli si veckrat nam najbližjim, toliko, toli­nastopal na šolskih priredi­ko … Skupaj si zbral toliko COVID-19 in bi se radi cepili? tvah, z glasbenimi nastopi mladih in manj mladih.pa si odrastel v godbi Do­ Domaci smo prav zato pobrova Polhov Gradec. Pred napornih dnevih odhajaliZdravstveni dom Urnik in lokacije cepljenja: nekaj leti si se na godbenem spat umirjeni in se do jutra Ljubljana na obmocju taboru naucil prvo pesem odpocili.Obcine Dobrova -Sreda, 8. 9. 2021, od 14.00 na harmoniko. In od takrat Bolecina slovesa je našo do 16.00: Športna dvorana si zrasel v pravega muzikan­družino še mocneje po- - Polhov Gradec na Dobrovi, Cesta 7. maja ta, brez treme si rad zaigralvezala, ob razmišljanju o organizirata cepljenje 20, Dobrova ob raznih prilikah, najraje tebi Mohor se v nama budi proti COVID-19 za vse -Sreda, 8. 9. 2021, od 14.00 kje v družbi, kar tako za ve­ hvaležnost za naše ostale zainteresirane. do 16.00: Kulturno prosve­ selje. Pri dobrih šestnajstih mladostnike Tino z Mati­ tni dom Ivana Cankarja, si spoznal Emo in zelo rad cem, Domna s Tino, Jurija z Šentjošt nad Horjulom 13, zahajal k njej. Si rekel: ‘jaz Nino, Lovrenca in tudi tvojo Horjul grem dol’, ko smo jo spoznaliEmo. Ponosna sva na njih, -Petek, 10. 9. 2021, od 14.00 tudi ostali, si povedal kar direktno, ‘jaz grem k Emi’. Moramtudi zato, ker smo bili tako enotni glede zadnjega slovesa do 16.00: Kulturni dom Ja- ti priznati, da si imel tudi v tem pogledu izvrstno oko in srce.od tebe. Želeli smo ti omogociti, da tvoje telo en dan pociva koba Trobca, Polhov Gradec V kratkem casu je postala del naše družine.še doma, nam pa, da se od tebe v miru poslovimo. Slovo ob 13, Polhov Gradec Kot mladostnik si bil upornik, ce je bilo treba k maši kdaj odprti krsti ni bilo lahko, vendar pa pomirjujoce in za nas -Petek, 10. 9. 2021, od 14.00 med tednom, si rekel, pa saj sem bil v nedeljo. Ko sva ti kak blagodejno. Verujemo, da imamo sedaj med nami le telo, do 16.00: Dom krajanov vecer rekla, ostani doma in se naspi, si rekel: Kaj bo pa dru-duša pa je že pri Bogu ali pa na poti k njemu. Vemo, da bodo Cepljenje bo potekalo v 8.9. Crni Vrh, Crni Vrh 37a, Pol-gace, ce bom doma, pa saj so pocitnice. Bil si zelo družaben, težki dnevi pogrešanja še prišli, vendar sedaj je breme znosno.in 10.9.2021. Na cepljenje se ni hov Gradec navihan in igriv in to te je strašno vleklo med prijatelje. O Naj bo Mohorjevo sporocilo vsem, ki sedate na motor: Cestepotrebno predhodno naroci-tem smo domaci veliko izvedeli šele sedaj. Ko ste fantje zaceliskrivajo pasti, zato sami naredite vse, da se srecno vrnete Hvala, ker skrbite za svoje ti. Izbirate lahko med cepivi navijati za psa pri hiši, nisi odnehal. Narisal si sliko, da se domov. zdravje in zdravje drugih. Pfizer/BioNTech in Janssen. bomo lažje privadili, celo bral si knjigo o vzgoji psov. Hvala vsem, ki ste bili z njim in mu v teh dneh izkazali Obcanke in obcani, ki se želi-Ja, pa rad si poprijel za katerokoli delo doma, razen za toliko ljubezni.jo cepiti, morajo imeti s seboj Prijazno vabljeni. pospravljanje po hiši. Ob šolskih obveznostih si vedno iskal Mohor, radi te imamo in smo nate zelo ponosni. kartico zdravstvenega zavaro-priložnosti za delo, najprej pri stricu Matjažu, pa pri prijate-Tvoja družina, julij 2021 vanja in osebni dokument. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Poletno srecanje clanov Upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec je povabil clanice in clane društva na poletno srecanje v naravi. Srecanje je bilo v petek, 2. julija 2021, na Crnem vrhu ob 13:00 uri. V objemu crnovrškega hribovja smo se odlicno pocutili. Srecanje je potekalo pri Kulturnem domu na Crnem vrhu. Srecanja se je udeležilo zelo lepo število clanov DU. Ugotovili smo, da smo se prvic zbrali v tako velikem številu. Veliko clanov je prišlo prav iz Crnega vrha in sosednjih vasi. Druga po­lovica, ki je prišla iz doline pa je po številu presegla domacine z okolico. Imeli smo lep soncen dan, ki ni bil niti prevroc. Hladno sencico smo našli pod krošnjami dreves in tudi v samem kulturnem domu. Pred­sednica društva Cecilija Jarc je z veseljem pozdravila vse prisotne, ki so se srecanja udeležili. »Po letu dni in še malo dlje smo se lahko zopet srecali. Kajti izredne zdra­vstvene razmere Covid-19 so tudi v našem društvu pustile posledice.« Predstavila je plan dela za poletne dni, seveda v skladu z navodili vlade RS zaradi še vedno trajajocih razmer Covid-19. Zaželela nam je prijetno druženje ter lepo in zdravo preživljanje po­letnih dni. Besedo je predala županu obcine Dobrova - Polhov Gradec, Franciju Setni­kar, ki se je odzval na naše povabilo. Župan je vse prisotne prisrcno pozdravil, jim za­želel dobrega zdravja v prihodnje, ter pri­jetno druženje. Predsednica DU se je tudi zahvalila za dobro organizacijo in pomoc pri izvedbi dogodka Jožetu Bizjan, pred­sedniku komisije za socialo. Blagajnicarka Milena Pustovrh je prebrala pesem našega poeta Milana Koširja, ki je v letu 2020 za­pustil svoj Crni Vrh in odšel med zvezdno nebo. Pesem o koroni, ki jo je napisala clani-ca Milena Železnov, pa je prebrala predse­dnica društva. Nadaljevali smo s kulturnim programom, z glasom harmonike. V goste smo povabili Karmen Razornik iz sosednje obcine Borovnica. Karmen smo spoznali že na Babni Gori, ko se je pred leti udeleževa-la tekmovanja harmonikarjev – Vecer pod Veternikom. Leta 2011 je bila polfinalistka v oddaji Slovenija ima talent. Leta 2014 je bila pa v šopku najboljšh harmonikašic Narodnjakovo dekle. Da dobro raztegne in zaigra na harmoniko smo se vsi prepricali. Ob igranju pa tudi veselo zapoje. Ker naša lepa domovina letos prazuje trideset let, smo najprej njej poklonili pesem Sloveni­ja, odkod lepote tvoje. Clanice in clani DU smo bili na tem poletnem srecanju izjemno zadovoljni in veseli. Skupaj smo prepevali in zaplesali v pozno popoldne. Z ražnja smo pa bili deležni dobrot izpod prstov žar moj­strov duo Dolinar. Uživali smo tudi v lepi naravi, ki nas je obdajala in cudovitim po­gledom v dolino na polhograjsko hribovje. UO DU Polhov Gradec se zahvaljuje naje­mniku lokala Bife Dom za gostoljubje, ki smo ga bili deležni. Za DU, Cecilija Jarc Vstal sem ob pol šestih, kotolajšati življenje. Tudi s tem, davsak delovni dan zadnjih ne-V slovovama kdaj cesa nisem povedal.kaj let. Skuhal sem kavo in zZ velikim veseljem sem šelatom sva jo spila. To je bil na-delat. »Ni za mamine sincke«, jin jutranji ritual, eden redkih je vabil plakat. Koncno sem Mami, trenutkov, ko sva skupaj. Jasno zadihal s polnimi pljuci in sejutro je napovedovalo še enzacel ukvarjat z necim, kar me dolg, vroc dan. Vedel sem, daatiju in je zares veselilo. Tja je šel delat me caka težko delo, vse do vece-tudi bratranec Domen. Skupaj ra. A sem se vseeno veselil. Rad sva že od malih nog. Kaj vse svadelam, pocutim se koristnega, smidva ušpicila, koliko se pre- Damjanu sodelavci se razumem. Mislim, igrala? Bila sva res nelocljiva. da me imajo radi. Doma mi je Sedaj pa še sodelavca. In brat ati pokazal, kako se dela, hi-Damjan mi je bil za zgled. On tro se ucim in rad naredim kaj je že imel svojo obrt, zaslužilnovega. Ati, hvaležen sem ti za je, si kupil kombi. Tudi jaz toto. Pa saj ti to veš, cetudi ti ne zmorem. In še vec. povem. Doma smo kupili bager. To“Ati, jaz grem!” sem veselo sem cakal celo življenje. Roci­pomahal in odhitel proti avtu. ca naprej, nazaj, levo, desno,“Marko, merkaj!” sem slišal za leva roka, desna roka in bager seboj – tako, kot že toliko juter je kopal, da je bilo veselje. Izko-do sedaj. pal sem gradbeno jamo za novoUra je šele osem, a sonce že hišo, z atom sva popravljala in pripeka. Obok neba mi s svojo delala nove poti, nakladali smoneskoncno modrino stiska glavo gnoj in drva. Nic vec ni bilo ma­in tišci na oci. Stopim korak in tranja.neznana roka me potegne in V firmi sem kupil rastlinjak nebo nad mano se zavrti kot in z Domnom sva ga sama po­orkan. Misli mi švignejo kot strela, a le za tre-stavila doma. »Sedaj bomo imeli domaco zele­nutek, nato se zberejo nazaj, kristalno jasne, kotnjavo skozi vse leto.« Vsa leta smo kosili travo v še nikoli do sedaj.bregovih in se mucili. Nekega dne me je prešinila Spomnim se tvojega vonja, mama. Stisnila si bistra misel, kupil sem material, zabil kole in me k sebi in bil sem varen. Spomnim se, vcasih ogradil za pašnik. Kako so bili bikci zadovoljni, si jokala – tega nisem razumel. A vem, da ko si da so lahko tekali na prostem. Mi pa tudi, da me stisnila k sebi, so se tudi tvoje skrbi razblinile.ni bilo treba kosit in grabit v bregu. Zaupala si me v varstvo Kobilcovi Katri v Dvo-Videl sem, kako sta bila ati in mama zadovolj­ru. Rada me je imela, kot svojega. Cele dneve smona in to je bila zame najvecja nagrada. Nikoli sirili po peskovniku in se igrali. To je bil raj. Pri nista nic privošcila, vse sta naredila za naju z sebi sem sklenil: »Ko bom velik, bom imel svoj Damjanom in nama dala, kar sta lahko.bager!« Najbolj sem se razveselil racunalnika, kiVcasih pa sta le šla na dopust. Hitro sem šel poga je prinesel brat Damjan. V njem sem odkril nov kavc za v dnevno sobo, znosil gor in zmonti­nov svet. In to kakšen! Svet neskoncnih možnosti ral. Nisem mogel zdržat, s telefonom sem vama in pustolovšcin. Ko bom velik, bom racunalnicar!poslal sliko novega kavca, še preden sta prišla A še vedno bom obdržal bager.domov. Nisem znal drugace pokazati hvaležno- Spominjam se, kako smo v vrtcu igrali nogo-sti, besede mi niso stekle.met. Izdelal sem barvne kartone, organiziral igroVeckrat sem šel v Švico na montažo. Bil sem in jo pravicno sodil. Vzgojiteljica Majda me je ponosen, še bolj zato ker vem, da sta bila vidva pohvalila, da sem dober organizator. Tudi Maj-ponosna name. Nikoli nisem bil toliko casa zdo-do sem imel zelo rad. Znala je v meni poiskati ma in domotožje sem preganjal s tem, da sem setalent. z vama vsak vecer dopisoval. Neumnosti in vse Kasneje v šoli sem si tudi želel pohvale, a od mogoce otrocarije, a mene je to držalo pokonci. uciteljev sem jo bolj redko dobil, od sošolcev še Tujina mi ni mogla dati zavetja in topline, ki semmanj. Eni so špicili lumparije, drugi so zbirali jo dobil doma. Le doma sem lahko našel svoj mir.petke, mene pa ocene niso brigale. Z ocenamiObcutim breztežnost. Okrog mene se odpira ne moreš nahraniti krav in kokoši. Jaz pa sem neskoncna spokojnost vesolja, iz daljave slišim hotel delati doma, pri atu in mami. Komaj sem nežno glasbo, ki me vabi. Moj cas je dopolnjen, cakal, da se šola konca. Na valeto se nisem šel naloga izpolnjena. Sedaj koncno razumem, kaj kazat, za kazen me sploh niso omenili v šolskemje to življenje.zborniku. Briga me!Življenje je kot hoja v hribe, le da cilj ni poznan Izbral sem študij telekomunikacij. Tam so bilinikomur. Pot je polna vzponov in spustov, stez racunalniki, z njimi sem bil domac. Z anglešcinoin stezic, markacij in slepih zavojev, prepadov tudi, kot otrok nisem nikoli potreboval podnapi-in ceri. Vcasih se ustavimo in jokamo, mislimo, sov. Matematika? Cemu mi bo to? Da bi racunal da ne gre vec, obupavamo, padamo in znovaaritmeticne vrste bilk pokošene trave? Brezveze.vstajamo. Tožimo nad usodo, a povem vam tu- Mama, vem, da bi rada videla, da bi nosil kaj in zdaj: »Usoda je le izgovor šibkih!« Živeti petke domov. A kaj, ko to ni zame. Nisem te hotelpomeni v vsakem trenutku izbrati pot, kamorprizadeti, prevec te imam rad. Saj veš, so drugi, kaže srce. Brez pomislekov, obžalovanja, pogle­pomembnejši cilji v življenju, za katere se je zaresdov nazaj in slabe vesti. Le tako lahko dosežeš vredno truditi. vrh, ki si ga vreden! Veckrat smo šli v hribe. Bil sem še majhen,Odhajam … a nocem oditi zaman! Obcutim ko smo šli na Ledinski Vrh. Meni se je zdelo ne-veliko dolžnost do vseh, ki hodijo po mojih ste­skoncno dalec. Bilo je tik pod vrhom, jaz pa nisemzah. Do vseh, ki vsakodnevno z veseljem opra­mogel vec. Usedel sem se in jokal. Cudno se mi jevljajo delo v težkih pogojih, vrocini ali mrazu, kozdelo, kar naprej sta šla, jaz bi pa tako rad, da se lovijo roki in grozijo penali, ko se ne sprašuje me neseta. Ljudje so me spraševali, zakaj jokam,kako, samo da bo! Želim si in to vam vsem po-a vaju ni bilo nikjer vec. Dobil sem moc, vstal lagam na srce, da bi sprevideli, da se vrednost in zakorakal po poti za vama. Kakšno olajšanje življenja ne da odtehtati z zlatom. V tem je mojain ponos me je obšel, ko so mi na vrhu planinci pot in moj vrh.zaploskali in odprli svoje nahrbtnike. Nikoli se Sedaj sem že na varnem. Doma. Prosim vas, nenisem najedel toliko sladkarij kot takrat. Takratžalujte za mano. Ni vredno vaših solza. Mama, sem dojel, zakaj sta me pustila zadaj. Do cilja sedi v mojo Hondo in se odpelji v Ajdovšcino na se ne pride brez truda. In ta je še toliko slajši, ce sladoled. Ati, zašvasaj kakšno ograjo ali stopnicega dosežem sam! Hvala vama za to.z aparatom, ki sem ga kupil. Damjan in Aga- Nikoli se nisem hotel kregat. Raje sem se uma-ta, poskrbita za bikce, koze in kure, da ne bodo knil v sobo, pocakal da je minilo in se potemlacni in žejni.vrnil z nasmehom, brez zamere. Cisto sem vaju Spominjajte se me v veselju, kajti moja pot je razorožil. Prevec sem bil rad doma, da bi se bila polna veselja. kregal. In prevec sem vaju imel rad, da bi vaju Vaš Marko z besedami prizadel. Vedno sem vama le želel Obcina Dobrova-Polhov Gradec Kuhanje oglja Konec junija smo crn kup, s premerom okoli 10 Kopo mora poteptati. To nare-m, iz katerega se je kadilo. Rok di tako, da gre nanjo in z nogo z ucenci POŠ Crni nam je razložil, kako se kopa udarja po njej. Naredi tudi nove Vrh imeli še zadnji postavi. Najprej postavi nekaj luknje za dim. Zelo mora paziti, naravoslovni dan. metrov visoko cev, okoli katere da ne zacne goreti. Les se mora zacne skladati les. Postavi prvo samo kuhati in to na tempera­ Šli smo v Mackov graben, h »nadstropje«, nato drugo in na turi okoli 300 oC. Kopa je vsak Kobilcu, kjer Rok Kozjek kuha vrhu še tretje. Les nato obloži s dan nižja in ožja in približno oglje. Nobeden od ucencev še svežimi smrekovimi vejami in cez dva tedna je oglje kuhano. ni videl oglarske kope, zato na koncu prekrije z 20 cm de-Takrat kopo odkrije in z gra-so vsi nestrpno cakali, da spo-belo plastjo zemlje. Vse skupaj bljami in vilami loci manjše in znajo to staro, že skoraj izu-mora biti trdno in ne sme biti vecje kose oglja. Ko je popolno­mrlo obrt. Povzpeli smo se na nobene stranske luknje. Ko je ma ohlajeno, ga ob pomoci cele »gbn«, kjer je bila postavljena vse pripravljeno, spleza na vrh, družine spakira v papirnate ognjenca. Najprej smo stopili od kjer zakuri na dnu luknje, ki vrece. Oglje je pripravljeno za do oglarske koce, kjer nam je jo je moral pustiti na zacetku prodajo. Kupci morajo zaradi Rok pokazal fotografije poplav zlaganja. Ko dobro zagori, mora velikega povpraševanja oglje iz leta 1924, ki so mocno pri-prekriti še luknjo na vrhu. Sedaj predhodno narociti. Vcasih so zadele Mackov graben. Videli z dolgo palico naredi luknje ob ga odkupovali kovaci, danes pa smo porušene hiše, Tošc, ki je strani, skozi katere izhaja dim. predvsem ljudje, ki na piknikih bil še brez dreves in široko stru-Vsaki dve uri, tudi ponoci, mora pecejo na žaru. go hudourniškega potoka. Odšli kopo pregledati. Pogleda, ce se smo do ognjence. To je bil velik je kje naredila luknja in jo zapre. Valerija Petrovec Peka kruha z ucenci POŠ Crni vrh Ko smo prišli do hiše, je uciteljica pozvonila. Marija jo je povabila v hišo in prišli sta na drugi strani ven. Rekli sta, da naj stopimo v hodnik in se tam preobujemo v copate ter si damo gor predpasnike. Povabila nas je v kmecko sobo s krušno pecjo, mentrgo, mizo in klopjo. V sobi je bilo zelo vroce, ker je gospa Marija že ob pol šestih zjutraj zakurila pec. Potem je prinesla posodo z mlekom in škatlico, v kateri je bilo 6 kock kvasa. Rekla je, naj ga zdrobi-va kepa. Ko smo pobrali že vso in poskusili, ce dela. Cez nekaj premazala z jajcem in mlekom mo na majhne košcke. Ko smo moko, smo si šli umiti roke. Go-casa smo odšli nazaj na kmetijo in ga dala v pec. Medtem ko se to storili, je šla presejat moko v spa Marija je medtem iz testa h kruhu. Marija ga je razrezala je pekel, smo bili zunaj in se lo-mentrgo. Tako moka dobi zrak, naredila hlebec, ki ga je pokrila na vec kosov. Vsakemu je dala vili. Pecenega je Marija z lopar­da testo lepše vzhaja. Ko jo je z dvema prtickoma. en kos in morali smo ga obliko-jem vzela iz peci in ga stresla v presejala, smo šli ucenci moko Potem smo šli ven pojest vati v lep hlebec. Potem je vsak pehar. Odnesli smo ga na mizo. dajati na stran mentrge. Potem sendvic in malo popiti. Ko smo hlebec dala v pehar in ga pokri-Zelo lepo je dišalo. Vsak ucenec je Marija moko posolila in mi pojedli, smo se malo lovili in la s prticem. Na klopi ob topli je dobil svoj hlebcek kruha. Po smo jo morali pustiti pri miru. cez nekaj casa smo šli k bajerju peci je nekaj casa pocival. Ko je poti do šole se nismo moglo Cez nekaj casa je noter vlila v dolini. Notri smo metali kruh. Marija pripravila pec, je rekla, premagati in smo še topel kruh še kvas in mleko, malo olja ter Okoli in okoli gozda je bil elek-naj ji pricnemo nosili pehar-robkali in jedli. mlacno vodo. Zaceli smo mešati tricni pastir – zaradi divjih pra-je. Vsak je prinesel pehar in ga Grega Gerjolj in Blaž in naredila se je mokra in leplji-šicev. Takoj smo šli trgati travo je stresel na lopar. Marija ga je Plestenjak, POŠ Crni Vrh Povzetek letnega porocila Javnega podjetja. Vodovod Kanalizacija Snaga o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem obmocju v Obcini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2020 JAVNO PODJETJE VO­DOVOD KANALIZACIJA SNAGA je v Obcini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec go-spodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem obmocju centralnega vodovo­dnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselja Podsmreka in Ko- OPOMBE: PAR – neskladni parameter manija. Nobeno drugo živilo ni nad­zorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JAV­NEM PODJETJU VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po nacrtu, ki natancno oprede­ljuje dnevna mesta vzorcenja in vrsto preskušanj na posa­meznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okvi­ru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v labo­ratoriju JP VOKA SNAGA in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laborato­rijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in re-dno sodelujejo v medlaborato­rijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pi-tni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) smo pripravili letno po­rocilo o skladnosti pitne vode za leto 2020, ki je objavljeno na spletni strani www.vokasnaga. si v rubriki Pitna in odpadna voda/Kakšno vodo pijemo/Le­tno porocilo o skladnosti pitne vode. Povzetek porocila je v pre­glednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzor­cev v okviru notranjega nad­zora za mikrobiološka in fizi­kalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno obmocje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: vokasnaga@vokasnaga.si. JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, junij 2021 VODOVODNI SISTEM OBMOCJE MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA Odvzeti vzorci Neskladni vzorci Neskladni vzorci E. Coli Odvzeti vzorci Neskladni vzorci redni obcasni redni obcasni redni obcasni redni obcasni redni obcasni PAR LJUBLJANA BREST 313 4 5 0 0 0 80 4 0 0 / Obcina Log-Dragomer Obvestilo Izšel je obcinski razpis za sofinanciranje kulturne dejavnosti Na koncu logdragomerških strani je objavljeno besedilo Javnega razpisa zbiranja predlogov za sofinanciranje programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti. Vloge bodo vrednotene skladno z merili, ki jih doloca Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Obcini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 57/13). Vloge bodo vrednotene s strani triclanske komisije, ki jo je imenoval župan Obcine Log - Dragomer. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet tega javnega razpisa, znaša 7.000,00 EUR. Predlagatelji morajo vloge oddati priporoceno po pošti na naslov Obcine Log - Dragomer – do 24. septembra. (gt) Zgrajene že skoraj 12 km kanalizacije Iskreno upam, da bodo olimpijske igre v našem ožjem in širšem okolju še dolgo po­zitivno ucinkovale predvsem v smislu zgleda, da se da le trdim delom, medsebojnim zaupanjem, vztrajnostjo in strokovnim pristopom dose-gati nesluteno visoke cilje. Ne pozabimo da vsakega od nas cakajo osebne olimpijade, ki jim bomo kos le primerno dobro pripravljeni. Zavedajmo se, da je nadležni in smrtno nevarni virus še vedno med nami in celo spreminja svoje znacilnosti, zato vas iskreno prosim, da vsak od nas ravna skrajno odgovorno in odloc­no, saj ga lahko le s skupnimi mocmi zajezimo in ustavimo. Po rezultatih in ozavešcanju s tega podrocja smo še vedno v slovenskem vrhu, zato sem mnenja, da je prav, da na tem nešportnem polju tudi v pri­hodnje pokažemo nekoliko tekmovalnosti. Korona je sicer del našega vsakdana, ki nekaterih podro-cjih nekoliko zavira delovanje, vendar nam zastavljenih ciljev ne sme ogroziti. Jeseni nas caka veliko novih izzivov, ki se jih iskreno vese-limo. V zacetku septembra v Upravnem centru obcine odpiramo pisarno za starejše, Županova beseda Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Verjamem, da ste si glede na obdobje katerega zapušcamo nabrali obilo energije, ki jo boste potrebovali v prihodnosti. Poleg brezskrbnih pocitnic imam v mislih olimpijado, kjer so naše športnice in športniki z vrhunskimi dosežki ponovno združili Slovenke in Slovence. Log - Dragomer, 17. avgust 2021 – Gradnja kanalizacije in cistilne naprave v obcini Log - Dragomer je v polnem razmahu. Ekipe delavcev so razporejene na vec lokacijah po obcini, dela ob ugodnem poletnem vremenu hitro napredujejo. Na zacetku lanskega poletja so delavci izbranega konzor­cija podjetij Hidrotehnik, Ko­munalne gradnje in Trgograd zaceli z gradnjo kanalizacije. V dobrem letu so po kolicini po­loženih kanalizacijskih cevi že na polovici projekta. Položenih je bilo okoli 11,8 kilometrov kanalizacije od skupno nacrto­vanih 23 kilometrov. Gradnja vakuumske kanalizacije napre­duje izjemno hitro, zgrajene jo je bilo že kar 7,8 kilometrov, pri gravitacijski, kjer je potreb­nega bistveno vec kopanja, pa je delavcem uspelo položiti 4 kilometre kanalizacijskih gra­vitacijsko tlacnih cevi. V okviru projekta bo zgrajena še cistilna naprava v velikosti 5.000 popu­lacijskih enot, na katero bo spe­ljana vsa odpadna komunalna voda iz gospodinjstev, ki bodo prikljucena na novo javno infra-strukturo. Kot smo se preprica­li na terenu, cistilna naprava že lepo kaže obrise svoje bodoce podobe. »Izvajalec del Trgograd je na lokaciji vakuumski posta­je zakljucil z izvedbo opecnih sten nad koto terena ter be-tonsko plošco nad pritlicjem. V notranjosti objekta vakuum­ske postaje so izvajalci izdelali omete opecnih sten in vgradili dele strojne opreme, in sicer vakuumsko postajo. Vgradili so armature, izvedli opaževanje in v talno plošco bazenov cistilne vodovoda, saj se neposredno ulice Na vasi in delu Stare ceste. naprave vgradili beton,« pravi-na primarni vodovod ne sme »Delavci Komunalnih gradenj jo na Obcini in dodajajo, da so priklapljati hišnih prikljuckov. so izvedli dela na vakuumski vzporedno z izvedbo betonskih V poletnih mesecih je bilo pe-kanalizaciji na lokaciji trase del na lokaciji bazenov potekali stro tudi na drugih delih Loga, Stara cesta od hišne številke 39 izkopi za izvedbo poslovnega delavci Hidrotehnika so ob so-do 21 in Na vasi ob socasnem dala objekta cistilne naprave. casnem polaganju telekomuni­ polaganju telekomunikacijske-Septembra naj bi na poslovnem kacijskega omrežja T2 zakljucili ga omrežja T2. Vzporedno so delu objekta potekalo betonira-z izvedbo vakuumske kanaliza­delavci Komunalnih gradenj nje temeljne plošce ter zidanje cije na Vrhovcevi cesti, Poti na izvajali dela na trasi gravitacij­opecnatih sten, na lokaciji baze-Ferjanko in Cesti osvobodilne ske kanalizacije na obmocju na pa naj bi septembra koncali z fronte. Ceste so preplastili tudi ulice Pot na Poljane, delu Ko­izvedbo vseh predelnih beton-z grobim in finim asfaltom. As-tne in Mirne poti, Pot na Stan skih sten. »Vzporedno z izved-faltno preobleko pa sta dobili od hišne številke 50 do 20A ob bo gradbenih del na lokaciji CN tudi Pionirska ulica in Cesta socasnem polaganju telekomu­ potekajo narocila strojne opre-Dolomitskega odreda. Septem­nikacijskega omrežja T2,« so o me CN, ki se bo vgrajevala po bra naj bi se izvedba vakuumske napredovanju del v Dragomerju zakljucku posameznih faz grad-kanalizacije nadaljevala na trasi benih del,« so nam še razložili v Ceste Dolomitskega odreda ob povedali na Obcini, kjer dodaja­jo, da dela trenutno potekajo na Obcinski upravi. socasnem polaganju telekomu­ulici Pot na mah. nikacijskega omrežja T2. Izva-Zacela so se dela ob regionalki jalec naj bi septembra izvedel Septembra naj bi gravitacijsko Junija so se zacela obsežna fine asfalte na trasah že polo-kanalizacijo gradili na Rožni dela ob regionalki. V obmocje žene kanalizacije v Kacji vasi in poti, Vrtni poti in Precni poti, kolesarske steze bodo polo-Molah. socasno pa naj bi položili še te­žili kanalizacijske cevi, širili lekomunikacijske kable podjetja bodo plinovodno omrežje, T2 Pestro tudi v Dragomerju T2. Asfaltno preobleko naj bi bo gradil svoje telekomunika-Izvajalec asfalterskih del Tr-prihodnji mesec dobil del Poti cijsko omrežje, obcina pa bo gograd je poleti grobe in fine as-za Stan, plinovodno omrežje pa posodobila tudi vodovodno falte položil na lokaciji izvedene naj bi polagali na Poti na Polane. omrežje. V okviru 1,3 milijona kanalizacije na obmocju trase V. L., foto: Obcinska uprava evrov vrednega posla, ki ga je dobil Hidrotehnik v partner-stvu s Komunalnimi gradnjam in KPL, bodo pod križišca s trgovino v smeri proti Vrhniki gradili primarni in sekundarni vodovod. Kot je pojasnil župan Miran Stanovnik, gre za hrb­tenico vodovodnega sistema, preko katere se s pitno vodo napaja celotna obcina. Obstoje-ci vodovod, ki je star in poteka po zasebnih površinah, bodo prestavili v javno površino ter tako povecali dostopnost za potrebno vzdrževanje. Obe­nem bodo povecali tudi profil, saj so hidravlicni izracuni, ki jih je pred leti izdelalo Komunalno podjetje Vrhnika pokazali, da je pod dimenzioniran. Kot smo še izvedeli, bo vzporedno poteka-la tudi gradnja sekundarnega ki je del projekta Podaj roko. V tem projektu z imenitnimi partnerji kot so Inštitut An-tona Trstenjaka, Osnovna šola Log-Dragomer, Društvo upokojencev Log in društvo upokojencev Dragomer-Lu­kovica ustvarjamo pogoje za lepše in prijetnejše staranje v naši lokalni skupnosti. Poleg ostalega izvajanja pro-jektov velja posebej izpostaviti nadaljevanje izgradnje šolske poti, ki bo vsem ranljivim sku­pinam omogocala prijetnejše gibanje in pot v šolo, cesar se bodo naši najmlajši še posebej razveselili. Ob tej priložnosti izko­rišcam možnost, da vsem prvošolckom, šolarjem, uci­teljskemu in pedagoškemu kadru zaželim uspešen, varen in karseda normalen zacetek šolskega leta. K sodelovanju prijazno vabim starše, ki lah­ko le z odgovornim ravnanjem olajšamo tako ucni proces, kot tudi s tem povezano lastno obremenitev. Želim vam vse dobro in ostanite zdravi. Miran Stanovnik, vaš župan Obcina Log-Dragomer Kosili in grabili kot nekoc Log - Dragomer, 3. julij 2021 – Ohranjanje kulturne dedišcine in starih obicajev se je po letu epidemije vrnilo v obcino Log - Dragomer. Pod okriljem KUD Kosec je na travniku pred loškim gasil-skim domom potekala tekmo­valno-zabavna kulturno etnolo­ška prireditev Kosci in grabljice. Tokrat so za naziv najboljšega tekmovale ekipe iz vseh treh naselij. Tekmovanje koscev in gra­bljic, ki v ospredje postavlja stari obicaj košnje in grablje­nja, je tudi tokrat privabilo lepo število obiskovalcev. Ti so na kulturno etnološki prireditvi spoznali kmecko opravilo, ki so ga kosci in grabljice nekoc opravljali rocno. Kot so nam povedali v Sekciji za ohranjanje kulturne dedišcine, ki deluje pod okriljem KUD Kosec, so košnjo in grabljanje vse do sre-dine prejšnjega stoletja izvajali rocno. »Kosili so dvakrat letno, enkrat spomladi, drugic poleti. Za košnjo so kmetje obicajno najeli kosce, ki so s košnjo za-celi zgodaj zjutraj. Obleceni so bili v srajce in delovne hlace, za pasom pa so nosili oselnike. Travo so pokosili v rede, ki so jih ženske po zajtrku z grabljami in vilami raztrosile, da se je trava hitreje sušila.« Podobno je bilo tudi na tokratni prireditvi, le da je ta potekala pozno dopoldan, grabljice pa so travo, potem, ko so s svojim delom zakljucili ko-sci, pograbile v licne kopice. Kljub temu, da je cilj prire­ditve obiskovalcem predstaviti in približati obicaj košnje in grabljenja, ob tem pa skrbeti za ohranjanje kulturne in etnolo­ške dedišcine, iskati sožitje med clovekom in naravo ter ozave-šcati obiskovalce o varovanju znacilnosti barjanskih vrednost in prijaznem odnosu do nara­ve, pa je imela prireditev tudi tekmovalni znacaj. Ekipe iz Lukovice, Dragomerja in Loga so tekmovale za naziv najboljše ekipe v rocni košnji in grablje­nju. Po uvodnih pozdravih, žre-bu tekmovalnih polj in krajšem kulturnem programu Mladih po srcu, se je pisana drušcina postavila na štartna mesta. Ko-sci obleceni v ujemajoce se kari­raste srajce, dolge delovne hlace, modre predpasnike ter slamna­ta pokrivala ter grabljice v sve­tlih, v pasu nabranih oblekah s kratkimi rokavi, predpasniki in rutkami na glavi so radostno cakali na znak za zacetek. Tek­movalci so se trudili najhitreje in najbolje opraviti svoje delo, pri tem pa jih je bucno spod­bujalo obcinstvo. »Ta prireditev je dobrodejni obliž na rane od­rekanja lanskega leta. Kosci in grabljice so izjemno pripravlje­ni, da dokažejo, da rocno koše­nje in grabljenje še ni izumrlo. Vsi so se maksimalno potrudili, saj jim ob veliki podpori gledal­cev, kaj drugega ni preostalo, « je povedal vodja sekcije za ohra­njanje kulturne dedišcine, Boris Smirnov. Dodal je, da bi bilo to znanje dobro ohraniti tudi pri mladih, ki ta dela opravljajo ve-cinoma strojno. Priprava tekmovanja je bila skrbno nacrtovan. Pred prire­ditvijo je bilo potrebno pripra­viti tekmovalna polja, pripeljati tehtnico, pripraviti orodje in oblacila, si razdeliti naloge, se dogovoriti o vseh potrobnostih oziroma se pripraviti tako, da je prireditev tekla kot po maslu. »Hvala vsem za sodelovanje in odlicno izpeljano prireditev, ki ne bi bila mogoca brez Borisa Smirnova, ki je neumorno delal pri organizaciji,« nam je zaupala predsednica Kud Kosec. Vodja sekcije Boris Smirnov pa se je zahvalil še vsem nastopajocim ter vsem, ki so pomagali orga­nizirati prireditev. »Hvala vam za vaš vecji ali manjši osebni prispevek. Hvala sodniškemu tandemu, hvala clanom prosto­voljnega gasilskega društva Log za pripravo tekmovalnega po­ligona ter ostalo pomoc, hvala gospodinjam, ki so nas prese­netile z okusnim domacim pe­civom in hvala vsem ostalim, ki ste nam pomagali pri strežbi, pripravi hrane in vseh drugih opravilih brez katerih ta prire­ditev ne bi tako lepo uspela.« V. L., foto: V. L. Starosti prijazna obcina Log - Dragomer V Log - Dragomerju se Prostovoljstvo za kakovostno jeseni odpirajo vrata staranje in medgeneracijsko sožitje pisarne za starejše! Nihce si ne more da se nekoga veseliš, ga cakaš, starejše. Prisluhnite svojemu dine oktobra 2021), in obse­da mu poveš svoje stiske, svoja srcu, najlepše stvari v življenju ga 10 srecanj. Na njem dobijo V obcini Log - rejše, ki nastaja v okviru pro- narediti lepega lepa doživetja. Ustvari se zau-so zastonj. Gradimo svojo lo-prostovoljci splošna znanja o Dragomer deluje jekta Podaj roko. Pisarna bo življenja cisto sam, pen odnos, ki ga mnogo kateri kalno prijazno skupnost za vse prostovoljstvu (npr. kako biti namenjena podpori starejšim brez pomoci drugih. lokalna akcijska clovek ni znal ali zmogel vzpo-generacije. Skupnost, v kateri je prostovoljec, da bom imel od pri reševanju razlicnih stisk skupina na projektu staviti niti s svojimi najožjimi najpomembnejši clovek, saj brez tega korist sam in drugi okoli in problemov. Predstavlja de­ Še v najboljših srednjih letih Podaj roko, ki se je sorodniki. ljudi tudi skupnosti ne bi bilo.« mene), o kakovostnem stara-lovni prostor, kjer je mogoce ne, kaj šele v otroštvu ali na Prostovoljsko delo mi daje Kot je povedala Erna, v koli-nju, o preprecevanju padcev v srecala še zadnjic na enem mestu pridobiti vse starost! Najboljša naložba v ži­osebni smisel in priložnost za kor hocemo, da bo nam in na-starosti ter se naucijo in vadijo, pred poletjem, tokrat osnovne in podrobne infor­vljenju je medsebojna pomoc svoj osebni razvoj. Možnosti šim otrokom v obcini na starost kako voditi skupino. Iz izkušenj v živo. macije o razlicnih vsebinah za ter urejeni medcloveški odnosi za prostovoljstvo je veliko za lepo in dobro, se moramo za to vam zagotavljamo, da se vsega starejše, kot npr.: o aktualnih in zanje se nam splaca potruditi. vse generacije - ucence, dijake, potruditi vsi – obcina, strokov-potrebnega zlahka nauci prav Že v prejšnjih številkah smo dogodkih, o prostovoljskih V tradicionalni družbi so bile študente, srednjo generacijo in njaki pa tudi vsak od obcanov. V vsak, ki ima malo dobre volje, pisali o prizadevanjih skupine skupinah in njihovih uslugah mlada, srednja in tretja genera-tako imenovana tretja genera-ta namen bo Obcina Log - Dra-ne glede na poklic in starost – za kakovostno staranje v obci-- podpore in pomoc starej­cija med seboj tesno povezane v cija modrih. Lahko na primer gomer v okviru projekta Podaj zato vabljen vsi, od študentov ni. Vsa dosedanja srecanja so šim in njihovim svojcem pri družini in soseski. V današnjih kot uciteljica, zdravnica, šivilja, roko skupaj s strokovnjaki iz do upokojencev in zaposlenih. reševanju razlicnih stisk in bila namenjena ugotavljanju življenjskih razmerah so mlajši socialna delavka, osnuješ sku-Inštituta Antona Trstenjaka or-problemov, o izobraževanjih pristnih potreb, smiselnih in starejši med seboj oddaljeni, pino iz svojega strokovnega po-ganizirala usposabljanje Posta-Za vec informacij in prijavo in svetovanjih na razlicnih željah, zbiranju mnenj in vizij da se skoraj ne poznajo, veca se drocja, lahko pa se preusmeriš ni prostovoljec; usposabljanje za poklicite na telefonsko številko obcanov in oblikovanju na-podrocjih itd. Pisarna bo de­tako prepad med generacijami na povsem drugo, ustvarjalno kakovostno staranje in medge-041 593 779 ali pa nam pišite na daljnjih prizadevanj za starosti lovala v stavbi obcinske upra­kot znotraj generacij. Osamlje­podrocje, ki je zate povsem la-neracijsko sožitje. elektronski naslov katja@iat.si. prijazno skupnost. Pripravili ve Log - Dragomer, nasproti nost je žal kruta realnost mno-icno, vendar smiselno. Poznam Organizirano usposabljanje Tecaj je brezplacen, število mest smo tudi študijo o medgene-lekarne in ambulante ter bo gih posameznikov. gospoda, ki je zelo olajšal življe-omogoca kakovostno izvajanje je omejeno. racijskem sožitju in kakovo-dostopna z dvigalom. Inštitut Antona Trstenja­nje onemogli sosedi, ki sama prostovoljstva in da pomoc pri-Katja Bhatnagar in stnem staranju, saj je za na-Pisarna pa bo prav tako pro-ka že vrsto let po celi Sloveniji živi v hiši, s tem, da ji je redno de do tistih, ki jo najbolj potre-sodelavci iz Inštituta daljnje nacrtovanje potrebno stor vseh obcanov - poleg ak­usposablja prostovoljce, za dru­nasekal drva in se ob tem družil bujejo. Tako je ubesedila Erna: Antona Trstenjaka ter tudi znanje, da se skupaj lahko tivnih starejših in tistih, ki že žabništvo s starim clovekom z njo. Prostovoljsko druženje je »Sodobna družba je visoko or-Ernestina Kos Grabner odlocimo za tisto, kar je naj-potrebujejo pomoc in oskrbo, ali za to, da ustanovijo majhno prijeten nacin ucenja lepega so-ganizirana, zato mora biti tudi bo ta namenjena tudi tistim, ki bolj smiselno za skupnost. skupino starejših krajanov, s ka­ žitja treh generacij in krepi ob-prostovoljstvo organizirano. starejše oskrbujejo; torej svojci, Na cetrtem srecanju 3. terimi se dobivajo enkrat teden- cutek osebne solidarnosti. A kot Kajti, ce je dobro organizirano, prijatelji, sosedje; za ljudi, ki so 6. 2021smo se lotili že kon­sko. Takšnih prostovoljcev vseh pred upokojitvijo in za mlado vsake nove dejavnosti, se je tudi lažje pride do ljudi in ljudje, ki kretnejšega nacrtovanja na starosti je po Sloveniji vec sto. in aktivno delovno generacijo, prostovoljstva treba uciti, saj ga potrebujejo, ga lažje najdejo.« podlagi strateških usmeritev. Zakaj se prostovoljci odlocajo kjer prostor pisarne omogoca skriva v sebi poleg mnogo lepe-Morda je Ernina pripoved v Posebno vlogo smo namenili in vztrajajo pri tem delu? tudi medgeneracijsko povezo­ga tudi svoje pasti. Prostovoljec vas zbudila željo, da bi tudi sami informiranju in ozavešcanju Ernestina Kos Grabner je o vanje. Vsi, ki bomo del pisar­mora stopiti na polje prostovolj-poizkusil nekaj takega? Ali pa in se vprašali o korakih, ki nas svoji izkušnji prostovoljstva ne, se bomo skupaj trudili, da stva opolnomocen, opremljen imate kakšen drug razlog? Raz­bodo vodili do tega, da bodo povedala naslednje: »Tudi sama bo pisarna za starejše prostor, z dolocenimi znanji, kot je na mislite. Prostovoljec je nekdo, prav vsi obcani v obcini Log - sem stopila na to pot osebno­kjer je prisotna volja, znanje, primer: kako prepreciti pro-ki se vpraša: »Kdo bo to naredil, Dragomer obvešceni o vsem, stne rasti, ucenja lepega sožitja, potrpežljivost, vztrajnost za stovoljsko patologijo, preveliko ce ne bom jaz?! Kdaj bom, ce ne kar se dogaja na podrocju prijazne komunikacije in soli­aktivno in kakovostno stara­navezanost na posameznika, zdaj?! In, ce tega ne naredim, kaj staranja in medgeneracijskega darnosti. Kot prostovoljka Inšti­nje v obcini Log - Dragomer. možnost zlorabe, nastanka ško-bo z nami?!« sožitja. Pogovarjali smo se o tuta Antona Trstenjaka, skupaj Zato ste vabljeni prav vsi, de, izgorelosti, mocne custvene Izobraževanje za prostovolj­vzpostaviti ucinkovitega siste-s prijateljico Valerijo že nekaj let da pisarno sooblikujete (piši­prizadetosti in drugo. Prisrc-ce bo trajalo daljše casovno ma informiranja, ki bo doseglo vodiva skupino za kakovostno te nam na elektronski naslov no vabim vse, tako mlade kot obdobje (predvidoma od sre­vse starostne skupine; infor­staranje. Nenehno se ucim po­katja@iat.si) ali pa nas od sep­macije posredujemo na krajih, tembra dalje obišcete v pisarni ki jih starejši pogosto obisku-- skupaj bomo iskali rešitve, se jejo - zdravstvena ambulan­pogovarjali, se ucili drug od ta, lekarna in druga krajevna drugega in odpirali pomemb­središca. Socialno izoliranim ne teme. starejšim ljudem posreduje-Pisarna za starejše bo svo-mo informacije osebno po te­ja vrata odprla septembra in lefonu ali z obiskom na domu, že sedaj Vas toplo vabimo, informiramo pa tudi preko 70 živopisanih balonov za Cirila da se nam pridružite tudi na lokalnih radijev, casopisov njenem uradnem odprtju 6. 9. in s tiskanimi gradivi, ki jih 2021! pošljemo po gospodinjstvih. Bilo je lepo, Katja Bhatnagar, V tiskanih sporocilih na ob- koordinatorica mreže soncno, poletno cinskih tablah, zloženkah, programov na projektu jutro, 19. Julija. uradnih obrazcih in v drugih Podaj roko besedilih uporabljamo vecje Telovadna skupina Vedno po-crke, glavne misli pa so pou­ skocni je zakljucila z vajami. Te-darjene z jasnim in krepkim daj pa – prijetno presenecenje. tiskom. Pri sporocanju upo- Sedemdeset živobarvnih ba­rabljamo preproste, znane be- lonov je prinesla Ljuba za naše­sede v kratkih in nezapletenih ga šefa, ki je praznoval okrogli stavkih. Informacije pošiljamo jubilej. Ni pricakoval, zato je bil tudi elektronsko preko obcin­ vesel in presenecen. skih in drugih spletnih strani Sedemdeseta leta, leta, ko je in poleg obvešcanja o aktual­ telo še mlado, srce še mlajše, nem dogajanju spregovorimo naše misli modre. tudi o pomembnih strokovnih Dragi Ciril, želimo ti še veli­temah o starosti. ko zdravih, srecnih let v krogu Zelo pomembno vlogo in- svojih najbližjih in tudi z nami, formiranja in ozavešcanja pa poskocnimi. bo imela tudi Pisarna za sta- S svojo klenostjo in železno voljo si nam zgled, kako lahko premagaš bolezen in zacneš znova. Veseli smo, da si osnoval našo skupino, skupino zavzetih ljubi­ teljev jutranjega gibanja na sve­ žem zraku in obenem prijateljev. Erna Kos Grabnar, Vedno poskocni »Nisem si predstavljala, da bomo videli tak napredek v znanju« sreci. Zelo nam je bilo všec, da vešcanje. »Zelo dobro je, da se otrok niso kritizirali in da so jih ta naprava uporabi enkrat ali potolažili, da se vcasih nesrece dvakrat na leto, da operaterji dogajajo,« je še dodala zdrav-osvežijo in obnovijo znanje.« nica. Vodja domacih gasilcev Operaterji so ob koncu srecanja bolnicarjev, Tomaž Požar, pa pohvalili javljanje ekip ter jih nam je še pojasnil, da je bilo tu opozorili na situacije na kate-v ospredju timsko delo, sodelo-re morajo biti v bodoce še bolj vanje ekipe ter njena iznajdlji-pozorni. vost. Izvedeli smo še, da ekipe gasilcev bolnicarjev scenarijev Prav je, da obcani vedo, da nesrec niso poznali. »Ekipe so nekdo bdi v trenutkih, ko dobile poziv na delovno ne­ potrebujejo pomoc zgodo ter kraj, kjer naj bi se ta Tako je ob postroju gasilcev zgodila. Na kraju samem pa so srecanje pospremil župan ob-morali ugotoviti, kaj se je zgo- cine Log – Dragomer, Miran dilo, kako posredovati, posku- Stanovnik. Ta je bil tako kot že šali smo simulirati situacijo iz tolikokrat, ko so v igri gasilci, resnicne akcije,« je še dodal. navdušen in ponosen. »Cesti-Na vsaki izmed delovnih tock tam in zahvaljujem se vsem so izurjenost na medicinskem gasilcem, ki tako nesebicno podrocju ocenjevali zdravniki vlagate v to, da se boste še do-NMP Vrhnika, gasilci ocenje­ datno izobrazili, da boste lahko valci pa so preverjali gasilsko pomagali tistim, ki potrebujejo usposobljenost. Takoj po koncu vašo pomoc.« Njihove požrtvo-Log - Dragomer, 3. cas sami in v tem primeru so tu-tocki pred dragomerškim gasil-Homerjeva, ki je gasilcem polo-delovne nesrece je sledila stro-valnosti je bila vesela tudi dr. kaj naši gasilci bolnicarji,« nam skim domom so gasilci posre-žila na srce naj ne prevzemajo junij 2021 – Tako je že kovna analiza opravljenega po-Vesna Homer iz ZD Vrhnika. je pojasnil poveljnik gasilske dovali ob nesreci delavca. Tega odgovornosti na lastna ramena, cetrto srecanje gasilcev sredovanja. »Jaz in nihce od nas si verjetno enote obcine Log – Dragomer, je med postavljanjem odra ujela temvec naj se raje pogovorijo z bolnicarjev ZD Vrhnika ni mislil, ko smo pred petimi Pavel Remškar. Gasilci se za nevihta, delavcu je spodrsnilo, dispecerjem v regijskem centru leti prvic pripravili to srecanje, pospremila zdravnica dr. bolnicarje usposobijo na tecajih, ob padcu pa mu je iz rok padlo za obvešcanje. Tretja domnev-Na preizkušnji tudi operaterji da bo obstalo v takem številu Vesna Homer. svoje znanje pa obnavljajo na elektricno orodje. Ob padcu v na nesreca pa naj bi se zgodila Srecanje je bil precejšen zalo-in se še razširili. Nikoli si nisem vajah, stalnih usposabljanjih in lužo je delavca stresel elektricni na loški plezalni steni. Enemu gaj tudi za operaterje, ki spreje­ predstavljala, da bomo videli ta-Dodal je, da si pred petimi leti, srecanjih. »Danes smo se srecali kšen napredek v znanju. ko je v Dragomerju potekalo že na cetrtem srecanju gasilcev Cestitke vsem ekipam, ki tra­prvo srecanje, niso mislili, da bo bolnicarjev poveljstva Gasilske dicionalno vsa ta leta prihajajo to obstalo v takem številu, se še zveze Vrhnika. Prijavilo se je na ta srecanja in dobrodošlica razširilo in da bodo ekipe tako enajst ekip, kar je glede na kovi­vsem, ki bodo še prišli v priho­napredovale. Pripravljenost, dne razmere zelo dobra udelež­dnje.« znanje in usposobljenost, pred-ba, ki smo je veseli. Danes bodo Srecanje je za Naš casopis vsem pa nesebicno požrtvoval-ekipe gasilcev bolnicarjev lahko komentiral tudi poveljnik ga­nost gasilcev bolnicarjev, ki so preverile, kako dobro so uspo­silske enote obcine Log-Drago-v vsakem trenutku pripravljeni sobljene, kako poznajo osnove mer, Pavel Remškar, ki nam je pomagati pomoci potrebnim prve pomoci, kako znajo opazo­povedal, da so ekipe navkljub ljudem, je pohvalil tudi župan vati in kako odreagirati v real-epidemiji Covid-19 zadovoljivo Miran Stanovnik. Poveljnik ga-nih situacijah,« je povedal vodja pripravljene. »Leto epidemije silske enote obcine Log - Drago-gasilcev bolnicarjev obcine Log nam je sicer pustilo posledice. mer pa je poudaril, da je bil glav-- Dragomer Tomaž Požar. Danes smo se po dolgem casu ni cilj srecanja obnoviti znanje, srecali, obnovili znanje in utrje­utrditi odnose z ekipami NMP Izurjenost ekip preverili s vali odnose z ekipami NMP ZD Vrhnika ter spomniti gasilce, naj tremi scenariji Vrhnika s katero sodelujemo vec ne prevzemajo odgovornosti za Ekipa nujne medicinske po­ kot odlicno. Vse delovne tocke medicinsko posredovanje na moci vrhniškega zdravstvenega so bile pripravljene zelo realno, svoja pleca, temvec se povežejo doma je za tokratno srecanje poudarek pa je bil na tem, da z medicinskim osebjem ter po-pripravila tri scenarije, s kate­ gasilec ne nosi odgovornosti za sredujejo po njihovih navodilih. rimi bi se gasilci lahko srecali medicinski del, ampak da se v Posredovanje gasilcev je že na terenu. »Vsako leto se po- casu intervencije z medicinske­vrsto let vec kot zgolj gašenje. trudimo, da so situacije pripra­ ga podrocja obvezno poveže z Ker je vreme iz leta v leto bolj vljene iz realne situacije. Zato medicinskim osebjem in dela nepredvidljivo, ljudje ob vre-so ti scenariji tudi tako pristni po njegovih navodilih.« menskih nevšecnostih na po-in se gasilci bolnicarji lahko Izvedeli smo še, da je za po­moc poklicejo prav gasilce. Ti tako vživijo v njih,« je pojasnila sredovanje usposobljenih 44 prvi pomagajo ob neurjih, toci, zdravnica dr. Vesna Homer iz gasilcev bolnicarjev iz obcine žledu, vetru in imajo polne roke ZD Vrhnika. Gasilci iz enajstih Log - Dragomer. »Obcina vzor-z odstranjevanjem podrtih prostovoljnih gasilskih društev, no podpira izobraževanje in dreves, zagotavljajo prevoznost poleg ekip domacih gasilcev razvoj te dejavnosti. Pohvalimo cest, prekrivajo strehe, cistijo PGD Log in PGD Dragomer se lahko, da imamo kvalitetno listje iz jaškov ter crpajo vodo iz – Lukovica, še gasilske ekipe opremo, da je te opreme dovolj. zalitih prostorov. A tu se njiho-iz Brezovice, Notranjih Goric, Smiselno smo opremljeni tudi z vo delo še ne konca, veliko števi-Bevk, Sinje Gorice, Podlipe – aed-ji, tako na javnih površinah lo gasilcev je usposobljenih tudi Smrecje, Drenov Gric – Lesno kot v gasilskih vozilih.« za medicinsko posredovanje. Brdo, Brezovice pri Borovnici, Gasilci bolnicarji nudijo Ekipe gasilcev bolnicarjev so Borovnice in Horjula, so svojo podporo reševalcev nujne me-bile sprva ustanovljene za po-usposobljenost preverjali na tok. Na drugi delovni tocki pred izmed mladih plezalcev naj ne majo klice med posredovanjem dicinske pomoci, in ceprav je moc gasilcem na njihovih inter-treh lokacijah. osnovno šolo so gasilci poma-bi uspelo ujeti oprimka, otrok se gasilcev. Tomaž Požar nam posredovanje težko in stresno vencijah, v zadnjih letih pa lah-»Prvi scenarij je bil namenjen gali cebelarju s sladkorno bo-ob padcu zaplete v vrv in obvi-je pojasnil, da se je tudi tokrat tudi zato, ker poškodovance ko na njihovo pomoc racunajo varnosti in varnosti ekip gasil-leznijo, ki so ga popikale cebele. sel na njej. »Tretja tocka je bila izkazalo, kako prav jim pride vecinoma osebno poznajo, jih tudi obcani. »Prihod reševalne-cev bolnicarjev, spomniti smo »Na drugi tocki smo želeli gasil-klasicna poškodba, malo smo jo veckanalni radijski sistem. Pri naprej žene njihova velika želja ga vozila iz Vrhnike je okoli 6 jih želeli na temeljne postopke ce opozoriti, da je treba biti zelo zapletli, ker je bil poškodovani v sprejemanju klicev sta sodelo-po pomoci, ki je zapisana v dnk­minut, iz Ljubljane do 12 minut, oživljanja ter na uporabo avto-previden pri uporabi zdravil in zraku in ne na tleh kot obicajno. vala dva domaca operaterja, ki -ju gasilcev. kljub temu pa se lahko vcasih matskega defibrilatorja,« je še na možnost posveta z medicin-Gasilce smo želeli spodbuditi h se jima je pridružil še operater kaj zalomi in ostanemo daljši razložila zdravnica. Na delovni skim osebjem,« je povedala dr. komunikaciji z udeleženci v ne-iz Regionalnega centra za ob-V. L., foto: V. L. Praznik planincev – Gospodicna in Trdinov vrh 12. 6. 2021 smo se ko, tako da smo s praznovanjem planinskega praznika priceli planinci PD REGA Log že na avtobusu. Napotili smo ob 8:00 uri po dolgem se proti Gabrju. Na poti smo casu zopet odpravili na se ustavili v prijetnem gosti­ organiziran pohod. šcu Mrak, kjer so nas prijazno sprejeli in postregli. Po kratkem Pohod je bil namenjen po­ postanku smo nadaljevali pot in castitvi praznika planincev. kaj kmalu smo prispeli v Gabr­Odlocili smo se, da obišcemo je. Prijetna lepo urejena vasica je Gospodicno in Trdinov vrh. Na bila izhodišce za naš planinski pot smo se odpravili z manjšim pohod. Ob spremljanju har-koce smo se dogovorili za ma-smo po kratkem ogledu vrha, dom. Na zakljucku smo zapeli ob povratku znova ustavimo avtobusom in dvema osebni­monike smo se odpravili proti lico in ureditev prostora za obveznem slikanju in potešitvi še nekaj planinskih pesmi. v gostišcu Mrak. Po pogasitvi ma voziloma. Veselo je bilo že, Gospodicni. Pot je potekala po kratko proslavo planinskega žeje, zopet zavili nazaj v gozd. Poslovili smo se od clanov žeje in ogledu lepo urejene oko­ ko smo se zbirali v Dragomer­gozdu, ki nam je ob lepem sonc-praznika. Ko smo to uredili, Cakal nas je spust do Gospo-mladinskega odseka, ki so mo-lice gostišca smo se odpravili ju. Tokrat se nas je zbralo kar enaintrideset. Mladinski odsek nem vremenu nudil sencko, da smo se odpravili še na Trdinov dicne, kjer je bilo že vse pripra-rali priceti s svojimi pripravami proti domu. se je odlocil, da bo imel na Go-je bilo naše vzpenjanje lažje. vrh. Izbirali smo lahko med vljeno za okrepcilo. na mladinski letni tabor in so V Dragomerju smo v vecernih spodicni tudi pripravo na mla-Ob prihodu na Gospodicno vzponom po cesti ali pa malo Izvrstna hrana nam je dala zato ostali na Gospodicni tudi urah zakljucili naše res prijetno dinski tabor, ki bo potekal od smo se osvežili ob znamenitem zahtevnejšem, vendar krajšem novih moci. Pripravili smo krat-še v nedeljo. Cas je bil za spust pohodniško druženje v upanju, 27. 6. do 3. 7. 2021 na Mlacci pri izviru – predvsem ženski del vzponu po gozdnih poteh. Tudi ko proslavo ob dnevu planincev. v dolino, kjer nas je že cakal da bo takšnih pohodov v priho-Mojstrani. pohodnikov, nato pa je sledil tokrat ni manjkalo veselega raz-Pridružili so se nam tudi ostali avtobus. Tudi pot v dolino je dnje vec. Zahvalili smo se naše- Veselo vzdušje se je nadaljeva-kratek pocitek ob kavici. Mla-položenja. Po slabi uri hoda smo planinci, ki so ta dan obiskali potekala v prijetnem veselem mu vodniku Jožetu in se polni lo tudi na avtobusu. Mladinski dinski odsek se je namestil v prispeli na Trdinov vrh. Sonce Gospodicno. Zapeli smo pla-razpoloženju. Kljub manjši za-lepih vtisov razšli. odsek je poskrbel za harmoni-koci. S prijaznim oskrbnikom je že mocno pripekalo, tako da ninsko himno Moj Triglav, moj mudi smo se dogovorili, da se Miša Izlet v Idrijo Prvi in težko pricakovani izlet za clane društva upokojencev Log pri Brezovici v letošnjem letu nas je 11. junija popeljal v Idrijo, mesto, ki je zaradi bogatih nahajališc živega srebra in cinabaritne rude ter rudarstva, ki je obstajalo skoraj pol tisocletja, postalo svetovni tehnicni spomenik pod varstvom Unesca. Kot rudarsko mesto je bila se posedli na teraso prijetnega Idrija pomemben dejavnik v lokala v centru Idrije in si privo­ tehnološkem napredku indu- šcili dopoldansko kavo. strijske revolucije, zato so v Idrijski rudniški grad Gewer­ preteklosti tja pogosto prihajali kenegg je bil zgrajen v 16. sto­ napredni misleci, inženirji ter letju, zgradili so ga prvi lastniki naravoslovci. rudnika 30 let po prvem na- Mi smo si ogledali nekaj nje­ kljucnem odkritju živega srebra nih znamenitosti. Izlet sta orga- v bližnjem potoku. V njem je bil nizirala naša clana Miha in Ire- sedež uprave rudnika, skladišce na, z nami je bila tudi vodicka rude, pomemben pa je bil tudi Alenka, ki je med potjo pripove­ za obrambo pred Turki in Be- dovala zgodovino in zanimivo­ necani. Danes v njem domuje iz leta 1696 ter prikazuje ra­ nevarno za njihovo zdravje. ta beseda pomeni, dokler nismo nas vedel, da sploh obstaja. Ta sti o krajih, skozi katere smo se Mestni muzej Idrija. Ob zelo za­ zvoj te dejavnosti skozi cas in Po rudarski hiši smo si z našo po lesenem mostu preko reke kraj je prav caroben, tako blizu, med našo potjo do Idrije vozili. V avtobusu, ki je bil zopet poln novih doživetij željnih clanov našega društva, je bilo ves cas prijetno in sprošceno vzdušje, saj smo se nekateri po dolgem casu lahko zopet videli in poklepetali med seboj. Prvi postanek smo imeli v Idriji pred trgovino Tuš, kjer nas je na naše presenecenje s pijaco in okusnim domacim pecivom pogostila clanica društva, gospa Cepon, ki je letos praznovala vi-soki življenjski jubilej. Cestitali smo ji in ji zaželeli, da bi bila še naprej tako dobre­ga zdravja in polna življenjske energije, kot doslej. Tu smo se zadržali le kratek cas, saj smo morali priti tocno na rudniški grad, kjer nas je pricakovala kustosinja, da nas popelje po gradu in nam razkaže zname­nitosti, ki so tu shranjene in na ogled obiskovalcem. Še prej smo imeli malo casa, tako smo nimivi in izcrpni razlagi kusto­sinje smo si ogledali stalno raz­stavo o zgodovini in delovanju idrijskega rudnika živega srebra, razstavo mineralov ter razstavo o zgodovini delovanja idrijskih klekljaric in razvoju cipkarstva na tem podrocju Slovenije. Prijetna razlaga nas je po­peljala v case nakljucnega od­kritja živosrebrne rude, ki jo je daljnega 1490 leta odkril škafar, ko je namakal lesene posode v potoku in se je vanje natekla ne­znana snov, ki je se je svetila in ki je bila živo srebro. Slišali smo o prvih skromnih pricetkih ru­darjenja ter razvoja rudnika, ki je kasneje postal drugi najvecji proizvajalec te rude na svetu in tako zelo pomemben v svetov­nem merilu, saj sta bila s špan-skim rudnikom Almaden edina te vrste v svetu. Razstava o razvoju cipkarstva je tudi zelo zanimiva, omenja pricetke klekljarstva v Idriji že prostor. Poleg idrijskih smo si gledali tudi cudovite belgijske in francoske cipke. Obcudovali smo prekrasne vzorce cipk in izdelke, ki so jih izdelale pridne roke klekljaric, ki so na ta nacin tudi doprinesle k skromnim ru­darskim dohodkom. Nekateri razstavni eksponati so prav dih jemajoci. Po ogledu gradu smo se od­pravili še do edine originalno ohranjene rudarske hiše iz 18. stoletja, ki jo je od dedicev od­kupil mestni muzej in jo popol­noma obnovil. Lokalni vodic nam je hišo razkazal in nam pripovedoval zanimive zgodbe o življenju idrijskih rudarjev. Hiša je bila zelo skromno opre­mljena, s preprostim pohištvom in majhnimi prostori, v katerih pa so živele skromno življenje kar številcne rudarske družine. Iz pripovedovanja smo spozna­li, kako težko in izcrpavajoce je bilo delo v rudniku, a tudi zelo vodicko Alenko ogledali še osrednji idrijski trg Sv. Ahacija, ki je bil zavetnik rudarjev, z zna­menitim barocnim vodnjakom, kjer so v davnih casih nakljuc­no odkrili živosrebrno rudo in z znamenitimi stavbami, kjer so bile takrat sedež rudniškega gledališca in rudniškega žitnega magazina. Danes so v teh stav-bah kinodvorana, Mestna knji­žnica in galerija. Po vseh zanimivih ogledih in novih spoznanjih o zgodovini tega rudarskega mesta smo po­stali že pošteno lacni. V resta­vraciji v centru Idrije so nam seveda postregli z, v teh krajih, nepogrešljivimi in izredno oku­snimi idrijskimi žlikrofi ter pe-cenko. Bilo pa je kar vroce, tako da smo si privošcili še hladne pijace, se odžejali ter še malo posedeli in pokramljali. Po prijetnem in okusnem ko­silu smo si ogledali še idrijsko »kšamt«. Malokdo je vedel, kaj Idrijce prišli do visoke zgradbe, v kateri je ohranjena zname­nita crpalna naprava na vodni pogon, kar beseda »kšamt« na­mrec pomeni. Iz idrijskega ru­dnika so z njeno pomocjo crpa­li jamsko vodo, ki bi bila lahko rudarjem nevarna in oteževala delo v rudniku. Postavili so jo leta 1790 in je bila v pogonu kar 150 let. Njeno pogonsko kolo ima kar 13,6 m premera. Vodic nam jo je razkazal in razložil, kdaj je nastala in kako in zakaj je bila pomemben sestavni del idrijskega rudnika. Takih crpalk je bilo vec, a je ohranjena le še ta ob Jožefovem jašku. Po prijetnem in zanimivem ogledu Idrije smo se odpeljali proti domu ter ob poti nazaj obcudovali lepote Planinskega polja. Vmes smo se ustavili in si ogledali ruševine dvorca Haas-berg, ki je bil nekoc eden najlep­ših barocnih dvorcev v Sloveniji in za katerega je le malokdo od pa tako malo poznan. Dvorec stoji na rahli vzpetini, obdan s travniki in gozdom. Tu vladata mir in prekrasna mogocna dre­vesa napolnijo cloveka z mirom in neko notranjo energijo. Vo­dicka Alenka nam je na kratko povedala zgodbo tega dvorca. Tam okoli smo se še malo spre­hodili in se naužili cistega zraka, nato pa smo se pocasi odpravili proti domu. To je bil lep in pester izlet, na katerem smo se ponovno spro-šceno družili, hkrati pa spoznali veliko novega o zgodovini naših krajev in njihovih prebivalcev. Vsi smo se imeli lepo in zahvala gre našima organizatorjema, saj sta zopet izbrala zanimiv konec naše Slovenije, ki je res vreden ogleda. Besedilo pripravila:Marjeta Filipic, Fotografija: Zlatko Verbic Dvig in Mah teater – ucenje in igranje V imenu Društva Dvig in Kulturnega društva Mah Teater se zahvaljujemo uredništvu Našega casopisa, da nam je odstopilo stalni prostor, kjer boste bralci lahko našli novice, razmišljanja in obvestila o delovanju naših dveh društev. Kulturno društvo Mah teater se bo tako naj­prej predstavilo z zanimivimi intervjuji ljudi, ki tkejo zgodbo društva, seveda pa vas ne bomo pozabili pravocasno opomniti na dogodke in predstave. Društvo Dvig pa tokrat vabi vse, želj­ne novega znanja in prijetnega druženja, k vpisu v študijsko leto 2021/2022; išcemo in vabimo tudi prostovoljce, ki so pripravljeni enkrat tedensko pomagati ucencem naše osnovne šole pri ucenju matematike, slovenšcine in anglešcine, da se nam pridružijo. Kasneje pa vam bomo pripovedovali o rezultatih ucenja naši študentov. Na stalnem mestu bodo objavljeni tudi datumi in lokacije dogodkov, ki jih bosta društvi v bodocnosti or-ganizirali. Tako bo medsebojna obvešcenost še bližje vsem, ki nas že poznate in priložnost osta­lim, da nas spoznate ali pa se nam celo pridružite pri umetniškem ustvarjanju in ucenju. Društvo Dvig, predsednica: Nika GamsKulturno društvo Mah Teater, predsednik Miran Setnikar Vucko je avtorjevo ime ponesel v svet – Jože Trobec, akademski slikar Gledališka skupina Mah teater želi približati svoje delo bralcem casopisa, predstaviti ljudi, ki so prispevali k njegovi podobi, izboru gledali­škega repertoarja, kostumov in drugih del, ki so potrebna za realizacijo posamezne predstave in akterje, ki sooblikujejo gledališce. Vsega takoj in na enem mestu seveda ni mogoce a potrudili se bomo, da boste v naslednjih številkah casopisa prebrali veliko zanimivega o ljudeh, ki soustvar­jajo celostno podobo teatra. Pobudo za pisanje je dal predsednik društva gospod Miran Setnikar in prvi rezultati so tukaj. Vesela sem bila priložnosti, da vam kot prvega predstavim Jožeta Trobca, akademskega slikarja, ki je avtor znaka – logotipa za društvo Mah tea-ter. V imenu je poudarjen širok nasmeh (maska z gledaliških odrov), ki ob enem ponazarja tudi rob Ljubljanskega barja, kjer clani te gledališke skupi­ne snujejo in ustvarjajo svoj program. Slikarjevo otroštvo in mladost Rodil se je v Kranju leta 1948 materi gospodinji in ocetu cevljarju. V družini je bilo pet otrok. No-beden od staršev naj ne bi imel velike umetniške žilice, ceprav je mama v mladosti risala nabožne slike. Veliko nadarjenost pa je izkazal njegov sta­rejši brat, ki pa se je zaradi eksistencnih pogojev odlocil za drugacno poklicno pot. A ostal je zvest obcudovalec Jožetovega ustvarjanja. Vkljucevanje v delo na kulturnem podrocju se za Jožeta Trobca ni zacelo na likovnem podro-cju, pac pa v gledališcu. Še v casu, ko je obisko-val osnovno šolo, je v Prešernovem gledališcu v Kranju sodeloval kot Kekec v urah pravljic, ki so jih pripravljali za otroke. Kasneje se je vkljucil kot igralec tudi v zahtevnejše predstave tega gledali-šca. Nekateri so celo mislili, da študira igralstvo, ko je odšel študirat na Akademijo za likovno umetnost. Med odrašcanjem so ga prijatelji pritegnili k aktivnemu sodelovanju v razlicnih športih. Igral je nogomet in bil med ustanovitelji nogometnega kluba Korotan. Še bolj aktivno pa je igral hokej in prav tako bil skupaj s tremi prijatelji ustanovitelj Hokejskega kluba Triglav. To je bilo že leta 1967. Njihovo prvotno ime je bilo HK Asparagus, a ker na obcini niso hoteli registrirati društva s tem imenom, so ostali pri nazivu Triglav. Na tiste case ga vežejo zelo lepi spomini in tudi nekateri nenavadni, celo humorni dogodki. Opremo so izdelali v vecini sami. Ko so za po­moc zaprosili še Hokejsko zvezo Slovenije, so jim ti pomagali z donacijo gornjih delov dresov dr­žavne reprezentance, ki je tistega leta nastopila v Franciji na Olimpijskih igrah. Ko so se pojavili v teh dresih na ledu skupaj z igralci z Jesenic, so ti protestirali, ker igrajo v dresih z državnim grbom, pa niso clani državne reprezentance. Nace Sekelj, oce Matjaža, ki je bil trener in selektor hokejske reprezentance Slovenije je dosegel, da so odšli z drsališca. Rocno so odparali grbe z dresov in se vrnili na led. Še bolj humorno je bilo ob odhodu na pokalno tekmo v Celje. Odpeljali so se z av-tobusom iz Kranja, se ustavili na Trojanah in se tako najedli krofov, da niso mogli igrati. Tekmo so izgubili z rezultatom 21 proti 0, najboljši njihov igralec pa je bil vratar moštva. Športne aktivnosti je ob študiju moral opustiti, saj prostih terminov za vadbo in resen študij ni bilo mogoce uskladiti. A zanimanja za šport in aktivno vadbo ni nikoli povsem opustil. Nogo­metu in hokeju se je kasneje pridružil tenis, zdaj pa se z veseljem posveca igranju golfa. Študij v Ljubljani in zaposlitve Po koncani Srednji šoli za oblikovanje je opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno ume­tnost. Študiral je pri profesorju Gabrijelu Stupici in profesorju Maksimu Sedeju in leta 1971 tudi diplomiral. Po koncanem študiju se je zaposlil v Iskra commercu v Ljubljani in sodeloval z mnogi-mi poznanimi in uveljavljenimi oblikovalci, med drugim tudi z Miljenkom Liculom (oblikovalec prvih bankovcev in kovancev slovenskega tolarja) ter sodeloval v skupini za oblikovanje Iskrinega telefona Fitipaldi. Kdo se ne spomni tistih, pogo-sto rdece obarvanih aparatov tako všecne obli­ke. Od tam je odšel v tiskarno Gorenjski tisk in potem še h Kranjskemu sejmu. Od leta 1983 do upokojitve po štiridesetih letih dela je bil samo­zaposleni v kulturi. Njegovo delo Še vedno slika, ceravno manj kot vcasih, ko je bil preprican, da bo slikarstvo tisto, s katerim si bo služil kruh. Zdaj to pocne za svojo dušo. V casu, v katerem živimo, likovna dela pac ne do-segajo takega zanimanja kot pred leti, povpraše­vanja je manj pa tudi cenovno ljudje ne znamo prav ovrednotiti umetnikovega dela in se odlociti za nakup. Zagotovo je maskota zimskih olimpijskih iger iz Sarajeva v letu 1984 njegovo ime ponesla širom domovine in po svetu. Ne dolgo nazaj ga je pri­jateljica iz Lyons kluba opozorila na clanek an-gleškega ekonomista v Spieglu, ki je pisal o tem, kaj bi se z Jugoslavijo zgodilo, ce ne bi bilo vojne na Balkanu. Na koncu clanka pa je pisec omenil tudi organizacijo olimpijskih iger v komunisticni državi, ki se jih sam zelo dobro spominja. Pozabil je sicer, kdo so bili prejemniki medalj na tekmo­vanjih, pozna pa maskoto Vucka, katerega avtor je Jože Trobec. Zapomnil si je njegovo ime in priimek. Danes si na sliki lahko ogledate logotip Mah teatra, ki ga je izdelal moj sogovornik. Že pri osemnajstih letih pa je izdelal logotip Prešerno­vega gledišca v Kranju, ki ga še vedno uporabljajo in avtorjevo delo je tudi znak jeseniške bolnišnice. Zagotovo je cloveku prijetno ob spoznanju, da je njegova maskota ostala ena najprepoznavnej­ših, ce ne celo prva med njimi, od maskot špor­tnih iger vseh casov, na kar je avtor zelo ponosen. Trobec je poznan tudi po mnogih karikaturah. Omenil je, da je skušal uresniciti željo pokojnega brata in jih urediti v enotni zbirki, pa je bilo le teh preko 1000. Ker sem pripomnila, da jih zasledim bolj malo, me je opozoril na njegov profil na Facebooku. Tam vsakodnevno sledi aktualnim dogodkom v športu, politiki in družabnem življenju in s kari­katurami in izbranimi mislimi pokomentira svoja obcutja ob izbrani temi. Rekel je, da ima na spletu preko pet tisoc sledilcev. Mnogi bralci ga najbrž prepoznate iz Nedelj­skega dnevnika, kjer je s Cenco Nedeljko ustvaril preko 750 nadaljevanj. Tudi te bo skušal urediti v posebni tiskani izdaji. Morda poznate njegov koledar z 12 karikaturami uspešnih športnikov v letu 2018, v zadnjem casu pa je skupaj s svojo par-tnerko, Magdo Zore, sicer muzejsko pedagoginjo, izdal strip o Prešernu. Stili in tehnike risanja se s casom spreminjajo. Od klasicnega risanja z uporabo šablon in roc-nega barvanja je osvojil digitalne tehnike. Precej casa in znanj in ucenja je porabil, da se je naucil njihove uporabe. Sedaj dobro obvlada pripomoc­ke in tehniko, ki mu olajšata delo in skrajšujeta potreben cas za izvedbo projekta. Jože Trobec je za svoje likovno ustvarjanje pre­jel veliko nagrad ne le doma, tudi v tujini. Ne miruje niti v penziji. Je oce dvema hcerama, ki sta obe dejavni tudi na podrocju kulture in že tudi dedek. O njem bi lahko napisala veliko, prav tako o njegovem umetniškem delu. A naj bo dovolj. Pre­brskajte internet in našli boste še veliko zanimi­vih, pa tudi poglobljenih zapisov o ustvarjanju akademskega slikarja Jožeta Trobca. Ob koncu pogovora nisva mogla mimo ugotovitve, da je bilo preteklo leto za tvorce in ustvarjalce v kultu­ri zelo težko in utrudljivo in zakljucila z upanjem, da se ne bo ponovilo. Srecanje v Kranju je bilo doživeto, polno vtisov in novih spoznanj in upam, da bom vsaj delcek teh obcutij prenesla tudi med vas, dragi bralci. Dragica Krašovec Obcina Log-Dragomer študijsko leto ZACETNI TECAJ RUŠCINE Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Bralni krožek Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Vabimo k vpisu V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico lefonu 031 254 125 (Joži) Mentorica prof. Alenka Logar Pleško lefonu 031 254 125 (Joži) Vrhnika, vodi naravna govorka Tatia-Posebnost bralnega krožka je ta, da se v DVIG-ovo na Mazulina, prevajalka. FRANCOŠCINA clani poglabljajo v literarne svetove ŠK Podnebne spremembe – mit ali Bralni krožek, vodi prof. Tatjana Merc slovenskih avtorjev in maticne Slove-resnica, mentor Ivo Kovše Po tecaju se boste znali sporazume-Bralni krožek je primeren za vse, ki nije in zamejstva, svoje bralne izku­vati v enostavnejših vsakdanjih situ-ste se nekoc ucili jezika in ste ga ob-šnje pa razširjajo z ogledi gledaliških Kljucne informacijeacijah, kot so pozdravljanje, predsta-casno tudi uporabljali. Krožek poteka predstav, razstav ali obiskom posa-Št ur: 25 2021/2022 vljanje, navajanje razlicnih aktivnosti, tako, da si študentje izberejo knjigo v meznih avtorjev, s študijskimi obisku Nacin izvedbe: po dogovoru postavljanje vprašanj, pisanje krajših francoskem jeziku in ob prebiranju po poteh literarnih junakov. Lokacija: po dogovoru in enostavnejših pisem, vodenje eno-obnavljajo svoje znanje govora, branja, Srecanja: po dogovoru, zacetek okto­ ŠPANŠCINA stavnejših telefonskih pogovorov, na-poslušanja in pisanja. Glavni pouda-Kljucne informacije bra 2021 Zakaj je znanje španšcine koristno?rocanje hrane in pijace, nakupovanje, rek bo na govoru. Vsaka ucna ura bo Št ur: 25 Vaš prispevek: letna clanarina DVIG • Španšcina je po pogostosti ucenja na poimenovanje poklicev, opis delovne-zajela ponovitev ustreznih slovnicnih Nacin izvedbe:-2 krat mesecno in ce-20 €, zaposleni 25€ 3. mestu za anglešcino in francošci-ga dneva. struktur in ustreznih sporocil v pisni lodnevni študijski obisk po dogovoru Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-no ter pred nemšcino; je uradni jezik obliki. Lokacija: po dogovoru lefonu 031 254 125 (Joži) v 20 državah, govori pa jo skoraj pol Kljucne informacijeSrecanja: prva in tretja sreda v mese­Št ur: 40 Kljucne informacijecu ob 18h, zacetek oktober 2021, ko­ bilijona ljudi ŠK Živim v Sloveniji • znanje španšcine vas pri iskanju Nacin izvedbe: 1 x tedensko 2 izobra-Št ur: 40 nec maj 2022 službe razlikuje od drugih kandidatov ževalni uri Nacin izvedbe:1-krat tedensko po 2 Vaš prispevek: letna clanarina DVIG Kljucne informacije • potovanja po cudovitih špansko go-Lokacija: po dogovoru izobraževalni uri 20 €, zaposleni 25€ Št ur: 25 vorecih deželah postanejo preprosta. Srecanja: predvidoma vsak torek od Lokacija: po dogovoru Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Nacin izvedbe:-po dogovoru 10,00 do 11,30, zacetek drugi teden v Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi lefonu 040 424 446 (Alenka) Lokacija: po dogovoru Nadaljevalni tecaj, vodi naravna oktobru 2021, konec aprila 2022 (de-teden v oktobru 2021, konec aprila Srecanja: po dogovoru, zacetek okto­govorka Anny Prada cembra srecanj ne bo) 2022 (decembra srecanj ne bo) Bralni krožek za najmlajše OD ber 2021 Primeren je za vse, ki ste se vsaj 60 Vaš prispevek: clanarina 35€ mesecno, Vaš prispevek: clanarina 35 € mesec-PRAVLJICE DO LUTKE Vaš prispevek: letna clanarina DVIG ur ucili španskega jezika, pa tudi za ob udeležbi 6 študentov no pri udeleži 6 študentov Mentorica Lea Šifrer 20 €, zaposleni 25€ Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Prijava: e pošta nika.gams@gmali.si zacetnike, ki so pripravljeni vložiti BK poteka kot delavnica, v kateri pred-Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te­ lefonu 031 254 125 (Joži) ali po telefonu 031 642 228 vec casa v ucenje. V 40-urnem te-šolski otroci razvijajo svojo ustvarjal-lefonu 031 254 125 (Joži) caju boste nadgradili osnove špan-nost in spoznavajo slovenske pravlji­skega jezika. Po koncanem tecaju se NEMŠCINA ANGLEŠCINA ce, razvijajo govor ter pred-pisalne in UCENJE UPORABE PAMETNEGA boste znali sporazumevati v vsakda-Zacetni tecaj vodja Katja Berden, na-Nadaljevalni tecaj, vodi prof. Milojka pred-bralne sposobnosti. Razvijajo TELEFONA V DVOJICAH/TROJICAH njih situacijah, kot so pozdravljanje, ravna govorka Babšek tudi rocne spretnosti z izdelovanjem Mentor Primož Noe predstavljanje, navajanje razlicnih Tecaj je primeren za vse, ki ste se ne-lutk pravljicnih junakov. Otroci se Ucenje je namenjeno vsem, ki imate aktivnosti, postavljanje vprašanj, na-Po tecaju se boste znali sporazume-koc ucili anglešcine in obcasno svoje ucijo jezika ob poslušanju, pripove­pametni telefon, pa pri uporabi naleti­ rocanje hrane in pijace, nakupovanje, vati v enostavnejših vsakdanjih situ-znanje obnavljali. V 40-urnem tecaju dovanju in obnavljanju literarnih be-te na probleme, ki jih ne morete sami poimenovanje poklicev in opis vaših acijah, kot so pozdravljanje, predsta-boste osvežili in nadgradili znanje sedil ter ob izmišljanju lastnih zgod­rešiti, ali pa bi radi nadgradili svoje dnevnih opravil. vljanje, navajanje razlicnih aktivnosti, jezika. bic in pesmic, ki jih ilustrirajo in jih znanje, da bi ga lahko uporabljali še postavljanje vprašanj, pisanje krajših Po koncanem tecaju se boste znali do-mentorica poveže v literarne prvence. za druge namene, ne samo za telefo­ Kljucne informacijein enostavnejših pisem, vodenje eno-bro sporazumevati v vsakdanjih situ-Poslanstvo tega BK je tudi osvešcanje niranje in slikanje. Spoznali boste, da Št ur: 40 stavnejših telefonskih pogovorov, na-acijah, kot so pozdravljanje, predsta-staršev, starih staršev in vzgojiteljev o ga lahko uporabljate tudi namesto ra­ Nacin izvedbe: 1-krat tedensko po 2 rocanje hrane in pijace, nakupovanje, vljanje, navajanje razlicnih aktivnosti, pomenu bralne pismenosti in o razvi-cunalnika. Z mentorjem se boste do- izobraževalni uri poimenovanje poklicev, opis delovne-narocanje hrane in pijace, potovanja, janju bralne kulture, ki pojmuje bra-govorili, kaj se želite dodatno nauciti Lokacija: po dogovoru ga dneva. nakupovanje, … nje kot vrednoto in izpostavlja pomen in temu bo namenjena ucna ura. Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi motiviranosti za branje. teden v oktobru 2021, konec aprila Kljucne informacijeKljucne informacije Kljucne informacije 2022 (decembra srecanj ne bo) Št ur: 40 Št ur: 40 Kljucne informacijeŠt ur: po dogovoru Vaš prispevek: clanarina 35 € mesec-Nacin izvedbe: 1-krat tedensko po 2 Nacin izvedbe: 1-krat tedensko po 2 Št ur: 25 Nacin izvedbe: 2 x mesecno no pri udeleži 6 študentov izobraževalni uri izobraževalni uri Nacin izvedbe: 1 krat mesecno in en-Lokacija: Dragomer, DU Log Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Lokacija: po dogovoru Lokacija: po dogovoru krat letno celodnevno srecanje Srecanja: po dogovoru, zacetek okto­ lefonu 031 254 125 (Joži) Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi Lokacija: po dogovoru ber 2021, konec maj 2022 teden v oktobru 2021, konec aprila teden v oktobru 2021, konec aprila Srecanja: po dogovoru Vaš prispevek: letna clanarina DVIG Konverzacija v španšcini, vodi 2022 (decembra srecanj ne bo) 2022 (decembra srecanj ne bo) Vaš prispevek: letna clanarina DVIG ali DU Dragomer Lukovica ali DU naravna govorka Anny PradaVaš prispevek: clanarina 40 € mesec-Vaš prispevek: clanarina 35 € mesec-20 €, zaposleni 25€ Log Ponovno vabimo vse, ki govorite no, ob udeležbi 6 študentov no pri udeleži 6 študentov Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Prijava: e pošta dvig@iold.si ali DU špansko in želite svoje znanje ohraniti Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-lefonu 031 254 125 (Joži) Dragomer Lukovica, ali DU Log ali osvežiti. Srecanja bomo organizi-lefonu 031 254 125 (Joži) lefonu 031 254 125 (Joži) rali, ce bodo vsaj 4 prijave. Na tecaju ŠK SLOVENSKA IN SVETOVNA RACUNALNIŠTVO boste obravnavali teme iz vsakdanje-Konverzacija v nemšcini, vodja ŠTUDIJSKI KROŽKI (v nadaljevanju KULTURNA DEDIŠCINA Tecaj bo potekal pod okriljem DU ga in poslovnega sveta po lastnem iz-Katja Berden, naravna govorka ŠK) Enajsta šola o antiki, mentorica dr. Dragomer Lukovica. boru. Svoje mnenje boste predstavili v Ponovno vabimo h konverzaciji v ŠK Pogovori z Darjo Rojec Verena Vidrih Perko predstavitvah, skupinskih pogovorih nemšcini. V tecaju boste razvijali Srecanja so namenjena pogovoru in V ciklusu predavanj bomo ob izbranih in drugih oblikah komuniciranja. Ko-komunikacijske sposobnosti v raz-DELAVNICE, PREDAVANJA, OKROGLE izmenjavi izkušenj clanic ob spozna-primerih arheoloških najdb pri nas munikacija bo temeljila na besedišcu, licnih situacijah, kjer se srecujete s MIZE nju, da je v družini ali prijateljskem spoznavali anticne teme in mite, ki so nacinu izražanja, frazah in medkul-tujci. Gradivo bo oblikovano glede Za razvijanje znanja in prakse o te­ okolju bolezen, ki prinaša stiske in pustili sledi tudi v naši kulturni dedi­ turnih razlikah glede na tematiko. na potrebe in predloge skupine in bo mah, pomembnih za soodlocanje tudi nove nacine življenja. Družinski šcini. Slednjo bomo približali našim Osredotocili se boste na nacin govora, vkljucevalo vse štiri vešcine: govor, vseh obcanov o sedanjosti in priho- clani in prijatelji se z boleznijo lažje študentom tudi s pripovedovanjem kot ga vidimo v medijih ali v vsakda-branje, poslušanje in pisanje. Glavni dnosti naše obcine, bomo organizi­ soocajo, ce imajo dovolj priložnosti slovenskih pravljic, ki imajo globoke njem življenju v špansko govorecih poudarek bo na govoru, pomembna rali tematska predavanja. O temah in za pogovore. Pogovarjali se bomo korenine v anticni mitologiji. Ciklus državah. Vsaka ucna bo zajela pono-pa bo tudi izvirnost in osebni dopri-datumih vas bomo obvešcali preko tudi o tem, kaj lahko sami storimo za je vsebinsko povezan z bralnim ŠK in vitev ustreznih slovnicnih struktur in nos vsakega posameznika v skupini. naše spletne strani iold.si, v Našem preprecevanje nastanka bolezni in o ŠK Oblikovanje identitete kraja: raz­ ustreznih sporocil v pisni obliki. Teme bodo pokrivale vaše vsakdanje casopisu in na obcinski spletni strani. nacinu življenja po zdravljenju. vijanje spoštovanja slovenskega jezika, in delovno okolje, hobije, potovanja in ki nam je omogocil kulturni razvoj in Kljucne informacijedruga zanimanja, ki jih imate. Vsaka Vabljeni, da ostanete ali postanete Kljucne informacijeobvaroval naš obstoj, ter raziskova­ Št ur: 40 ucna bo zajela ponovitev ustreznih naš/a študent/ka. Vecmesecno ucenje Št ur: 25 nje vrednot, ki smo jih podedovali od Nacin izvedbe: 1-krat tedensko po 2 slovnicnih struktur in ustreznih spo-bo obogatilo naše znanje, pridobili pa Nacin izvedbe: 1 krat mesecno po 2 naših daljnih prednikov in so kažipot izobraževalni uri; možen dogovor 2 x rocil v pisni oblik bomo tudi nove prijatelje, saj nas bodo izobraževalni uri, 1 krat letno celo-za sooblikovanje prihodnosti našega tedensko po 2 izobraževalni uri povezovale želje vedeti vec, znanje deliti z dnevno srecanje okolja. Lokacija: po dogovoru Kljucne informacijedrugimi in z znanjem izboljšati prihodnost Lokacija: po dogovoru Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi Št ur: 40 Srecanja: prvi ponedeljek v mesecu Kljucne informacije teden v oktobru 2021, konec aprila Nacin izvedbe: 1-krat tedensko po 2 ob 10h, zacetek oktober 2021, konec Št ur: 25 2022 (decembra srecanj ne bo) izobraževalni uri april 2022 Nacin izvedbe: 4 x letno Vaš prispevek: clanarina 50 € mesec-Lokacija: po dogovoru Vaš prispevek: letna clanarina DVIG Lokacija: po dogovoru no pri udeležbi 4 študentov Srecanja: po dogovoru, zacetek drugi 20 €, zaposleni 25€ Srecanja: tretja sreda v mesecu od Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-teden v oktobru 2021, konec aprila Prijava: e pošta dvig@iold.si ali po te-19,15 do 20,45 lefonu 031 254 125 (Joži) 2022 (decembra srecanj ne bo) lefonu 031 254 125 (Joži) Vaš prispevek: letna clanarina DVIG Vaš prispevek: clanarina 50 € mesec­20 €, zaposleni 25€ no pri udeležbi 4 študentov Obcina Log-Dragomer Na podlagi 61. clena Zakona o uresnicevanju cju kulturne dejavnosti in predlog delitve razpisa- Povabilo vsem, ki želijo javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 nih sredstev potrdi župan s sklepom. – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 7. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA RAZPISA 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), v skladu s Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov pomagati k boljšemu znanju namenjenih za predmet tega javnega razpisa, znaša kulturne dejavnosti v Obcini Log - Dragomer (Uradni 7.000,00 EUR. list RS, št. 57/13) in Odloka o proracunu Obcine Log - Dragomer za leto 2021 (Uradni list RS 194/20), Župan 8. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH Obcine Log - Dragomer objavlja SREDSTEV naših osnovnošolcev Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2021. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2021. DVIG-ovi mentorji že peto leto otrokom in mladostnikom, ki iz razlicnih razlo-Javni razpis Sredstva niso prenosljiva. enkrat tedensko pomagajo gov pomoc potrebujejo in jim uspešno koncana zbiranja predlogov za sofinanciranje programov osnovna šola odpira vrata v boljše življenje. in projektov na podrocju kulturne dejavnosti, ki 9. ROK IN NACIN PREDLOŽITVE VLOG ucenem naše osnovne šole pri Prosimo vas, da nam sporocite, ali bi bili pri-jih bo v letu 2021 sofinancirala Predlagatelji morajo vloge oddati priporoceno po ucenju matematike, anglešcine in pravljeni enkrat tedensko svoje znanje deliti z Obcina Log - Dragomer pošti na naslov Obcine Log - Dragomer, Na Grivi 5, slovenšcine. ucenci. Pišite nam na dvig@iold.si ali poklicite p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici ali osebno na naslovu Upravnega centra Obcine Log - Dragomer, Loška 031 643 228, da vam podrobneje predstavimo 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA Narocnik javnega razpisa je Obcina Log - Drago-cesta 12, 1358 Log pri Brezovici – vlogo se odda v Da bi lahko z ucno pomocjo nadaljevali, po-projekt in se dogovorimo o sodelovanju. mer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. sprejemni pisarni Obcine Log - Dragomer. trebujemo nove mentorje za vse tri predmete. Hvala. Oddaja vloge pomeni, da se upravicenec strinja z Prosimo vas, da nekaj svojega casa namenite Nika Gams, predsednica 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA vsemi pogoji in merili javnega razpisa. Tudi dopol- Predmet javnega razpisa je sofinanciranje progra-nitve vlog se oddajajo, dostavljajo in oznacujejo na mov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti nacin, ki je dolocen v prvem in drugem odstavku te v Obcini Log - Dragomer v letu 2021 z naslednjo tocke. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis vsebino: predloži samo eno vlogo. V DUDLU postaja vse bolj živahno -redna dejavnost registriranih kulturnih društev Vloga je pravocasna, ce je bila oddana priporo­ oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejav-ceno po pošti do vkljucno dne 24. 9. 2021 ali do-nost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti stavljena osebno v sprejemno pisarno Obcine Log registrirano tudi kulturno dejavnost, - Dragomer do 24. 9. 2021 do 12. ure. -kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so se­srednješolske in študentske populacije, ki presega stavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati šolske vzgojno - izobraževalne programe, ce že ni zahtevane priloge. Nepravocasno oddane vloge ne sofinancirana iz proracuna Republike Slovenije, bodo upoštevane. Vlogo je potrebno oddati v zaprti -izobraževanje strokovnih kadrov za izvedbo kul-kuverti, oznaceni z imenom in naslovom pošiljatelja, turnih dejavnosti, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom -kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu »NE ODPIRAJ – vloga – JR KULTURA 2021 – obcine. 430- 26/2021«. 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA 10. ODPIRANJE VLOG Cilj javnega razpisa je spodbujanje kulturne de-Odpiranje vlog bo Komisija za odpiranje in oce­javnosti in kulturnega razvoja na obmocju Obcine njevanje ter vrednotenje vlog, prispelih na javni raz-Log - Dragomer. pis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti v letu 4.UPRAVICENCI 2021 opravila po poteku razpisnega roka, predvido­Upravicenci so izvajalci programov in projektov ma 28. 9. 2021. Odpiranje vlog ni javno. na podrocju kulturne dejavnosti v Obcini Log -Dra-Vloga je popolna vloga, ce vsebuje: gomer, in sicer: -pravilno in popolno izpolnjen prijavni obrazec, ki -kulturna društva, je del razpisne dokumentacije, -ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti -vse zahtevane priloge, Po skoraj letu in vodicke, ki ima v tem domu domu v Dragomerju. Dogodek registrirano kulturno dejavnost, -fotokopijo veljavnega temeljnega akta (statut ali nastanjeno svojo mamo. Dom smo popestrili s tekmovanji v -zveze kulturnih društev, pravila), pol vsemogocih je organiziran po sistemu go-balinanju, igri »štrbunk«, želeli -javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja za -fotokopijo odlocbe o vpisu v ustrezni register (na prepovedi in omejitev spodinjskih enot, ki skušajo smo tudi tekmovanje v pikadu program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz usta-primer: centralni register društev, sodni register). zaradi pandemije novitvenega akta javnega zavoda, Vloge, ki ne bodo pravocasne, pravilno oznacene stanovalcem omogociti cim-in prstometu, pa je štrbunk -zasebni zavodi, ali ne bodo vložene s strani upravicene osebe se s corona virusa smo se vecjo normalizacijo življe-tako razvnel prisotne, da je -druge pravne osebe z neprofitno dejavnostjo na sklepom zavržejo. sprostitve ukrepov in nja in delujejo kot družinske zmanjkalo casa za ti dve igri. podrocju kulture, skupnosti. Osrednji prostor Za golaž je poskrbela Gostilna normalizacije odnosov -registrirani samostojni kulturni ustvarjalci. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA enote je bivalni del s kuhinjo, Kranjc z Vrhnike, polento smo zelo razveselili in Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani kjer je že prijetno dišalo, saj so pripravili sami, sladice pa so Do sredstev iz tega razpisa niso upraviceni izva-dvignejo na sedežu Upravnega centra Obcine Log še pred nastopom pripravljali kosilo. Stanovalci spekle naše clanice, ki so se po-jalci programa, projekta ali njegovega posameznega - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovi­ poletnih pocitnic lahko gospodinjo – kuharico merile v tekmovanju za najbolj dela na podrocju kulturne dejavnosti, ki so že finan-ci, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se skušali organizirati opazujejo pri pripravi obrokov, okusno in najlepše pripravlje-cirani ali sofinancirani iz katerekoli druge postavke iztece rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija se vkljucujejo v delo in vidijo, no sladico po izgledu. Komi-proracuna Obcine Log - Dragomer. je dostopna tudi na spletni strani Obcine Log - Dra­ nekatere dogodke za kakšne sestavine se uporablja-sija je za zmagovalki razglasila gomer. clane društva. 5. POGOJI JAVNEGA RAZPISA Razpisno dokumentacijo sestavlja: jo za obrok. Sobe so dvo- ali Jožico Sevšek in Cvetko Kranjc, Upravicenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: -besedilo javnega razpisa, enoposteljne zraven osrednje-sodec po tem, da je okoli štiri- Tako smo izkoristili Stanetov -da imajo sedež v Obcini Log - Dragomer, oziroma -obrazec prijave, ga prostora, s svojo kopalnico deset udeležencev pridno po­ predlog, da sprejmemo ponud-da delujejo na njenem obmocju najmanj 12 mese--izjava o izpolnjevanju pogojev, in WC-jem, za zdravstvene spravilo tudi vse ostalo pecivo bo prostovoljke z Brezovice, si-cev, -obrazec financna realizacija, in druge terapevtske storitve pa lahko zanesljivo recem, da cer rojene Litijcanke, ki organi--da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavno--obrazec porocilo, pa so zaposleni ustrezni stro-so zmagovalke prav vse, ki so sti, -vzorec pogodbe. zira izlet z vlakom v Litijo. Kaj kovni delavci. Na voljo je tudi se lotile peke. Balinarji so se -da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, pro- neki ponuja to mesto z nekaj zdravnik. Zame je bil to nov pomerili z vec ekipami, tudi storske in organizacijske možnosti za uresnicitev 12. IZID RAZPISA vec kot 6500 prebivalci, ki sodi pogled na bivanje in oskrbo z gasilci in po krcevitem boju nacrtovanih kulturnih dejavnosti, Upravicenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu v osrednjo Slovenijo, smo se starejših, zanimiv in mnogo so zmagovalci postali vsi, ki -da imajo urejeno evidenco o clanstvu, javnega razpisa obvešceni v roku 30 dni od datuma na tihem spraševali in bili pri­ bolj privlacen od bivanja moje so vztrajali na igrišcu v tem -da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, odpiranja vlog. Z izbranimi upravicenci bo Obcina jetno preseneceni. Mesto leži -da obcinski upravi vsako leto redno dostavljajo Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju mame v domu na Vrhniki. vrocem dnevu. Hvaležni smo ob Savi, nekje na pol poti med Tudi lokacija je privlacna, ve-gasilcem za oddajo prostora, porocila o realizaciji programov ter nacrt aktiv-programov in projektov na podrocju kulturne de-Ljubljano in Zidanim Mostom nosti za prihodnje leto, javnosti za leto 2021. liko zelenja in bližina Save po-Inki za organizacijo srecanja, in sodi v Zasavsko regijo. Kdo -da imajo posamezni ustvarjalci na podrocju kul-V kolikor upravicenec, kateremu so bila dodeljena mirjajo vsakega cloveka. Sledil Jožetu za rekvizite za igro štr- med vami še ni slišal za GEOS, turne dejavnosti sedež stalnega prebivališca v sredstva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih je ogled rudnika Sitarjevec, bunk in seveda vsem, ki so s Obcini Log - Dragomer. dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, tako imenovano Geometrijsko kosilo v centru Litije in potem svojim delom omogocili, da da je odstopil od zahteve za sofinanciranje progra­ središce Slovenije ali vaško si­še ogled Mestnega muzeja, ki je srecanje dobro potekalo in 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA mov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti v tulo. Ampak, nas je pot peljala v stalnih in obcasnih zbirkah uspelo. Tako kot je vroce v teh Vloge bodo vrednotene skladno z merili, ki jih obcini Log - Dragomer v letu 2021. najprej na Brezovico, kjer smo prikazuje življenje v Litiji skozi dneh, je vroce tudi pri aktiv-doloca Pravilnik o sofinanciranju programov in z železniške postaje odpotova-stoletja. Vodicka je poskrbela, nostih za ohranitev prostorov, projektov kulturne dejavnosti v Obcini Log – Dra-13. DODATNE INFORMACIJE li z vlakom do Ljubljane. Tam da smo z vlakom varno in srec-to je našega koticka. Zapletlo gomer (Uradni list RS, št. 57/13). Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so smo presedli za smer Zidani no prispeli domov, ponudila se je, kako pa se bo razpletlo, Vloge bodo vrednotene s strani triclanske komisi-vam na voljo na Obcini Log - Dragomer, Dragomer, most in po kakšnih dvajsetih pa nam je še druge možnosti vam vec povemo naslednjic. je, ki jo je imenoval župan Obcine Log – Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. Kontaktna oseba minutah vožnje prispel v Litijo. enodnevnih izletov po Slove-Preživite lepe pocitniške dni, s sklepom št. 430-26/2021-2, z dne 16. 8. 2021. je Andreja Majnik – andreja.majnik@log-dragomer. Komisija bo na podlagi pogojev in meril, ki jih si Najprej smo se ustavili na kavi-niji z vlakom. Obljubili smo, da pazite nase in na svoje zdrav­ opredeljuje navedeni pravilnik, pripravila predlog Številka: 430-26/2021 ci v gostinskem objektu Doma bomo to priložnost kmalu spet je. Razmislite o cepljenju in o izbora programov in projektov na podrocju kul-Datum: 16.8. 2021 v Tisju. Vodstvo doma je posa-izkoristili. Komaj teden dni ka-vseh ukrepih za varno bivanje turne dejavnosti s predlogom razdelitve razpisanih Obcina Log - Dragomer meznikom prijazno omogocilo sneje pa smo ob upoštevanju in storite tisto, kar je najbolje sredstev. Župan ogled ene enote doma za sta-vseh zdravstvenih ukrepov or-za vas. Upam, da se kmalu po­ Koncni izbor programov in projektov na podro-Miran Stanovnik rejše, seveda po zaslugi naše ganizirali piknik v Gasilskem novno srecamo. Kdaj in zakaj izvajamo pregled notranje plinske napeljave? Pogosto se pojavijo nejasnosti, kaj pravzaprav je notranja plinska napeljava. Notranja plinska napeljava sega od plinomera do plinske peci in se nahaja v notranjosti hiše oziroma stanovanja. Svetujemo vam, da enkrat letno sami opra­vite pregled notranje plinske napeljave, na 12 let pa mora napeljavo pregledati strokovnjak. V primeru, da opazite kakršnekoli nepravilnosti, nujno poklicite na telefonsko številko 080 2882. Kontrolni seznam glavnih sklopov notranje plinske napeljave, ki vam pove, ali je vaša no-tranja plinska napeljava brezhibna, najdete na spletni strani www.bivanjudajemoutrip.si. Pogosto smo prica tudi pojavu lažnih plin mojstrov, ki se predstavljajo kot osebje Energe­tike Ljubljana in želijo opraviti pregled notranje plinske napeljave. Naši zaposleni, ki izvajajo pregled notranje plinske napeljave, vedno pride-jo ob terminu, ki ga skupaj dolocite in nikoli brez predhodnega dogovora. V Energetiki Ljubljana izvajamo tudi redne letne preglede omrežja. To pomeni, da izva­jamo kontrolo vseh distribucijskih plinovodov in prikljuckov, vkljucno z glavnimi plinskimi za­pornimi pipami. Pri rednem pregledu omrežja ali nacrtovani sistemski kontroli gre za ugota­vljanje morebitnih netesnih mest na distribu­cijskem sistemu in ostalih pomanjkljivosti, kot so nedopustne pozidave plinovoda ali armatur, njihova slaba dostopnost ali posajenost rastlin. Kako veste, kdo je zaposlen v Energetiki Ljubljana d.o.o.? -Serviser se vedno identificira s službeno iden­tifikacijsko izkaznico. -Zaposleni so obleceni v delovna oblacila z oznako Energetika Ljubljana d.o.o. -Na ulici so parkirana vozila z oznako »metan« in Energetika Ljubljana d.o.o. V primeru, da vas obišce plin mojster, s kate- rim niste dogovorjeni za pregled notranje plin­ske napeljave, vam osebe ni potrebno spustiti v stanovanje, o dogodku pa nas lahko pisno obve­stite na info@energetika.si. št.56 PredstavljamovamParkPostojnska jama,kinudi obiskovalcem možnosti številnih doživetij - od ogle-dov do prenocevanja ali pa le sprehodov in pocitka sredi neokrnjene narave. Zagotovo vsem najbolj poznanaznamenitostParka,Postojnska jama,že vec kot dvesto let privlaci množice obiskovalcev z vsega sveta in doslej jo je videlo že skoraj 40 mili­jonov obcudovalcev. Raziskani deli postojnskega jamskega sistema obsegajo vec kot štiriindvajset kilometrov, kar pomeni, da je Postojnska jama naj­vecja in najbolj obiskana jama klasicnega krasa. Vhodni deli Postojnske jame so bili pribežališce ljudi ževpradavnini,najdenipodpisipanamdokazujejo, da so bili obiskovalci tu že vsaj v 13. stoletju. Opisoval jo je tudi Valvasor, a turisticna zgodovina moder-ne dobe se je zacela pisati leta 1818, ko je domacin Luka Cec ob pripravah na cesarski obisk preplezal steno in za njo odkril »neskoncno jamo«. Takoj so zaceli urejati nove poti in že leto pozneje je bila jama toliko urejena, da so po njej zaceli voditi obiskoval­ce. Uvedli so vstopnino, po jami so vodili vodniki, ki so jamo tudi osvetljevali. Ker se je pot po jami izka­zala za naporno, so sredi 19. stoletja zaceli resno razmišljati o neke vrste prevozu. Tako so leta 1872 po jami položili železniške tire, po katerih so roc­no potiskali vozicke. Motorne lokomotive so uvedli leta 1924, od leta 1957 pa po Postojnski jami vozijo akumulatorske lokomotive.Najnovejšeprevažajo potnike od leta 2019, ko je bil zamenjan komple-ten vozni park – 6 lokomotiv z vagoni, ki ustrezajo vsem varnostnim in okoljskim pogojem sodobne­ga casa. Tudi napeljavo elektricne razsvetljave v Postojnski jami, ki je bila prva na ozemlju takratne Kranjske,jekot vecino novosti,spodbudil obiskz dunajskega dvora. Ko je cesar Franc Jožef I leta 1883žedrugicobiskalPostojnskojamo,jenamrec v njej zacasno zasvetila elektricnaluc.Leto kas­neje, 25. maja 1884, pa je Postojnska jama dobila stalnoelektricnorazsvetljavo. Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije. Skrb za urejanje in varstvo jame se je še povecala potem, ko je leta 1831 Luka Cec v jami našel prvega jamskega hrošca – drobnovratnika. Nepricakova­na najdbainsplohdejstvo,daživljenjeobstajatudi podzemljo,jespodbudilo nadaljnjeraziskovanjein s tem razvoj nove znanstvene vede – speleobio­logije, zaradi cesar so leta 1931 v Postojnski jami postavili bogato opremljen biološki laboratorij. V prenovljenem in sodobno opremljenem Vivariju danes obiskovalci spoznajo posebnosti podze­meljskega okolja in najznacilnejše predstavnike jamskihživali.Pomembnaprelomnica vrazisko­vanju življenja najznamenitejšega prebivalca pod-zemlja – cloveške ribice se je zgodila v letu 2016, ko je ena izmed živalic v akvariju izlegla jajceca, iz katerih se je razvilo kar 21 zmajevih mladickov. Po mnenju strokovnjakov je rezultat izleganja in preživetja licink izjemen, aktivno spremljanje izleganja ter razvoj mladickov cloveške ribice pa je znanostiprinesloodgovore namarsikaterovpra­šanje o življenju teh nenavadnih živalic. V Parku Postojnska jama je na ogled tudi bogata interaktivna razstava EXPO JAMA KRAS, ki obisko­valcevodiskoziizjemnedogodkeinsplet nakljucij, ki so v režiji narave ustvarili ta podzemni cudež. Spomocjointeraktivnihpredstavitevsoprikazane vsebine,kiprikazujejo nastanekinizjemnozgodo-vino turisticnega razvoja Postojnske jame. Obis-kovalci kras in kraške pojave spoznavajo preko projekcijrazlicnihvsebinter odkrivajoposebnosti kraškega okolja in svetovne presežnike Postojnske jame na steni svetovne slave. Posebna pozor­nostje namenjena najmlajšim, ki jih skozi razsta­vo interaktivno vodita cloveška ribica in hrošc drobnovratnik in ki lahko celo poskusijo vožnjo pravega jamskega vlaka. S prestižnim priznanjem Sejalecnagrajena razstava EXPO JAMA KRAS je namenjena vsem, ki jih zanima podroben pogled v kraški svet ter širša zgodovinska in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama najbolj znana turisticna jama na svetu. Le deset kilometrov od Postojnske jame se nahaja Predjamskigrad,eden najosupljivejšihgradov na svetu. Že vec kot osemsto let ponosno stoji sredi 123 metrov visoke skalne stene. Kot najvecji na svetu in edini ohranjeni jamski grad v Evropi, po­nuja edinstven vpogled v gradbene tehnike in iznaj­dljivost srednjeveških ljudi, ki so iskali in našli varno zatocišce tik ob vhodu v jamo. Privlacna in navdi- PROGRAM 10. 9. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplacno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBCASNARAZSTAVA Podvodna kulturna dedišcina slovenskegamorja Na obmocju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišc za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. hujoca legenda o pogumnem roparskem vitezu Erazmu, ki je ostal nepremagan, dokler ga ni izdal eden njegovih služabnikov, še vedno živi v ljudskem izrocilu. Za tiste, ki so predstavljene znamenitosti že videli in želijo doživeti ta cudežni podzemni svet na najbolj pristen nacin, so na voljo jam-ski treking ali druga doživetja teme in tišine, kjer bodo spoznali neverjetno bogato biodi­verziteto kraškega podzemlja, se sprehodili izven turisticnih rovov in odkrivali najlepše dele jam. Obuti v jamarske škornje in obleceni v kombi­nezon,opremljenizvrvjo,naglavnoluckoincelado sebodo skupajzizkušenimivodnikipodali v skriv­nostneglobine,inz nekoliko srecevidelicloveško ribico v njenem naravnem okolju. ParkPostojnskajamajeidealnadestinacijazaeno­dnevne izlete ali vikend oddih. Zato razveseljuje tudi novica, da lahko letošnje turisticne bone koristite za ogled vseh znamenitosti v Parku. Bone lahko unov-cite v Parku Postojnske jame ali za spletni nakup vstopnic. Postojnska jama www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Kako zmanjšati znesek ravnanja z odpadki na položnici? Akcija S Kokom ceneje Akcija S Kokom DDV-jem. V okviru akcije obcani lahko pridobijo toc­ ceneje je prva ke z oddajo: akcija v Sloveniji, • plocevink in konzerv, ki obcanom • plastenk, omogoca, da si s • kartonske embalaže za te­svojim ravnanjem kocine – tetrapakov, zmanjšajo znesek na • steklenic, položnici. • kozarcev, • steklene embalaže ter Akcija omogoca vsem, ki • papirja in kartona (kori­pripeljete koristne odpad-stnih odpadkov, ki sicer ke v Zbirni center, znižanje spadajo na ekološki otok). zneska, ki je na položnici povezan z ravnanjem z od-Udeleženci akcije dobijo padki (razen zneska, ki se ob prvem obisku kartoncek, nanaša na zbiranje biood-na katerega zaposleni zapi­padkov). Tako je mogoce ob suje stehtane kolicine pri­izpolnjevanju pogojev, ki so nesenih koristnih odpadkov. doloceni za udeležence ak-Vsi predmeti, namenjeni cije, doseci popuste, ki jih za sodelovanje v akciji, mo-sproti odštevamo od zneska rajo biti stisnjeni oziroma na položnici. Akcija je zasta-zloženi. V embalaži ne sme vljena tako, da dobi stranka biti vsebine (tekocine ali za vsak prineseni kilogram drugih živil). dolocenih odpadkov eno Javno podjetje tocko, njena vrednost pa je Komunalno podjetje 0,1095 €/kg z vkljucenim Vrhnika, d. o. o. Evropska komisija vabi Konferenca o prihodnosti Evrope Konferenca o prihodnosti Evrope Kako se lahko vkljucite? Kaj se bo zgodilo z zbranimi idejami? je nova odprta in vkljucujoca Na spletni platformi lahko objavite svoje Kljucne ideje in priporocila s platforme zamisli in predloge na kakršnokoli temo o bodo prispevala k omizjem z evropskimi oblika posvetovalne demokracije, prihodnosti Evrope. Platforma je vecjezic-državljankami in državljani ter plenarnim njen namen pa je Evropejcem na, vse objavljene zamisli in ideje pa racu-zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer omogociti vecji vpliv pri nalnik avtomaticno prevede v izbran jezik bodo razpravljali o zamislih in priporocilih, oblikovanju evropskih politik. EU. Objavlja lahko kdorkoli, ki se zaveže k vse skupaj pa bo pripomoglo k oblikovanju spoštovanju temeljnih nacel konference. Že zakljuckov konference. Zacela se je maja letos, potekala bo pa do objavljene ideje lahko komentirate, delite ali Vec na spletu: junija 2022. Skupno predsedstvo (Evropska preprosto podprete. Dogodkov o prihodno-– futureu.europa.eu (spletna platforma kon­komisija, Evropski parlament in Svet EU) se sti Evrope se lahko udeležite ali jih celo or-ference o prihodnosti Evrope) je zavezalo, da bo spremljalo njen potek in ganizirate – v živo ali prek spleta. – slovenia.representation.ec.europa.eu ugotovitve. K sodelovanju na konferenci že-Po koncu dogodka zapišite zamisli in ideje, (Predstavništvo Evropske komisije v Slo­lijo pritegniti cim vec ljudi vseh starosti, spo-ki so jih udeleženci podali na dogodku. Za veniji) lov in prepricanj iz vseh družbenih okolij, še napotke se lahko obrnete na predstavništvo – europedirect.si (informacijske tocke EU-posebno lokalne skupnosti, nevladne orga-Evropske komisije v Sloveniji ali na Europe ROPE DIRECT) nizacije, izobraževalne in kulturne ustanove, Direct informacijske tocke v šestih sloven-socialne zavode ter skupine državljanov. skih regijah. Glasba na krožnikih Ljubljana – Združenje SAZAS, k. o., se je s svojim izvirnim projektom Okusi slovensko glasbo pridružilo razstavi Ustvarjalnost je super hrana, ki bo na ogled od 1. 8. do 15. 9. 2021 na Jakopicevem sprehajališcu v parku Tivoli v Ljubljani. Urad Republike Slovenije za inte-nije Svetu Evropske unije in razglasitvi lektualno lastnino omenjeno razstavo Republike Slovenije kot evropske ga­organizira ob 30. obletnici svojega de-stronomske regije 2021. Na razstavi bo lovanja, 30. obletnici samostojnosti dr-podrocje intelektualne lastnine pred­žave, predsedovanju Republike Slove-stavljeno na nov in ustvarjalen nacin v povezavi ter prepletu še z dvema širo­kima podrocjema, in sicer s kulturo oziroma kulturno dedišcino ter hrano oziroma gastronomijo. Razstava želi poudariti, da je bila slovenska družba ves cas ustvarjalna in inovativna, ter hkrati navdušiti sedanje in prihodnje generacije za nadaljnji tovrstni razvoj. Pri Združenju SAZAS, k. o., so pri projektu Okusi slovensko glasbo v ospredje postavili avtorje glasbe, saj združenje uveljavlja njihove pravice in imetnike pravic na avtorsko zašcitenih glasbenih delih. Ker je glasba univer­zalni jezik, si je blizu tudi z okušanjem, zato so v omenjenem projektu Neisho, Jožeta Potrebuješa in Andreja Ši­frerja, slovenske avtorje prepoznavnih skladb, soocili z mladim inovativnim kuharskim mojstrom Mojmirjem Šiftarjem in tako dobili sveže jedi, navdihnjene s slovensko glasbo. Nasta­ li so plakati, na katerih so ob fotografi­jah omenjenih avtorjev tudi fotografije jedi, ki so nastale z veliko chefove do-mišljije. Avtorje in jedi je v fotografski objektiv ujela priznana fotografinja Susan Gabrijan. Kuharski mojster Šiftar je na krožnik prenesel tri skladbe: Vrhovi, Krokodil-cki in Za prijatelje. Kakšno jed pa bi vi skuhali ob omenjenih skladbah? (gt) Urška svetuje Kako prepoznate custvene manipulatorje? Custvena manipulacija je lahko izredno nevarna in unicevalna, zato je pomembno, da jo znate prepoznati. Custveni manipulator išce ljudi, ki so custveno ranjeni oziroma izpraznjeni. O custvenih manipulatorjih, custvenih vampirjih, pijavkah, ki pobirajo energijo, je že veliko napisanega, a jih ljudje še vedno težko prepoznajo, še težje pa se jih ubranijo. Karkoli delamo, delamo zato, ker želimo nekaj doseci ali dobiti. Ali je nacin ustrezen ali ne, Obremenjuje pa ljudi nadoloca rezultat. Ko nam nekaj drugi strani. Ce mu to po­uspe, potem to ponavljamo. veste, vse zanika. Ne zmore lastnega uvida. Je popoln, naj- Zakaj bi spreminjali nekaj, pametnejši, vedno ima prav in kar deluje? Custveni ma-preprican v to, da ga nezadovolj­nipulator s svojim nacinom nega in nesrecnega delajo ljudje, ustvarja v ljudeh custva oziro-ki ga obkrožajo. Svoje obnaša-ma obcutke, ki jih bodo prisi-nje razlaga, in ne opravicuje, ce lila, da bo dobil, kar želi. To je bi se ljudje obnašali ustrezneje, lahko materialna dobrina ali pa se tudi njemu ne bi bilo treba želi cutiti notranje zadovoljstvo, tako obnašati. To pove in po­potolažiti nemir, nezadovolj-kaže z vso svojo prepricanostjo stvo s samim sabo, se znebiti v svoj prav s trditvijo, kaj mu nakopicenih neprijetnih energij, torej ostane drugega kot to, kar vzbuditi pozornost, dobiti ob-pocne. cutek pomembnosti, vrednosti, Tako gre pri odkritih in ver­superiornosti … Njegov nacin balnih manipulacijah. Veliko ga razbremenjuje in za trenutke manipulacij pocne neverbal­dela celo srecnega. no, s pogledi, vzdihi, kujanjem, ignoriranjem, izrazi bolecine, lahko vam pokaže, kako ne­skoncno ste ga ranili, kako ste nehvaležni, kako preprosto obupujejo nad vami … Dresira vas, da bo naslednjic s cim manj vložene energije in truda dobil cim vec. Ustvarja obcutek strahu, krivde, neustreznosti, ce bi se vsaj malo potrudili, ce bi ga vsaj malo poslušali, ker vam želi samo dobro … In se potrudite. Poslušate, ubogate, ustrežete mu v vsem, naredite tako, kot rece in spet ni dobro. Karkoli naredite, ni dovolj dobro, vedno še kaj manjka, vedno bi lahko naredili bolje, kar je vceraj trdil, da je prav, danes zanika. Lahko pa je cisto naspro­tje opisanega. Je nemocen, nima srece v življenju, nepresta-no se mu godi krivica, ljudje ga ne razumejo, ga izkorišcajo in v vas vzbuja slabo vest, obcutek krivde, ker vam gre bolje, smili se vam, želite mu olajšati življe­nje, želite biti nekdo, ki ga ne bo razocaral, želite mu pomagati, da se izkoplje iz trenutne situ-acije … Saj je hvaležen za vse, kar mu daste, a to ni dovolj, saj je hvaležen za vso pomoc in na­svete, a on ne zmore, ali ni pravi cas, ali ravno sedaj ne bo šlo, bo še malo pocakal, glavno, da ima vas, vi ste edina sreca njegove­ga življenja, pricakuje, da boste svoj cas preživljali z njim, ga po­slušali, mu bili na voljo … Tudi tu vse, kar naredite, ni dovolj. Loteva se vas utrujenost, zmanj­kuje vam energije. Custveni manipulator je lahko vaš partner, sorodnik, prijatelj, sodelavec, znanec. Preprican je, da se svet vrti oko­li njega. Vse se dogaja njemu ali zaradi njega. Zanima ga le on sam. Ne premore empatije, ne­predvidljiv je, v vsakem okolju drugacen in nikoli ne veste, na kakšno razpoloženje boste nale­teli. Ce je že kdaj zadovoljen, se lahko to v trenutku spremeni. Iz najbolj prijaznega in ustrežljive­ga cloveka se lahko spremeni v brezcutnega psihicnega ali celo fizicnega nasilneža. Vsi kdaj od­reagiramo neustrezno, vendar imamo uvid v lastne napake. Potrudimo se, da to spremeni-mo, žal nam je, opravicimo se, poskušamo popraviti škodo, ki smo jo storili, in napak ne po­navljamo. Custveni manipula­tor pa nima uvida, nima se za kaj opravicevati. Pove, da ste ga vi s svojim ravnanjem pripeljali tako dalec, da ste vi krivi, in ce se že opravici, se s podobnimi besedami: »V redu, se opravi-cujem, a si zdaj zadovoljen, ali ti še ni dovolj,« kar ni nikakršno opravicilo. Ko se custvena manipula­cija dogaja otroku ali mla­dostniku, se tako nauci, da mora za ljubezen in sprejetost ugajati in se podrejati. Tako seveda tudi deluje, saj otroci potrebujejo starševsko spre­jetost in ljubezen, da se lahko razvijejo v custveno stabil­nega posameznika. Custveni manipulatorji svojih žrtev ne izbirajo in otroci so pravzaprav še bolj prirocni, saj se o življe­nju šele ucijo. Poledice tega so seveda katastrofalne. Otroci, ki so žrtve custvenih mani­pulatorjev, ne morejo odrasti v osebnostno zdrave odrasle ljudi, kar zelo vpliva na celo-ten koncept današnje družbe. Vse naštete oblike mani­pulacije so prisotne na cu-stvenem nivoju in jih prak-ticno ne moremo videti, a vecinoma bolijo veliko bolj kot fizicni udarec; da o po­sledicah sploh ne govorim. Dragi moji, polagam vam na srce: ce imate ob sebi mocne custvene manipulatorje, cim prej zacnite širiti svoje zaveda­nje in krepiti svoj notranji jaz, da se boste zmogli postaviti zase. Nihce nima pravice, da z vami manipulira custveno ali fizicno. Res pa je, da to ne po­meni, da ste vi pri tem nemocni. Ce ste deležni custvene mani­pulacije, je vaša odgovornost, da to prenehate dopušcati. Slednje pa boste lahko dosegli le z zave­stnim delom na sebi. Išcite svoje podzavestne vzor­ce in jih razrešujte. Tako boste postopoma zgradili svojo sa­mozavest in moc, da se boste lahko postavili zase in custvene manipulatorje tudi odstranili iz svojega življenja. Iskreno vam želim, ce ste v za vas nezdravih odnosih, pre­dolgo ne odlašajte z odlocitvijo za vkljucitev v posamezno ali zakonsko družinsko terapijo. Koristi, ki jih boste deležni s te­rapevtovo pomocjo, vodenjem in podporo je nedvomno veliko. Izberite pogum za okrevanje. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031 544 095 Ana svetuje Kadar starši svojo stisko izraža-ci svoje nove sošolce lahko spo-na uciteljev dosegla zastavljene jo z negotovostjo, izbruhi, ne-znali v živo. V primeru, da se ucne cilje. Nekateri ucenci niso mirom, jezo, tesnobo, to breme bodo ucenci nižjih razredov šo-znali uporabljati racunalnika, nosijo tudi otroci in mladostni-lali na daljavo, pa je pomembno, drugi so si morali racunalnik Novo šolsko leto - ki. Zato menim, da je pomemb-da starši dan nacrtujejo skupaj deliti z ostalimi družinskimi no, da se starši zavedajo svoje z otrokom in ga še pred zacet-clani. odgovornosti in vedo, da v ne-kom šolskega leta podprejo, da Nekaterim šolarjem je bilo katerih vidikih lahko vplivajo bo znal cim bolj samostojno po-v veselje, da so si lahko sami kako ravnati v dani situaciji? na vedenje otrok. skrbeti za vse obveznosti in na-razporejali dnevne obveznosti, Zato je zelo pomembno, da loge, ki jih bo potrebno opraviti. mnogi so pozneje vstajali ter na razlicne možne oblike šola-starši na zdrav nacin procesira-Prav tako je smiselno sesta-kasneje zaceli delati za šolo. Vsi, ki so izkusili šolanje nja in otroke cim bolj podpreti. jo svoje stiske, s cim manj nemi-viti nekakšen urnik obveznosti Nekateri so kot prednost uce­ na daljavo zanima Pogovor pa pomaga tudi pri od-ra in negativnih obcutkov, da te in prostega casa, organizirati nja na daljavo poudarili, da so predvsem, kaj jih caka pravi napetosti otrok, ki potre-obcutke ne prenašajo na svoje obroke, prosti cas, ter vse ostalo. se lahko kadar koli obrnili na jeseni. Mnogi starši so bujejo zagotovilo, da v težavah otroke. Otroci hitro zacutijo te ucitelje, in da jim tako ni ni bilo se v preteklem šolskem niso sami. Ceprav bodo nekate-stiske, tudi ce straši o tem ne Kaj pa starejši ucenci in dijaki? treba nastopati pred sošolci. ri mladi veseli, ce se bodo lah-govorijo. Tudi za srednješolce je po­ko izobraževali od doma, bodo Ker je šolanje na daljavo je membno, da se starši in dijaki Kako je pouk na daljavo vplival letu znašli v stiski, saj so s težavo krmarili drugi nesrecni in zaskrbljeni, mnogim družinam spremeni-pogovorijo, kako bo potekalo na pocutje otrok? med službenimi ker si želijo družbe, pogovora, lo mnoge ustaljene vzorce, ki življenje doma, ce bo pouk po-Ponekod so nastale družinske obveznostmi in interakcije z ucitelji, s sošolci, in-so pocasi postali navada, mo-tekal od doma. Pomagalo jim stiske in partnerski spori. Neka- uciteljsko vlogo. teresnih dejavnosti in druženja. tivacija je padla tako otrokom bo, ce skupaj spregovorijo o teri starši so se tudi obrnili na Seveda bi bilo Pomembno je tudi, da šole in mladostnikom kot staršem. primerni komunikaciji preko šolsko svetovalno službo ali ra-Prepoznali smo lahko »interne­ najbolj idealno, da ucence in dijake pravocasno racunalnika, elektronske pošte zrednike zaradi anksioznosti, ki obvestijo o tem, kako bo šola-tni višek«, ki je sprožil nekakšno in drugih nacinov komunikaci-so jo zaznali pri otroku. bi izobraževanje nje potekalo, da se bodo lahko apatijo, pomanjkanje druženja z je, ter se dogovorijo o casovnih Potrebno se je zavedati, da je potekalo ves cas in za pripravili in organizirali doma. vrstniki, izgubila se je vsakdanja omejitvah uporabe elektron-veliko odgovornosti za šolsko vse v šolskih klopeh. Verjetno si vsi želimo, bo mogo-dnevna struktura, ki je zahteva-skih naprav. delo padlo na ramena staršev. Tako bi imeli se otroci ce izpeljati kakšno od nacrtova-la vec gibanja. Nekateri so se pocutili tudi ne-in mladostniki enake nih dejavnosti v živo, ob upo-Starši pa se niso mogli »odpo-Kakšne so izkušnje šolanja na mocne, ker zaradi služb niso možnosti pridobivanja števanju pravil, ki bodo takrat vedati« službam, zato je nujno, daljavo v preteklem šolskem mogli nenehno spremljati kaj in je negotovosti lahko še vec. veljala. da poišcejo nacine pomoci, ji njihov otrok pocne doma. letu? znanja. Mnogi se Zato menim, da je predvsem jim bodo omogocili lažje pre-Po nekaterih anketah so šo­ sprašujemo ali bomo pri mlajših otrocih pomemben magovanje nastalih stisk. Otroci in mladostniki cutijo larji kot ucitelji ocenili, da je bil Odnosi niso nekaj starši zopet vpeti v odnos staršev do teh vprašanj, stisko svojih staršev pouk na daljavo zahtevnejši in samoumevnega saj starši lahko svoje stiske in Šolanje na daljavo pri mlajših šolanje na domu? Ljudje že po naravi ne ma-mnogo bolj stresen kot pouk v Opazila sem, da je v prete­strahove nezavedno prenašajo ramo sprememb in prav zato ucencih - dan nacrtujejo skupaj razredu. Ucenci so pogrešali klem šolskem letu postalo zelo Ker mladi pogosto ob zacet-na otroke, zato se jih morajo nas tudi plašijo. Mnogi ukre-z otrokom socialni stik s sošolci in ucitelji, jasno, da odnosi niso nekaj sa­ku šolskega leta cutijo vzne-zavedati in o njih spregovoriti. pi pa so v preteklem letu in Verjetno vsi upamo in si želi-mnogo ucencev si je želelo vec moumevnega. Še vec, zelo po­mirjenje zaradi novega zacetka, Zato bi želela poudariti pomen pol zahtevali ravno to, da se v mo, da bodo predvsem prvošol-razlag uciteljev, ceprav je veci-trebni so. letos pa je ta zacetek neznan in pogovora med starši in otroki, skupno dobro odrecemo svo­poln neodgovorjenih vprašanj ter se tako predhodno pripraviti jim pravicam in svobodam. >> >> Izkazalo se je, kako mocno otroci pogrešajo družbo sovr­stnikov. Hkrati pa lepo vedeti, kako pestra in zdrava struktura je šola. Dragoceno je, da smo imeli priložnost nauciti, kako po­membni in kljucni so odnosi, da se dobro pocutimo in se raz­vijamo, kar bi morali ohranjati tudi v casu, ko bo vse v redu. Za pripravo na novo šolsko leto bi torej predlagala pogo-vor med starši in ucenci o vseh možnostih izobraževanja, ki se bodo izvajala. In naj ne po­zabijo, da otroci in mladostni­ki potrebujejo veliko gibanja, družbe, zabave in sprostitve, ki jo je smiselno vkljuciti v družin­sko življenje ali »urnik« svojega otroka. Predvsem pa si želim, da svojemu otroku ali mladostni­ku zaupajo in ga podprejo ter se v družini pogovorijo o tem, ka­tere kompetence je pomembno razvijati, da bodo skupaj dobro prilagojeni na novosti in more-bitne spremembe v novem šol­ skem letu. Ce potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgra­diti nove možnosti v medse­bojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrcno vabljeni, da skupaj vnesemo vec sprošcenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja,mag. socialnega dela.ana@ motivacijainsvetovanje.si, www. motivacijainsvetovanje.siTel: 040 126 826 Podaljševanje pravic iz javnih sredstev Centri za socialno delo smo v • Ce sporocate spremembo (spremembo števi-la oseb ali upravicencev, spremembo ali vklju­ avgustu zaceli s povecanim obsegom citev v vzgojno-izobraževalni zavod, spre­ dela pri odlocanju o pravicah iz membo statusa ucenca, dijaka ali študente in javnih sredstev. spremembo vrste periodicnega dohodka, pri državni štipendiji pa tudi druge okolišcine, ki To je cas, ko se vlagajo vloge ob zacetku šol­jih ureja Zakon o štipendiranju Zštip-1), spre­skega oziroma študijskega leta in ko otrok prvic membo oddate na obrazcu Obrazec za sporo­vstopi v vrtec. Pri tem je pomembno, da smo canje sprememb. pozorni, katere pravice imamo. Rok za izdajo odlocbe je dva meseca. – LETNE PRAVICE (otroški dodatek, dr- NOVOST: od 1. julija 2021 o podaljšanju žavna štipendija, subvencija vrtca, malice letnih pravic odlocamo tudi z informativnim in kosila) podaljšujemo po uradni dolžnosti. izracunom. To pomeni, da vloge za podaljševanje omenjenih CE UVELJAVLJATE LETNE IN MESECNE letnih pravic stranka ne vlagamo, saj CSD-ji po PRAVICE, VAŠE VLOGE REŠUJEJO ENOTE uradni dolžnosti odlocamo o nadaljnji upravi-CENTRA, CE PA UVELJAVLJATE SAMO LE­ cenosti do pravice. – MESECNE PRAVICE (denarna pomoc,TNE PRAVICE, PA VLOGE REŠUJE SLUŽBA ZUPJS. varstveni dodatek, subvencija najemnine); upravicenci morajo sami vložiti vlogo za pri­znanje prve pravice, za podaljšanje pravice in v Informacije in številke za stik s CSD Ljubljana: primeru sporocanja sprememb. Služba ZUPJS, 01/475 08 50, 01/ 01/475 08 75 Enota Ljubljana Vic Rudnik: 01/200 21 40, gpcsd.ljvic@gov.si Kdaj oddati vlogo? Enota Logatec: 01/759 06 70, gpcsd.logat@gov.si • Ce pravico uveljavljate prvic, vlogo oddate na Enota Vrhnika: 01/750 62 70, gpcsd.vrhni@gov.si obrazcu Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih Vec informacij najdete tudi na spletni strani CSD Ljubljana. sredstev, na primer rojstvo otroka ali vpis v vrtec. CSD Ljubljana – most do vaše (po)moci. Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji Uspešen zakljucek druge skupine udeležencev PONI LUR Med poslovnimi idejami tudi glamping pred Peklom Anje Bizjak iz Borovnice in studio za umetniško ustvarjanje Nike Rebolj z Vrhnike. Dvanajst udeležencev je za­dnje štiri mesece uspešno raz­vijalo svoje podjetniške ideje. V tem casu so pridobili tudi kljucna znanja, sedaj so pred njimi novi izzivi in prvi koraki na samostojno podjetniško pot. škega ustvarjanja ji omogoca, da Anja Bizjak je diplomira- s svojim delom osrecuje ljudi in na okoljevarstvenica in velika gometa ali morda preverite svo-njenega umetniškega dela pa razvija svoj umetniški potencial. ljubiteljica narave. Veliko pro-je ravnotežje s hojo po slacklinu. je poslanstvo, da z njim osebi Z novimi produkti stopajo stega casa je preživela kot pro-Vrhnicanka Nika Rebolj je vdahne ljubezen do same sebe, na trg še Stana Cigale z uni-stovoljka pri raznovrstnih na-diplomirana oblikovalka vizu-ji pomaga se sprejeti, vcasih katnimi cevlji Franciska, poi-ravovarstvenih projektih doma alnih komunikacij, ki je vedno tudi zaceliti duševne rane. V menovanimi po babici, katere in tudi v tujini. Ceni izjemno obcudovala tetovirano kožo in navdih so ji organske, narav-vzorce za rocno izdelane cipke bogato naravo, ki nas spremlja se spraševala o pomenu teto-ne oblike, ki jih najde v živi in uporablja pri svojem delu; Ka­na vsakem koraku in prav to si važ. Ker se je zelo veliko selila, neživi naravi. S svojimi motivi rin Okorn, ki bo z izdelavo želi s svojim projektom – glam-je ponotranjila idejo, da je njen želi ljudi povezati z naravo, jih modularnih organizatorjev za ping nastanitvami pred Peklom resnicni dom zgolj njeno lastno navdihniti k življenjskemu stilu, diabeticne pripomocke razve­približati vsem obiskovalcem. telo. In tako je raje kot o slikah s katerim bi rahleje stopali po selila marsikatero osebo s slad-Kratek oddih je odlicna izbira za na steno razmišljala o okra-Zemlji. Brez hitenja, prisluhne korno boleznijo; Nuša Marinc za vsakega, ki se želi za trenu-ševanju kože. V motivih, ki jih željam in poskusi ujeti esenco s 100 % visokoaktivno naravno tek ustaviti, pobegniti iz hitrega nosi sama, vidi simboliko in posameznikove osebnosti v di-kozmetiko NANU, ki vsebuje tempa življenja, se sprostiti in življenjska vodila. Tudi drugim zajn. Rezultat je personaliziran, kar osem razlicnih izdelkov, spociti. Lokacija namrec ponu-želi nuditi možnost samoizraza unikaten dizajn – ilustracija namenjenih celostni negi obra-Povabilo ja mir, domacnost, pristen stik z in priožnost nositi umetnost s osebnosti. Poslovna ideja studia za; Onia Brank Pecko, ki bo naravo in nova doživetja. S svo-seboj vedno in povsod. Bistvo tattoo in s tem lastnega umetni-s svojimi veganskimi sladicami Priložnosti za razvoj novih podjetniških idej bo dovolj tudi v jo idejo je nadgradila ponudbo NATURALLY SWEET iz na­ prihodnje, saj projekt poteka vse do konca leta 2023. Na sple­domace kmetije, v sklopu kate­ tni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane ravnih sestavin popestrila po­re že vrsto let oddajajo prijeten nudbo na trgu; Nejc Nekrep, ki regije ter Zavoda RS za Zaposlovanje bodo do konca projekta prostor za piknik. Na lokaciji v objavljeni še štirje razpisi za vkljucitev v projekt. Naslednji v svoji mikropivovarni vari piva Borovnici sedaj stoji prva glam­bo že 16. avgusta 2021, odprt bo do 17. septembra 2021, ude­ za tiste, ki znajo uživati in ceniti ping hišica za dve osebi, ki že leženci pa bodo z delom lahko zaceli 1. novembra 2021. Vec vsak požirek te pijace; za rekrea­pozdravlja domace in tuje goste, cijo pa bo poskrbel Janez Dob-v prihodnje se ji bo pridružila nikar z interaktivno kolesarsko vsaj še ena, v nacrtu pa je tudi platformo Simathlon, ki je že je uspešno spopadla z izzivom Burger pa se je po odlocitvi, da ureditev parcel za kampiranje. deležna strokovne in medijske vizualne lokalizacije japonske-si želi delati nekaj, kar ima ne­Vecja družba se lahko odloci pozornosti. Svojo priložnost ga stripa, ki bralcu pricara ena-posreden pozitiven ucinek na za najem brunarice, ki sprejme ko izkušnjo branja zgodbe, kot bodo na trgu iskale tudi nove življenje ljudi, osredotocil na te-do sedem oseb. Prava izbira za storitve. Nikolina Rozman je so jo doživeli bralci izvornega rapevtske masaže, pri cemer se sprostitev pa je vedno piknik po 25 letih dela v zdravstvu svo-jezika, Yue Ma, diplomantka navdušuje predvsem nad izva­srecanje, ki je odlicna priložnost jo poslovno idejo in poslanstvo Fakultete za vinogradništvo in janjem kranio sakralne terapije. za druženje s prijatelji, družino, našla v storitvi celostne oskrbe vinarstvo bo s svojim pozna­sodelavci. V objemu narave se na domu, ki jo bo nudila pod vanjem vin in kitajske kulture Vse udeležence PONI LUR lahko sprostite, poveselite, se imenom Plenacura, japonolo-pomagala slovenskim vinarjem in njihove poslovne ideje lahko pomerite v igranju odbojke, no-ginja Katarina Kunstelj se k vstopu na kitajski trg, Tadej spoznate na www.rralur.si NIJZ opozarja ob pojavu zajcje mrzlice V severnoprimorski regiji so zabeležili vec primerov zajcje mrzlice oz. tularemije, ki je huda akutna vrocinska bolezen. Nacionalni inštitut za jav­ hkrati vkljucuje priporocila za no zdravje (NIJZ) je ob tem preprecevanje okužb in preno­ pripravil obvestilo, ki javnost sa tularemije s pitno vodo. Pojav izobražuje o tej bolezni ter tularemije v severnoprimorski regiji povezujejo z mišjim letom in obilnimi padavinami v maju. Poudarjajo pa, da v drugih regi­jah v Sloveniji letos še ni bilo za­beleženih primerov tularemije, z izjemo enega v gorenjski regiji. Previdnost velja, še posebno, ker so omenjeni kraji priljubljena turisticna destinacija. (nc) Podaljševanje pravic iz javnih sredstev Centri za socialno delo smo v mesecu avgustu priceli s povecanim obsegom dela pri odlocanju o pravicah iz javnih sredstev. To je cas, ko se vlagajo vloge ob zacetku šolskega oziroma študijskega leta in ko prvic otrok vstopi v vrtec. Pri tem je pomembno, da smo pozorni, katere pravice imamo. LETNE PRAVICE (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, malice in ko­sila) podaljšujemo po uradni dolžnosti. To pomeni, da vlo-go za podaljševanje omenjenih letnih pravic stranka ne vlaga, saj CSD-ji po uradni dolžnosti odlocamo o nadaljnji upravice­nosti do pravice. MESECNE PRAVICE (de-meru sporocanja sprememb. za uveljavljanje pravic iz javnih vkljucitev v vzgojno izobraže-ureja Zakon o štipendiranju narna pomoc, varstveni do-sredstev«, na primer rojstvo valni zavod, spremembo statu-Zštip-1), spremembo oddate na datek, subvencija najemnine) otroka ali vpis v vrtec; sa ucenca, dijaka ali študente in obrazcu »Obrazec za sporoca- Kdaj oddati vlogo? morajo upravicenci sami vložiti ce sporocate spremembo spremembo vrste periodicnega nje sprememb«. vlogo za priznanje prve pravice, ce pravico uveljavljate prvic, (spremembo števila oseb ali dohodka, pri državni štipendiji Rok za izdajo odlocbe je 2 za podaljšanje pravice in v pri-vlogo oddate na obrazcu »Vloga upravicencev, spremembo ali pa tudi druge okolišcine, ki jih meseca. NOVOST: Od 1. julija 2021 o podaljšanju letnih pravic odlocamo tudi z informativnim izracunom. V KOLIKOR UVELJAVLJATE LETNE IN MESECNE PRAVICE, VAŠE VLOGE REŠUJEJO ENOTE CENTRA, CE PA UVELJAVLJATE SAMO LETNE PRAVICE PA VLOGE REŠUJE SLUŽBA ZUPJS. Vec informacij najdete tudi na spletni strani CSD Ljubljana. CSD Ljubljana - Most do vaše (po)moci. Informacije in kontaktne številke CSD Ljubljana: Služba ZUPJS, 01/475 08 50, 01/ 01/475 08 75 Enota Ljubljana Vic Rudnik: 01/200 21 40, gpcsd.ljvic@gov.si Enota Logatec: 01/759 06 70, gpcsd.logat@gov.si Enota Vrhnika: 01/750 62 70, gpcsd.vrhni@gov.si O Cankarju na njegovi Sv. Trojici Na Sveti Trojici nad tenticne zgodbe o spoštovanju našega Cankarja, o hvaležno- Vrhniko se je 24. sti, ki si jo zasluži v svojem me- junija 2021 dogodil stu (kjer je bil pogosto in je še precudovit spomin zdaj prepogosto - tujec) ni dala na našega najvecjega vsa uradna ceremonija ob 100 Vrhnicana in Slovenca letnici smrti. Za velik denar! Ivana Cankarja. Za našo prireditev ne obcina ne država nista dali niti centa. Prav ta del Vrhnike, od poti Na – ker bomo knjige Marcela Šte­klancu pa do vrha Sv. Trojice, je fancica jr, z njegovim podpi-Ivan v svoji mladosti najveckrat som, lahko kupili. Ja, tudi na prehodil in razmišljal o tistem Vrhniki. Prvic! Pa še povedal casu, o svojem življenju, o šola-bo kaj in odgovarjal na vaša nju in po vsej verjetnosti tudi o vprašanja. svojih zacetniških delih. – ker bomo spoznali raperja Prireditev je bila namenjena Zlatka, ne samo kot izjemne­tudi poklonu našemu pisatelju ga pesnika in raperja, ampak ob 145. obletnici rojstva in pred-tudi kot aktivnega državljana, stavitvi njegovih številnih zna-bralca Cankarja in velikega nih in še neznanih precudovitih domoljuba in humanitarca; napisanih del. Organizatorji so – ker bo vrhniška civilna druž­bili Civilna družba Vrhnike in ba, ki se je zavzemala za umik prijatelji Cankarja ter Turistic-Kemisa in reševanje okoljske no društvo Blagajana Vrhnika. problematike, ponovno dvi-Samo prireditev so poimenovalignila glas za kakovost življe-»ŽIV je! Vrhnika, zbudi se!« nja in ohranitev demokracije Tako so tistega dne na Sv. doma in v domovini; Trojici popoldan postavili stoj-– ker se bo predstavila Pravna nice, kjer je bilo mogocec kupiti mreža za demokracijo z na-Cankarjeve knjige in knjige o menom, da se pravo v službi Cankarju. Prvic je bilo na Vrh-državljanov od nekje zacne niki mogoce videti vse knjige širiti po Sloveniji. Da poma- o Cankarju, ki so trenutno na ga tistim, ki so za demokraci­trgu. Prav tako je bil izbor knjig jo pripravljeni podstaviti svoj Marcela Štefancica, DVD-filmi hrbet. Zakaj se pohod iz pre- o Ivanu Cankarju in CD glas-stolnice skozi Slovenijo ne bibeni album Julijan Mak raperja zacel s Cankarjeve Vrhnike?Zlatka. Proti veceru pa so zbrani Z njegovo popotnico! poslušali goste, ki so brali in pri-– ker se bomo zavzeli za rekor­ naši negotovi usodi takrat, ne delati, kar imajo radi! je bival skupaj z družino ... lahko o Ivanu izvedeti še precej novih povedovali o našem Cankarju. dno udeležbo na referen­govorimo! Na to jih bomo Za vrhniške uciteljice in bi še naštevali ... Ampak - to je poti iz življenja na Dunaju, po Prvi je zbrane nagovoril glav-dumih ter na državnih in spomnili! ucitelje: Ce ne boste vi rešili že drugi dan! Pred »osvajanjem Sloveniji in drugod. Raper Zlatko ni organizator Marjan Geohelli, lokalnih volitvah; – ker bomo brali in poslušali vr-Cankarja, njegove literarne za-Vrhnike« zavijte v naš Turisticno je predstavil svoj glasbeni album predstavnik Civilne družbe Vrh-– ker ne bomo mlatili ne po dr­ hunce slovenske književnosti pušcine in njegovih vrednot za informacijski center in si naberi-Julijan Mak (psevdonim Ivana nika in prijateljev Cankarja. Med žavnih ne po lokalnih obla- in govorili jezik povezovanja,prihodnje rodove – kdo ga bo? te informativnih letakov, kupite Cankarja) in dokazal, da tudi on drugim pa je še posebej poudaril: steh, zavzeli pa se bomo za to, Gostje, ki niste Vrhnicani, kakšno Cankarjevo knjigo, ali rad prebira vsa Cankarjeva dela. spoštovanja in strpnosti na- »15 dobrih razlogov, zakaj da jih civilna družba strogo lahko na Vrhniki z družino ali kak res lep spominek.« Nato so sledili pogovori in raz­ mesto jezika razkola in sovra­ smo prišli na dogodek »ŽIV JE! nadzoruje; sami preživite ves dan: v pri-Nato je imel še intervju zgovori o našem Ivanu, ki mora v žnosti; VRHNIKA, ZBUDI SE!«: – ker se bomo spomnili, da je jetnem hladu ob izvirih Lju-znanim novinarjem Ali Žerdi-teh trenutnih težkih casih še bolj –ker se bomo osveževali s cisto – ker toliko Cankarja, na enem bila v 80-tih letih prav civilna bljanice (Retovje, Mocilnik), v nom, ki je Cankarja prikazal iz združiti Vrhnicane, saj je naš po­ pitno vodo in odkrito pove­ mestu, na Vrhniki, ni bilo še družba z vrhuncem v vseslo-potu svojega obraza na pohodu takratnega življenja v sedanji cas. nos: »Živ je! Vrhnika, zbudi se!« dali, da želimo, da taka tudi nikoli; venskem Odboru za varstvo na Planino, v Starem Malnu Bralci Cankarjevih del, ki na po-Ob koncu je potrebna zahvala – ker bomo lahko kupovali vsoclovekovih pravic tista, ki je ostane; ob naravnem bazenu in do-budo Turisticnega društva Vrh-vsem sodelujocim in soorganiza­cankariano, kar se je danes da pripravila rojstvo države. Brez – ker bomo po dogodku s pri-bri postrežbi, v muzejih Moja nika berejo že pet let v Mocilni-torjem, saj je bilo resnicno cutiti, kupiti; nas, navadnih državljanov, jatelji posedeli in pokomen-Ljubljanica in TMS Bistra, na ku, so se predstavili tudi na Sv. da je Ivan med nami živ s svojimi – ker bomo slišali vrhniške bi najbolj izpostavljeni intirali dogodek v vrhniškihSv.Trojici... Spoznavate lahko Trojici. Marcel Štefancic jr. pa je vrhunskimi deli. bralce Cankarja, ki že 5 let, kasneje tudi  najbolj odgo-lokalih in gostilnah, kar »Cankarjevo topografijo« od predstavil svoj najnovejši Esej o vsako sredo ob 17h, berejo v vorni in zaslužni osamosvo-smo tako dolgo pogrešali. Mi, rojstne (spominske) hiše, prek najvecjem Ivanu Cankarju. Prav Simon Seljak Mocilniku; lepše in bolj av-jitelji, gnili po zaporih. Da o gostinci in vsi, ki niso mogli Cankarjevega laza, poslopij kjer ta Esej je res dobro prebrati in Humoreska Predfilm Mislim, da je bilo 255. branje Cankarja na Vrhniki, káko vec ali manj. Na kratko: Cankarja beremo v Mocilniku ali pred staro knjižnico; nekateri si izberemo daljša, drugi krajša besedila, vseh zvrsti in tém, nekateri interpretiramo glasneje, drugi tiše … Za fotografije, snemanje, prigrizek in pogovor je tudi po­skrbljeno. Sploh se ne zavedaš, kdaj znanstva prerastejo v prijateljstva, Cankar in tudi drugi avtorji pa nam odgovarjajo in nas sprašujejo ter nas izzivajo. Vedno znova in kar naprej. Vem, da ni jasno, zakaj tak uvod, a pojdimo po korakih. Po branju in druženju sva se užejala, tako da nisem šla z možem obiskat dedija in babike na pokopališce, pocakala sem ga ob pol litra radenske v kavarnici nasproti Branja pod krošnjami. Prav kmalu se mi je pridružil, da sva pokomenti­rala tokratna besedila in poglobljene stike. Morda pa danes pogledava film bratov Cohen A Serious Man, ki nama ga je sin koncno naložil na namizje? Z ugotovitvijo, da je odsotnost TV v najini dnevni sobi odlicna izkušnja in da serviserja ne bova nic priganjala, sva se odpeljala domov. Zvecer, že po deveti uri, sva ravno sedla pred racunalnik, ko je pozvonilo pri vratih. »Sine? Se je po službi še oglasil?« V domofon pa rece: »Kar pridi gor.« »Tukaj policija. Stanovanje Majcen?« »Ja. Je kaj narobe?« »Miha Majcen? Katero nadstropje?« »Drugo, odprem.« »O joj, da ni sine … daj obleci si majico.« Stopim pred vhodna vrata in sprejmem dva policaja, mlaj­šega in starejšega, v popolni opremi, celo pištoli imata. »Je kaj narobe?« »Išceva gospoda Miha Majcna.« »Stopita naprej.« Še z možem si nadeneva maski. Starejši možak pravi: »Jaz bom kar pri vratih pocakal.« »A lahko povesta, za kaj gre?« »Ste vi gospod Miha Majcen?« »Ja.« »Ste bili danes med osemnajsto in osemnajsto trideset na pokopališcu na Vrhniki?« »Bil, starše sem obiskal.« »Ste bili sami v vozilu?« »Ja, pravzaprav ja.« »Kaj pomeni pravzaprav?« »Žena me je cakala na Vrhniki.« »Torej ste bili sami v vozilu?« »A lahko prosiiiiiim poveste, za kaj gre? S sinom je vse v redu?« »Nisva prišla zaradi vašega sina.« »O hvala bogu, a vam skuham kavo? Pa dajte no, stopite noter, midva ne greva nikamor, gotovo da ne.« »Pa kakšno kavo ob pol desetih!« pripomni mož. »Naj konc­no izveva, za kaj gre.« »Jaz pa bi kavo, veste, imava nocno,« rece starejši. »Kje pa imate avto parkiran?« »V kleti. Avto rabite? Pelji ga pogledat avto, lahko?« Pa naj bo, so sosedje že videli kakšno žensko v pižami. A Spoštovani abonenti nikogar ne srecava. »Malo bom poslikal avto.« »Vi kar poslikajte, samo da je s sinom se v redu, veste, popoldne razvaža hrano, ravno je zacel, pa sva se ustrašila. Avto je tule.« Pogledava avto in ni videti nic novega, odrgnin na blatniku je kar nekaj, a nobene nove, vsaj jaz je ne vidim. »Dajte, poslikajte malo bliže in še na drugi strani.« »Ste fotografka?« »Amaterska. Da ne bova še enkrat hodila v klet. Kaj pa je bilo?« Na fotografiji mi pokaže nekoliko udrt blatnik belega av-tomobila, najin je sive barve. »Tole.« »Kako pa vejo, da ga je zadel ravno naš avto? Meni bi mož gotovo povedal, brez veze, da mi ne bi. A vam se zdi, da ga je naš avto zadel?« »Kaj cem, gospa, prijava. Na parkirišcu sta bila samo dva avta in sosed je videl dotik z balkona in si zapisal številko.« »Ne moreš verjet, kar sosed. Cigav sosed? No, poslikajte malo bliže.« »Imate prav, bom še na drugi strani. Sosed z balkona.« (A je tam kakšen balkon?) »Gospa, a greste lahko malo bolj pocasi.« (Jaz da hodim hitro?) »Oprostite, saj sva že v drugem nad­stropju. Vstopite vendar. Kavo brez?« »Seveda brez, saj me je že dosti skupaj,« potežka svoj sim­paticni trebušcek in še kar stoji. »No, midva sva zapisnik napisala, vidva sta poslikala, kaj hocemo, prijava je prijava,« tudi drugi možak ni vec uradno napet. »Kaj mi vse vidimo, najbolj grozne so nesrece z mo-torji …« »Kako pa lahko rece, da sem ga zadel, saj še sam ne vem, ce sem ga res.« »Kaj hocemo, gospod, prijava je prijava.« »Tole naju bo pa stalo, kajne?« »Pa vi se nic ne jezite na moža?« Smeh mi uide, prav glasen: »A veste, kaj vse bi lahko prišla policija javit ob devetih zvecer? Nazadnje smo klicali gasilce, ker je mama zlomila kljuc v vratih.« »Pa se je dobro koncalo?« »Se je. Sploh so mi policaji veckrat pomagali, tudi na ce­sti, ko je zamedlo avtocesto, jaz pa sem imela predavanje v Postojni. Tudi takrat se je dobro koncalo.« »No, zato pa smo. Greva zdaj, uredite, da bo prav. Prijava je prijava. Lahko noc.« Ko je vstal, je sedeci policaj zrasel do podbojev in že ju ni bilo vec. »Pa si ga res zadel?« »Lahko da sem ga, lahko ga pa tudi nisem. Ali se na avtu kaj vidi?« »Saj veš, da je blatnik kar obtolcen. Kako pa veš, ce je kaj cisto sveže?« »Ma ne grem zdaj pogledat, … da grem zadet edini avto na parkirišcu, ce sem ga res … a veš, da mi je dal pihat, še dobro, da nisem narocil piva; dajva vseeno pogledat film. Sina pa ne bova klicala, prav?« »Prav.« Lidija Golc in obiskovalci otroških in gledaliških predstav v Cankarjevem domu na Vrhniki Ce nam bo epidemiološka situacija septembra omogocala oblikovanje in izvedbo nove abonmajske sezone, vas bomo povabili k vpisu po 20. septembru 2021. Do izida novega Našega casopisa bomo novice o novi abonmajski sezoni objavljali na spletni strani www.visitvrhnika.si. V upanju na svetlejšo prihodnost se vam zahvaljujemo za razumevanje in vas lepo pozdravljamo! mag. Tatjana Oblak Milcinski Marija Zakrajšek Martinjak Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v. d. direktorja September v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: torek–petek: 8.00–17.00; sobote nedelje in prazniki: 9.00–19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Obcasne razstave (na ogled do 31. 12. 2021) Tehnika za šport Prikazujemo presek slovenskih proizvajalcev športne opreme za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. V luci tehnoloških procesov, ki jih pri koncnem izdelku skoraj ne opazimo, spoznate 60 slovenskih proizvajalcev športne opreme. Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021 Fotografska razstava na prostem prinaša zgodbe izbranih predmetov iz osrednjih zbirk in predstavlja muzej v svoji sodobni vlogi. Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomocki Na manjši razstavi je predstavljen izbor predmetov iz medicinske zbirke, ki so glede na uporabo razdeljeni na podrocja kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije in druge predmete. 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi cas Spoznajte zgodovino podjetja BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje z izbranimi izdelki, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dedišcine. Spored prireditev: Nedelja, 5. 9., ob 11.00: voden ogled obcasne razstave Tehnika za šport Predstavili bomo presek slovenskih športnih proizvajalcev za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. Obvezne predhodne prijave: irena.medle@tms.si, 01 750 6670. Petek, 10. 9.: Aktivni dan v muzeju '50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020)' Prireditev, ki jo prireja podjetje BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, spremlja razstavo o petdesetih letih uspešnega delovanja tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. Program bo objavljen na spletni strani www.tms.si Nedelja, 12. 9., med 14.00 in 18.00: 'Drop-in' muzejska delavnica presenecenja Najmlajše obiskovalce vabimo na brezplacno muzejsko delavnico presenecenja. Delavnici se lahko pridružite ob poljubnem terminu med 14. in 18. uro. Nedelja, 19. 9., ob 11.00: Ukrocena elektrika, Prikaz poskusov Nikole Tesle Obvezne predhodne prijave: irena.medle@tms.si, 01 750 6670. Od torka, 21. 9., do petka, 24. 9., od 9.00 do 13.00 in v nedeljo, 26. 9. 2021, od 11.00 do 18.00: Dnevi strojništva Na ogled bodo predstavitve izjemnih projektov študentov ter raziskovalcev Fakultete za strojništvo UL. Petek, 24. 9., od 17.00 do 22.00: Noc ima svojo moc v TMS Bistra Zadnji petek v septembru bo na Noc ima svojo moc svoja vrata odprl tudi Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Muzej si boste lahko v vecernih urah ogledali brezplacno in se udeležili številnih dogodkov pestrega spremljevalnega programa. Program sodelujocih ustanov bo objavljen na: www.nocmoc.eu. Za obisk prireditev je za starejše od 15 let potrebno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). Ogledate si jih lahko z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do nedelje in prazniki: 10.00–17.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Obcasne razstave: Odgovor je pogovor – 30 let TOM telefona Na razstavi je otrokom in mladostnikom predstavljena možnost zaupnega pogovora o težavah, stiskah in vprašanjih, povezanih z uporabo spleta in mobilnih naprav. Posvecamo se tudi razvoju telekomuni­kacijske in informacijske tehnologije od leta 1990 in vse do danes. Na ogled do 24. 10. 2021. Bilo je pred 30. leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Na ogled do 3. 7. 2022. Razstava del likovnega natecaja PODARI ZNAMKO SLOVENIJI ZA ROJSTNI DAN Predstavljena bodo prejeta dela, ki so jih otroci ustvarili v okviru natecaja. Na ogled do 31. 12. 2021. Spored prireditev: Nedelja, 19. 9., ob 10.00: Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu Dan bomo zaceli z raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka in nato v muzeju izdelali herbarij. Pridružite se z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomuni­kacij (6,00 evrov/osebo). Trajanje programa: tri ure. Prireditev je primerna za otroke od 4. do 12. leta starosti. Starejši od 15 let se lahko doživetja udeležijo ob predložitvi dokazila izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). Petek, 24. 9., od 18.00 do 22.00: Noc ima svojo moc v MPT Polhov Gradec Zadnji petek v septembru bo na Noc ima svojo moc svoja vrata odprl tudi Muzej pošte in telekomu­nikacij v Polhovem Gradcu. Muzej si boste lahko v vecernih urah ogledali brezplacno in prisluhnili predavanju o Neptunovem vodnjaku, ki je ena glavnih znamenitosti grajske posesti. www.nocmoc.eu. Za obisk prireditev je za starejše od 15 let potrebno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 12. septembra 2021 si v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki lahko ogledate razstavo fotografij, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Niko Nikolcic: TRETJI POGLED – BREZ ZAMUDNINE. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, cerkev sv. Trojice nad Vrhniko FESTIVAL VRHNIKA Koncerti vrhunskih vrhniških in gostujocih umetnikov na Sveti Trojici Na Sveti Trojici bo letos že šesti Festival Vrhnika. PETEK, 17. septembra 2021, ob 18. uri Ucenci Glasbene šole Vrhnika Flavtistka Zala Gvardjancic SOBOTA, 18. septembra 2021, ob 18. uri. Vokalna skupina Kvintêtke (Ema Trcek, Ana Roš in Eva Pokovec) Duo violina – klavir (Vid Sajovic in Maruša Frelih) Vstop prost (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju pogojev PCT). Vljudno vabljeni! Do 12. septembra 2021 je v avli Cankarjevega doma na ogled dokumentarna razstava VRHNIKA SE SPOMINJA. Razstava ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Pripravili smo jo Obcina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. V torek, 31. avgusta 2021, ob 19. uri vas skupaj s Klubom vrhiških študentov vljudno vabimo na odprtje likovne razstave Meta Mramor: V ISKANJU. Razstava v avli bo odprta do 21. septembra 2021. Med Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 vas v torek, 28. septembra, ob 19. uri Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave KAŠCE NA VRHNIŠKEM … DANES. Razstavo v Mik'lcevi kašci v Verdu si lahko ogledate do 7. novembra 2021. Vstop prost (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju pogojev PCT). Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika, MDV). Vljudno vabljeni! PETEK, 3. 9. 2021, ob 17. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 70 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV VRHNIKA Svecana prireditev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 14. 9. 2021, ob 19. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Živa Agrež: POD SONCEM MEDITERANA Slikarska razstava bo na ogled do 3. oktobra 2021. Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 17. 9. 2021, ob 18. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA FESTIVAL VRHNIKA Koncerti vrhunskih vrhniških in gostujocih umetnikov na Sveti Trojici Ucenci Glasbene šole Vrhnika: flavtistka Zala Gvardjancic Cerkev sv. Trojice nad Vrhniko SOBOTA, 18. 9. 2021, ob 18. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA FESTIVAL VRHNIKA Koncerti vrhunskih vrhniških in gostujocih umetnikov na Sveti Trojici Vokalna skupina Kvintêtke (Ema Trcek, Ana Roš in Eva Pokovec) Duo Vid Sajovic in Maruša Frelih (violina – klavir) Cerkev sv. Trojice nad Vrhniko TOREK, 28. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpol-njevanju PCT pogojev) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE KAŠCE NA VRHNIŠKEM ... DANES Dokumentarna razstava bo odprta do 7. novembra 2021. Mik’lceva kašca v Verdu Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spre­mljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Cankarjev dom Vrhnika Torek, 31. avgust 2021, ob 19. uri. 26.festival CANKARJADA Meta Mramor: V ISKANJU Pravi, da je radovedna. Ne želi biti kon­vencionalna, temvec želi razmišljati zunaj okvirjev. Meta Mramor (1998) je študentka magistrskega študija Unikatnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in obli­kovanje Univerze v Ljubljani. Obiskovala je Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki in s šolanjem nadaljevala v Ljubljani na Splošni gimnaziji Bežigrad, v matematicnem oddelku. Po opravljeni maturi se je vpisala na študij unikatnega oblikovanja na Akademiji za li­kovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer se je po odlicni diplomi vpisala na magi-strski študijski program, smer Steklo. Redno se udeležuje delavnic z razlicnih po­drocij (slikanje, risanje, kiparstvo), pri študiju pa vsa pridobljena znanja tudi uporabi. V sre­dišcu njenega ustvarjanja sta medija steklo in keramika, vendar zelo rada poseže tudi po drugih materialih. Njena želja je izpopolnje­vanje v tujini, kjer bi svoja znanja in izkušnje še nadgradila. Pod mentorstvom prof. mag. Tanje Pak je v letu 2020 prejela Prešernovo nagrado UL ALUO za diplomsko delo z naslovom Tesnob­ni svet intime. Doc. Kristina Rutar, profesori-ca unikatnega oblikovanja, specializirana za podrocje keramike, spremlja avtoricin razvoj že od zacetka njenega študija unikatnega obli­kovanja. Pravi, da ves cas izkazuje predanost študiju in poglobljenemu raziskovanju tehnik oblikovanja in materiala. Ravno tako v svojem delu izkazuje profesionalen odnos in željo po osvojitvi novih znanj. Razstava bo predstavljala del avtoricinega opusa, ki je nastal v casu študija na Akademi­ji. Njeno ustvarjanje je izrazito osebno izpo­vedno, prepleteno s strahovi, negotovostmi in eksistencialnimi vprašanji, s katerimi se spopada na igriv nacin. Vedno išce lastni jaz, raziskuje medij ustvarjanja in odgovarja na vprašanje, kako prek stika z materialnostjo poiskati in odkrivati sebe. Njeno delo kroji zgodbo njenega lastnega jaza, njenega smisla življenja. Najbolj sveža dela zajemajo eksperimental­ne teste v sklopu magistrske naloge, v kateri se osredotoca na podoživljanje custvenih si­tuacij med obdobjem pandemije in njihovo vizualizacijo. ‘’Ars longa, vita brevis.’’ Lovro Sukic, predsednik Kluba vrhniških študentov Program prireditev za september 2021 Razstava fotografij v Galeriji bo na ogled od 1. do 12. septembra 2021. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Niko Nikolcic: TRETJI POGLED – BREZ ZAMUDNINE. Razstava ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije bo na ogled od 1. do 12. septembra. OBCINA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA VRHNIKA SE SPOMINJA Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 31. 8. 2021, ob 19. uri. Vstop prost, (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 26. FESTIVAL CANKARJADA Meta Mramor: V ISKANJU Likovna razstava bo odprta do 21. septembra 2021. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Vabljeni na naše prireditve za september 2021 Predstavitev knjige Vdihni s polnimi pljuci – Manca Izmajlova Knjiga Vdihni s polnimi pljuci je izšla v letu 2020, letos pa je tu že njen prvi ponatis! Obravnava zelo aktualno te­matiko – kakovostno, polno dihanje, na izviren in cisto samosvoj nacin. Na-pisana je življenjsko in lahkotno, vse­buje številne koristne informacije in izkušnje. Prvi del je posvecen zname­niti Ruski dihalni telovadbi in opisu vaj, drugi pa razlicnim receptom za zdravo in kakovostno življenje, ki jih je Manca usvojila v 20 letih profesionalne kariere. Tematika je zanimiva za vse, ki si želite boljšega pocutja in vec zdravja ali pa zgolj okrepiti svoj glas za govor ali pe­tje. Prijazno vas vabimo na predstavitev knjige in pogovor z avtorico v cetrtek, 30. 9. 2021, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Na predstavitvi vam bo pokazala nekaj vaj in za konec še zapela! Skodelica literature za lepši dan – NMSB'21 Prek knjižnicne skupine na Facebooku z naslovom Skodelica literature za lep­ši dan vas vabimo na jutranji »požirek branja/poslušanja«. Vsak dan od 8. 9. do 10. 10. 2021 vas bo do sedme ure zjutraj pricakala nova objava, dolga pet do deset minut Da bo vaš dan lepši in prijetnejši, vas vabimo, da ob jutranji kavi/caju poslu­šate krajše zgodbe/poezijo/ ... Objava bo dostopna tudi na spletni strani: https:// www.ckv.si. Projekt poteka v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021. Z njim želimo prispevati k pro-mociji vseživljenjskega skupnega branja in dvigu kakovosti bralne pismenosti. Urnik knjižnice, izposoja in vracilo knjižnicnega gradiva »Pa je poletje dalo na glavo klobuk in odšlo.« S prvim septembrom bo knji­žnica na Vrhniki spet odprta od pone-deljka do petka od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 7.30 do 12.30. V Borovnici ob ponedeljkih in cetrtkih od 14.00 do 19.00, ob torkih, sredah in petkih pa od 8.15 do 13.00. Upamo, da bo tako ostalo cim dlje!! Ker pa je situacija z epidemijo/ vladnimi ukrepi izredno nepredvidljiva, vam priporocamo, da redno spremlja­te naša obvestila na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na druž­benih omrežjih (Facebook, Twitterin Instagram) oziroma pred obi-skom poklicete na št. 041 265 126. Gradivo lahko vracate na knjigomatu v pritlicju. Prijazno vabljeni, da si z do-brimi knjigami polepšate jesen in zimo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Nove knjigobežnice na Vrhniki Leo Klub Vrhnika, Klub vrhniških študentov in Cankarjeva knjižnicaVrhnika smo letos združili moci in po­skrbeli za nove knjigobežnice, ki bodo nadomestile obstojece. Prijazno vablje­ni, da jih obišcete na razlicnih lokacijah v Obcini Vrhnika. »Kaj pa so knjigobežnice? To so hiške najrazlicnejših oblik, na najrazlicnejših lokacijah, v katerih lahko pustite knji-go. Nekdo drug lahko potem to knjigo brezplacno vzame, jo odnese domov in uživa v njeni družbi. Le-ta lahko prinese drugo knjigo ali pa cez cas vrne vzeto. Knjigo lahko odda ali vzame vsakdo. Veljalo naj bi nacelo: Oddaj eno, vzemi eno, a nekih strogo dolocenih pravil ni. Ce nekdo vzame knjigo, pa nima nobene, ki bi jo oddal, ga ne bo nihce grdo gledal. Knjigobežnice uporabljajo namrec dobri ljudje, ki jim je skupna ljubezen do knjig in si prizadevajo, da knjige ne bi romale na smetišca ali v peci. K pobudi vse pogosteje pristopajo tudi razne založbe, ki s svojimi knjigami polnijo hiške. Torej knjigobežnice niso le za stare, odpisane in odvecne knjige, ampak je zaželeno, da se v njih znajdejo tudi takšne, ki so nam všec in bi si želeli, da bi jih prebrali tudi drugi. Ideja o knjigobežnici prihaja iz Amerike, kjer so zaceli s pobudo Little free library, v Sloveniji pa jih je že vec kot 80; pri nas je bila pobudnica Nina Kožar. Na spletu lahko najdete zemljevid (https://www. google.com/maps/d/viewer?ll=45.58936 179709881%2C18.0824329792829&z=7 &mid=1epHTKXehFqWsQd1lmqIkn0 qYggY) z lokacijami knjigobežnic.« Vir: https://mojpogled.com/knjigobeznice--hiske-za-knjige-brez-doma/, 9. 6. 2021. V septembru 2021 bo prvic zažive-la knjigobežnica v živalskem parkuZOO park Rožman na Vrzdencu inv gostinskem lokalu B. J. PUB naVrhniki. E-knjige in zvocne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brez­placno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvocne knjige prek aplikacije Audibook. Vec informacij si lahko pre­berete v clanku Eme Križic na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. vsakem vremenu. Prijava na branjena daljavo oziroma informacije otocnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Papirnati vrtiljak – Bibliofilska razstava starih otroških knjig Prijazno vabljeni na ogled bibliofilske razstave starih otroških knjig Anti-kvariata Glavan. Razstava bo na ogled v septembru in oktobru 2021 v Cankar­jevem salonu naše knjižnice. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A V skladu s trenutnimi sprošcenimi ukrepi glede širjenja bolezni covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika trajala dalj casa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti v prostore Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pri vseh dogodkih bo treba še vedno upoštevati varnostna priporocila NIJZ. Ker stanje ni stabilno, se lahko ukrepi ponovno spremenijo, zato prosimo, da spremljate aktualne informacije glede izvajanja aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. •Povabilo k izobraževanju za starejše odrasle Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k prijavi v štu­dijskem letu 2021/2022. Prijavite se lahko na naslednje študijske programe: – rušcina. Tatiana Mazulin (vsak torek ob 10.00) – italijanšcina: zacetni (termin še ni dolocen) in nadaljevalni (vsako sredo ob 17.00) tecaj. Denija Marmilic Peršic – španšcina: zacetni tecaj. Denija Marmilic Peršic (termin še ni do-locen) – zelišcarstvo. Terezija Nikolcic (vsak ponedeljek ob 17.00) – ustvarjanje glasbe. Lado Jakša (vsak ponedeljek ob 10.00) – keramika. Majda Oblak (vsak cetrtek ob 10.00) – umetnostna zgodovina s poudarkom na Grcijo. Helena Cretnik (vsak cetrtek ob 16.15) – racunalništvo: zacetni tecaj. Jelena Cvetkovic (vsako sredo ob 10.00) – risanje in slikanje. Janez Kovacic (vsak petek ob 9.30) – sodobni plesi. Ema Križic (vsak torek ob 10.00) Prijave vsako sredo v septembru od 17.00 do 18.50 v Mala-vašicevem koticku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Študijski programi se bodo zaceli v oktobru 2021. Dodatne informacije bodo na voljo na spletni strani ckv.si/ u3zo/ ali na ckv.u3zo@gmail.com in od 10. septembra na­prej vsak delovni dan od 12. do 14. ure na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetkovic, ter vsako sredo v septembru od 17.00 do 18.50 v Malavašicevem koticku CKV. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Opis programov v študijskem letu 2021/2022 Delamo zvoke, ostrimo ušesa Naše ustvarjalne seanse se bodo zacele s spoznavanjem razlicnih glasbil, njihovih izraznih možnosti in zvocnih posebnosti pri muziciranju z njimi, nadaljevale s solistic­no in skupinsko igro, improvizacijo ter z uresnicevanjem lastnih glasbenih idej, skladb, projektov … Ob sprošceni radosti ustvarjanja se sam od sebe vzpostavlja tudi pomen “poslušanja in uglaševanja samega sebe” ter hkrati nujnosti prisluha soglasbenikom in soustvarjalcem. Nekatere teme naših srecanj, ki nadgrajujejo osnovne glasbeno-pedagoške smotre so: prisluh tišini, iskanje in poustvarjanje “lastne­ga zvoka”, zvocna interpretacija osebnega predstavnega sveta, razmišljanja, osebnih zgodb, radosti in stisk, vizij, spoznavanje zvocnosti od pracasa do danes, bogastvo glas­benih lestvic, akordov, harmonije, ritma … Bistveni del našega druženja ostaja vsekakor skupno muziciranje in spoznavanje magije glasbenega izraza ter zvoka razlicnih instrumentov, glasbenih stilov in navdihujocih trenutkov spontanega igranja. Mentor prinese s seboj vrsto zanimiv glasbil, ozvocenje in mikrofone ter naprave za snemanje in obdelavo zvoka. Zelišcarstvo: zacetni in nadaljevalni tecaj Spoznali boste zelišca, kje rastejo, kakšno podlago potre­bujejo za svojo rast, kako jih saditi, nabirati in sušiti. Po-govarjali in razgovarjali se boste o zdravilnih zelišcih, na novo odkrivali že davno pozabljene recepte naših babic. Vaše znanje bo koristilo vam in družbi. Osvojeno znanje boste lahko posredovali tudi svojim vnukom in pravnukom. NADALJEVALNO izobraževanje starejših: spoznavali boste nove rastline. Poudarek bo na zdravljenju z zelišci (fitoterapiji), pripravi cajev, tinktur, oblog, ovitkov … Izo­braževanje bo potekalo v knjižnici ob ponedeljkih ob 17.00. Vsaka skupina dvakrat na mesec po dve šolski uri. Vabljeni vsi, ki se radi ucite in družite. Racunalništvo in nove tehnologije Izobraževanje starejših za uporabo racunalnika in spleta je novejše podrocje izobraževanja, ki je trenutno v polnem razmahu. Racunalniško znanje starejšim omogoca višjo kakovost vsakdanjega življenja. Od doma lahko opravljajo placila racunov, kupujejo vstopnice za prireditve, naku­pujejo, narocajo dokumente itn. Poleg tega racunalniška pismenost starejšim omogoca vzdrževanje stikov s prijatelji in družino, iskanje informacij, lahko poglobijo svoje znanje in zadovoljujejo vedoželjnost. V izobraževalnem programu Racunalništvo in nove tehnologije bomo izhajali iz želja in potreb slušateljev ter jim nudili pomoc pri reševanju njihovih težav, povezanih z uporabo racunalnika. Spreho­dili se bomo skozi osnove racunalnika, osnovno uporabo Worda, pošiljanje elektronskih sporocil, obdelavo fotografij in objavo vsebin na socialnih omrežjih. Seznanili se bomo tudi s pametnimi telefoni in tablicami. Risanje in slikanje Risanje in tudi slikanje sta izredno široka pojma, vendar bom skušal oba obdelovati po pojmovnih korakih. Pri risbi, ki zajema zelo zahtevne uvodne vaje od preprostih linij do risb, ki že vsebujejo visoko pripoved. Pri risbi bomo obdelovali vse medije, ki jih risba zajema. Risati je treba po predmetih v naravi, kjer osvojimo prostorsko gledanje in prenašanje v tretjo dimenzijo. Podobno je pri slikanju. Za dobro sliko je vsekakor potrebna dobra skica, natancno moramo vedeti, kaj bomo slikali, barvali. Tudi pri slika­nju bomo vadili razlicne tonske in barvne vrednosti. Po osvojitvi uvodnih vsebin damo kandidatom možnost, da si motiv izberejo tudi sami. Med izvajanjem programa po­zorno spremljam posameznike, ki presegajo dane naloge in in jim omogocam lastno kreativno izpoved. Keramika Kar prvo uro bomo zaceli s prakticnim delom. Teoretski del programa bo potekal spotoma, mimogrede, ob ustvarjanju samem, saj le tako lahko nazorno podajam znanje. Kandi­dati bodo že prvo uro dobili na mizo pred sabo kos gline in zaceli z delom. Prvi izdelek bo kaktus. Na njem bomo osvojili osnovno formo, kako narediti linije, ki so potrebne za izdelavo takega izdelka. Kaktus ima znacilno formo, torej zaobjame vec linij, aplikacije in še kaj. Ob delu bomo osvojili osnovne forme, s katerimi bomo pozneje ustvarjali razlicne izdelke. Sledil bo loncek za kaktus. Pri tem izdelku bomo osvojili ravne linije. Sledil bo še kakšen specificni izdelek, da bomo utrdili pridobljeno znanje. Pozneje, ko se bomo dodobra naucili osnov, bodo kandidati sami predlagali, kaj želijo izdelati. Malo bo pri tem omejitev, kajti vedeti moramo, da bom izdelke dostavila do peci. Izdelki, ki so zracno suhi, so izredni krhki in najmanjši napacen prijem pokvari vecurno delo. Ce izdelki ne bodo dokoncani v treh urah, jih bomo zavili v polivinilasto vrecko in neprodušno zaprli. V vrecki bodo obdržali potrebno vlago. V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika bodo ostali do naslednjega srecanja, ko bomo nadaljevali z delom. Tuji jeziki Italijanšcina – zacetni študijski program Razvijali bomo sposobnosti za sporazumevanje in pogovor v vsakdanjih situacijah s poudarkom na prakticnih pri­merih, preprostejših jezikovnih strukturah in osnovnem besedišcu (pozdravi, pocutje, pocitniška nastanitev, poklici, hrana, pijaca, dnevi v tednu, deli dneva, ura). Izmenjevali si bomo izkušnje o italijanski življenjski dinamiki, kulturi, obicajih in sodobnosti. Pogovor in misel nas bodo med urami italijanšcine popeljali v svet italijanske popevke, mode, dobrot, družine, naravnih in kulturnih znameni­tosti, ulicnega vrveža in pomena La vita è bella. Italijanšcina – nadaljevalni študijski program Ucenje v nadaljevalnem študijskem programu je name-njeno vsem, ki ste v minulem študijskem letu obiskovali zacetni program italijanšcine oziroma že imate zacetno znanje italijanšcine in bi ga želeli nadgraditi. Z vašim tre­nutnim znanjem lahko predstavite sebe in druge, s pre­prostim besedišcem lahko govorite o hrani, poklicih in okolici. Prakso bomo postavili pred teorijo tudi pri novih vsebinah: izražanje mnenja, dnevna rutina, sorodstvene vezi, nakupovanje, oblacila, pocitnice, turisticna ponudba. V pogovoru in mislih se bomo med urami italijanšcine tudi v tem letu pustili zapeljati italijanski popevki, operi, narav­nim in kulturnim znamenitostim, italijanskim dobrotam in podoživeli vrvež na italijanskih ulicah na posnetkih ali v živo (odvisno od epidemioloških razmer). Španšcina – zacetni študijski program Med urami španšcine nas bo od prakse do teorije popeljalo sporazumevanje za vsakdan. Pogovarjali se bomo o izvoru, interesih, delu, okolici, hrani in pijaci. Pogovori in izmenja­va izkušenj nas bodo od stereotipov o Špancih in drugih prebivalcih špansko govorecih dežel, obcudovanja španske naravne in kulturne dedišcine, poznavanja kulinaricnih dobrot gotovo pripeljali do španske življenjske dinamike, tradicionalne in sodobne glasbe, filma, književnosti, likovne umetnosti. iBienvenidos! Rušcina Študijski program Rušcina, ki bo potekal v sodelovanju z Društvom DVIG – Univerza za tretje življenjsko obdobje Log - Dragomer, je namenjen vsem, ki potrebujete osnove ruskega jezika zato, da boste na potovanjih prišli, kamor hocete, dobili, kar želite, udobno prenocevali, si ogledali, kar ste na-crtovali, in spoznali nove ljudi. Poudarek bo na vsebinah iz vsakdanjega življenja. Poucevala vas bo Rusinja, prevajalkaTatiana Mazulin. Študijski program bo potekal v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Umetnostna zgodovina s poudarkom na Grciji Študijski program vkljucuje pregled umetnostne zgodo-vine od prazgodovine do 21. stoletja z obsežnejšim delom grške umetnosti. Slušatelji programa bodo spoznali pomen umetnostne zgodovine, se naucili prepoznati umetnostne sloge (tudi v praksi) in prejeli poglobljeno vedenje grške umetnosti. Sodobni ples Sodobni ples bomo izkusili kot gibalno prakso in ga spo­znali kot uprizoritveno umetnost. Na urah bomo skozi razlicne vaje, gibalne sekvence, vodene improvizacije in gibalne naloge razgibali telo in na sprošcen nacin razvijali svoj gibalni potencial. Pri tem nam bodo v pomoc vaje za izboljšanje zavedanja telesa, gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Skozi krajše koreografije, kjer združimo in nadgradimo prej osvojene gibe v vajah, ki temeljijo na meh­kobi in fluidnosti gibanja, bomo širili svoj gibalni repertoar. Vaje se bodo v daljšem casovnem razponu spreminjale in nadgrajevale. Spletne delavnice Ivan Cankar: Mimo življenja programiranja za otroke Ob prazniku jo bilo, veselem, poletnem; in moje oci v tako žarkem ognju ... Kam si se napotil? Na spletnih delavnicah prav to in pokazali, kako upo-da je udeleženec trenutno vsaj v programiranja za otroke rabna in zanimiva je lahko na tretjem razredu osnovne šole. S primer matematika. Družili se termini bomo zaceli ob zapolni­ bomo z udeleženci s bomo preko ZOOM-a. Udelež­ tvi posamezne skupine. Vse in- spletnim programom ba na delavnicah bo brezplacna. formacije pošljem po elektonski Scratch ustvarjali Zaradi varovanja osebnih pošti. Potrudil se bom, da bo na miselne igre, poligone podatkov in vodenja evidenc rednih terminih vsak udeleže- in animacije za naše udeležbe, prosim, izpolnite nec prišel na vrsto vsaj enkrat graficne like. prijavnico in jo posredujte na na teden. O razporeditvi prijav elektronski naslov, kjer sem do-v skupine glede ne predznanje Znanja uporabe racunalnika segljiv za morebitna vprašanja in in programiranja so v sodobnem pomoc: toni.podobnik.r@gmail. se bomo dogovorili ob prispeli svetu vedno bolj nepogrešljiva. com. Starostna omejitev je od prijavnici, tako da ste vabljeni Na delavnicah se bomo ucili vkljucno osem let naprej, torej novi in izkušeni udeleženci. PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK UDELEŽENCA: STAROST UDELEŽENCA IN IZKUŠNJE (uporaba racunalnika, splet, ZOOM, Scratch v šoli, delavnice): a) novinec b) bil na delavnicah in ima izkušnje c) zelo samostojen IME IN PRIIMEK STARŠA OZ. SKRBNIKA: NASLOV ZA STIK STARŠA/SKRBNIKA(elektronski naslov): S podpisom soglašam, da Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman uporabita navedene osebne podatke udeleženca oz. starša/skrbnika udeleženca izkljucno za namene delavnice in obvešcanja o morebitnem prihodnjem terminu delavnice lego robotika. S podpisom dovoljujem tudi fotografiranje delavnice in udeležencev delavnice ter javno objavo fotografij. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Zakonom o knjižnicarstvu bosta Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman navedene osebne podatke vodila izkljucno za namene delavnice in jih unicila takoj ob prekinitvi te namembnosti. Datum: Lastnorocni podpis starša oz. skrbnika: Vabilo Brezplacno izobraževanje Financna pismenost Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) od decembra 2018 sodeluje pri projektu Financna pismenost s pomocjo splošnih knjižnic (FINLIT), ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Erasmus+. Namen projekta je razvoj izobraževalnih modulov financne pismenosti, ki so namenjeni starejšim koncnim uporabnikom splošnih knjižnic. V septembru vas skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana, Knjižnico Domžale in Knjižnico Koper vabimo na izobraževanje na daljavo (preko ZOOM-a). Med obravnavanimi vsebinami bodo tudi osebne finance, bancništvo, krediti in posojila, zavarovanja, spletno bancništvo, spletno nakupovanje in dedovanje. Izobraževanja bodo potekala ob ponedeljkih in petkih: 9.00-12.15. Prijave na sonja.zakelj@ckv.si, Financno izobraževanje. Prijazno vabljeni vsi, ki vas finance zanimajo in bi želeli vedeti vec. Svetovalno središce Brezplacno svetovanje pri odlocanju za primerno izobraževanje, pri nacrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja že pridobljenega znanja ... Dejavnost poteka enkrat na mesec v Ljubljanske urbane Cankarjevi knjižnici Vrhnika, in sicer prvo sredo v mesecu. regije Med 8. in 9. uro je skupinsko srecanje, med 9. in 11. uro pa posamezna Brezplacno in zaupno informiranje in svetovanje svetovanja in pogovori. za izobraževanje odraslih o možnostih ucenja in izobraževanja, vpisnih pogojih, trajanjih izobraževanja ... V septembru bo srecanje 8. 9. povesil sem oci, ker me je bilo sram te pusto sive osamljenosti in sem se umaknil ljudem. Cisto sam sem bil v krcmi, v veliki, temni izbi. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja; nisem videl neba, ni me dosegel s ceste prazniški šum. In ven­dar je bilo do ceste komaj par korakov; skozi veliko okno sem videl ljudi, ki so se sprehajali v soncu; opazil sem casih celo, kako so se premikale lepe ustnice, kako so se smejale mlade oci. Nasmehne se clovek, kadar vidi vesel smehljaj; moj obraz pa je ostal miren, moje oci se niso nasmehmile. Kar je šumelo, kar se je lesketalo tam zunaj v soncu, mi je bilo tuje; ljudje, ki so hodili tam, živeli, niso mislili mojih misli, ne želeli mojih želja; ne sovraštva ni bilo med mano in med njimi in ne ljubezni ... Tisto leto je bila poletna moda jako okusna. Posebno polrazcvela dekletca z velikimi rosnimi ocmi, polnimi ustnicami — kakor soncni žarki ... raztopilo bi se cloveku srce ... Silni slamniki, ki so zasencili vse celo do obrvi, in od slamnika svetel trak, svetla pentlja na vrat; lahke bluze, svetle, prozorne z rokavi tesnimi ob ramenih, širokimi ob gležnjih, tako da je bila roka gola do komolca, ce se je vzdignila; krilo tesno, ulito na polne ude — o koprnenje! ... Hej? Ne, bratec, to vse ti je tuje, nedosegljivo za zmerom! Omeglilo se mi je bilo oko za trenutek; morda se je bil porodil — hipna senca — spomin iz nekdanjega nezavednega življenja. Zazibalo se je nekoliko, vztrepetalo je — in spet sem gledal hladan in miren — v tisto sonce, ki je sijalo zunaj tako tuje tujemu življenju. Ni potreba ljubezni, ni potreba sovraštva; ali zakaj bi me ne zanimalo, kar se gnete tam v svetli izložbi? Prijetno je cloveku, ce ima pred sabo ko­zarec vina in povrhu še komedijo ... Kam hitite, dekletca mlada, rosnooka? Postoj, — kam se je bil izgubil tvoj pogled? Videl sem pogled, utrnil se je bil nenadoma iz cistega ocesa in je ugasnil ... in bilo mi je, kakor da sem šel po livadi, brezskrben, popevajoc — in glej, prepad pred mano ... Kam, o dekletce mlado, rosnooko? ... Ugasnil je bil necisti pogled in se je spet vžgal in je gorel v široko odprtih, temno obrobljenih oceh; predrzno so se smejale rdece ustnice; lica, pred trenutkom še tako nežna in polna, so bila že vsa udrta in našminkana; ko­ketno se je zibalo telo, levica je privzdigala krilo do kolena ... Zacudil sem se, zasencil sem oci z dlanjo, da bi videl natanko. Saj se ne smejó rdece ustnice — v trudnem ihtenju trepecejo; nic ni predrzen njen pogled, brezizrazen je, plaho, komaj zavedno išcoc, prosec, ocitajoc; in v šminko na licih kopljejo solze globoke struge. Iztegnila je roko, upognila je glavo, da bi se branila; zmerom nižje kloni glava, komaj vidim še prste visoko iztegnjene roke; po­greznila se je tiho, izginila je ... To je bila ena sama karikatura v komediji, ki sem jo gledal z zadovoljnimi ocmi. Ali pozorišce, prej tako dolgocasno prazniško, je bilo zmerom bolj zanimivo. Nic vec ni bilo sonce veselo; težka, soparna je bila njegova svetloba, svetili so se v nji obrazi kakor s potom in krvjo obliti. Videl sem elegantnega cloveka v sivi ogrinjaci, belo rožo v gumbnici. Hodil je prej nalahko skljucen, kakor je bilo takrat v modi, smehljal se je koketno pod crnimi brcicami; nameril se je bil za dekletcem mladim, rosnookim. Toda glej, zmerom bolj upognjen je bil njegov hrbet — cudo božje: starec ob palici! Tresejo se mu šibka kolena, oci brez vejic gledajo motno, umirajoce v poslednjem nelepem žarku poželenja. Iztegnil je bil nekoliko roko, išce s palico, tiplje kakor slepec, opoteka se, pada; samo še plešasto glavo sem videl, ki se je zamajala, vzdignila, utonila kakor v vodi ... Nic se ni poznalo v gneci, da je utonil — kakor da bi se bila posušila bilka na prostranem travniku ... Kam si se napotil, mladenic? Tam beži, v crni množici sam, svoboden im umakne se mu stra­homa, kogar se dotakne njegov komolec. Oblecen je — kaj nisem bil tudi jaz tako oblecen nekoc? Ne ... to je pac le spomin iz tistega nezavednega, že pozabljenega življenja. Morda sem nosil takrat pisano, vihrajoco ovratnico, širokokrajni klobuk postrani na kuštravih laseh, suknjo odpeto; morda je bil tudi moj obraz takrat, v tistem nezavednem življenju, tako predrzno vesel, so se blešcale tudi Postani! ... No on ne postane, sam si je zapisal usodo, podpisal sodbo, Bog z njim! Prišel je mimo svetilke na oglu; tam je množica najgostejša — kakor muhe silijo k luci! In zasijala je luc tudi na njegov obraz, vsega je polila z gorko, rdeco krvjo! ... Postani, še je cas! Bog z njim, nisem njegov varuh! Naj bi se ne bil rinil v gneco ... Že je raztrgana, razcapana njegova odpeta suknja, cunje mu vise od ramen; njegova krepka pleca so se zožila, glava se je povesila; roke, tresoce, šibke, košcene, kakor vrabcevi kremplji, se iztegajo; ne morejo se vec braniti, ne morejo si napraviti steze ... Nic tragike — smešen je bil! Kuštravi lasje, mokri od potu, so bili legli na celo, preko oci, v dolgih svetlih grivah in kapalo je od njih na nos, na ustnice; oci — kje je vaš žarki ogenj? — so buljile zacudeno, neumno ... Zatoni, zgodnji starec! ... Stoje, vsi stoje, ne pomaknejo se za ped po cesti navzgor! Noge stopajo, šibe se, omahujejo — ne za korak naprej, ne za korak nazaj, ne za ped! Ce to ni kratkocasna komedija ... vina, fant! Zmotil sem se bil namrec, kakor se zmoti clovek, ki se vozi po véliki cesti: — mirno stoji voz, a holmi z belimi cerkvami, travniki, polja, nizke kmecke hiše, s slamo krite, gospod župnik, ki stoji na vrtu in bere brevir — vse hiti mimo v pisanih podobah, radost in cudo ocem ... Tako je bilo: moja tiha, temna koliba z zaspanim natakarjem vred se je vozila jadrno mimo okamnele ceste. Gledal sem jih, koprnece popotnike, v kolobar zacarane, kako so bíli z nogami, krvav pot na celu, krvave solze v oceh in smeh, o cudež, smeh na odprtih ustnicah, smeh brez vzroka, neumen, grd, iz blazne bolecine porojen. Bijejo z nogami, toda carovni kolobar je zacrtan, zavisan v zemljo tako ozko, da omahuje, pada telo ob nerodni, prenestrpni kretnji ... Velik, suh clovek v crni salonski suknji, z zlatimi naocniki in rodoljubno brado vzdiga kolena posebno visoko, kakor da bi mel proso. Na njegovem obrazu ni niti sledu bolecine — ocitno je, da je že popolnoma blazen in se mu resnicno dozdeva, da popotuje neumorno, roma naravnost proti cilju, kakor si ga je bil izmislil v svoji blaznosti ... Ali so moje oci že trudne, ali pa je bila zares že legla vecerna senca na okamnelo cesto, na zacarano množico? ... Moja prijazna koliba se je vozila cudovito hitro, že smo bili zunaj na veliki cesti; fant je dremal ... vina, fant! Skozi mrak se je vozila moja koliba, mimo široke ceste, ki je bila tako natlacena z okamne­limi popotniki, da so padali nekateri celo v glo­boki jarek. Zdi se mi, da je bilo mesto že v daljni daljavi, že v noci; samotna pokrajina naokoli, na obzorju nizki holmi s cerkvami, ki so se svetile v cudno rdecem plamenu, kakor da bi gorele. Po teh cerkvah sem spoznal pokrajino — videl sem jo že nekoc, v daljni preteklosti, in takrat je bila lepša, in takrat sem jo ljubil ... Spoznal sem tudi to dolgo procesijo, naprej hrepeneco, na mesto zacarano. Spredaj je hodil clovek v duhovskem ornatu, v rokah velik križ; on edini ni premikal nog; ali je bil spoznal brezuspešnost tega pocetja, ali pa se je pocutil dobro v svojem ozkem kolobarju. Ni nosil križa on sam — vsa dolga procesija, vsi za njim so bili obloženi; visoko so se vzdigale košcene roke, visoko so držale težki križ, in noge so stopale neprestano, vse že trudne, ranjene. Spoznal sem jih, ki sem jih ljubil nekoc, ki so mi tujci ob tej uri ... V daljavo nikdar dosegljivo buljijo blazne oci, že ves vecer, o, že vso vecnost, in niti koraka dalje ... Kdo bi jih rešil, kdo bi jim zaklical? ... In ce bi se osvestile oci, ce bi omahnile roke, izpustile križ? ... O, dalje! Boljša blaznost nego grozota spoznanja! ... Kdo si ti, ki si uprl name iz množice svoje velike, okrvavljene oci? Poznal sem te. Drugacen je bil tvoj pogled, bolj vesel tvoj smeh, bolj ponosen tvoj korak. Zdaj se ti že tresejo kolena, nic vec ni upanja v tvojih oceh, cas je blizu, tovariš od rojstva! Tudi v mojem srcu ni vec upanja, ne socutja, ne strahu, ko gledam v ogledalu tvoj spaceni obraz. Sojeno ti je, torej padi, kakor padajo drugi. Ti stojiš, se ne ganeš — moja koliba jadra veselo mimo ... Kako dolgo še? ... NK Dren-Vrhnika Šport je pomemben del razvoja otrok V casu, ko smo bili naložba v naše zdravje. Pri ome­jevanju športnih dejavnosti se zaradi ukrepov države ne sprašujemo vec o tem ali je in pandemije primorani nastala škoda, ampak kolikšna spremeniti svoje je ta škoda. Potrebno je zaupati življenje in aktivnosti, so slovenskemu športu, ki je viso­ strokovnjaki ugotovili ko strokoven in sposoben iz­ katastrofalno stanje vajati varne športne aktivnosti, tako za mlajše kot starejše. pri šolskih otrocih, ki Tako kot so to v preteklosti že so ob vrnitvi v šolske dokazali, se bodo tudi v priho­ klopi izgubili velik delež dnje v NK Dren Vrhnika na vsak motoricnih sposobnosti, scenarij prilagodili in ustrezno mocno pa se je povecal hitro ukrepali. Da to zmorejo, tudi odstotek otrok s so dokazali v minulih dveh se­ prekomerno težo. zonah, ko so uspešno vepljali vse varnostne ukrepe in se lah- Verjetno vam ni treba po-ko pohvalijo z dobrimi rezulta­udarjati kako pomembno je ti. Vaši otroci zato trenirajo v redno gibanje in ukvarjanje varnih pogojih. Ce imate doma s športom za naše najmlajše. otroka, ki ga zanima šport, mu Nogomet je kot šport odlicna lahko brez skrbi omogocite, da izbira, saj gre za dejavnost, ki pride na nekaj treningov, ki so pozitivno vpliva na telesni in seveda brezplacni in da spozna psihicno – sociološki razvoj. od blizu ta najbolj priljubljen Tradicionalno se ob koncu šport na svetu. šolskih pocitnic zacenja tudi Nova nogometna sezona, ko nova nogometna sezona. Res je, govorimo o športno – tekmo­ da še ne vemo natancno kako valnem delu, se je sicer že zacela bo potekala. Ali bo sploh izpe-in v NK Dren Vrhnika z vese­ljana do konca? To ne more nih-ljem sporocajo, da se bodo tudi ce zagotoviti. Vemo pa, kakšne letos s selekcijo U17 in U19 po­posledice pusti neaktivnost in merili s konkurenti v 2. državni prepoved treningov ter tekmo-ligi – zahod. Vrhniški clani pod vanj, saj je bil osip ob spomla-vodstvom novega trenerja zace­danskem sprošcanju ukrepov njajo že svojo tretjo sezono s ci­izjemno velik. ljem preboja v 3. državno ligo. V Udeleženci okrogle mize, ki avgustovskem delu pripravljal­jo je organiziral Olimpijski ko-nih tekem so se clani izkazali z mite Slovenije, so se strinjali, da dobro igro in nizom zmag, kar je izpad organiziranega športa v je vsekakor dober obet za sezo-Sloveniji širši družbeni problem, no, ki se nezadržno približuje. saj je športna vadba pomembna Ob dobrih predstavah na igri­ šcu bo tudi s tribun zanimivo spremljati clanski nogomet. Eden od stebrov delovanja klu­ba je tudi stabilnost. V klubu želijo vsem tekmovalcem višjih selekcij in tudi najmlajšim zago­toviti stabilnost, varnost in do-ber razvoj, kar je žal tako kot ve­dno povezano tudi s financami. Ob podpori obcine Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja, ki skrbi za razvoj športa, so še kako do-brodošla tudi sponzorska sred­stva. S podjetjem ATET d.o.o., ki je sicer del skupine Petrol, so ustvarili dolgorocno sodelova­nje. Da bo delo lahko potekalo nemoteno tudi za sezono 2021­2022, so podpisali novo pogod­bo o generalnem pokrovitelj­stvu. Direktor podjetja Matevž Kustec pojasnjuje: »Atet že vr­sto let podpira razvoj nogome­ta in športa v regiji in bo tudi v prihodnje, kot del skupine Pe­trol, še bolj zavezan k družbeni odgovornosti. Petrol d.d. je kot pokrovitelj športa zgled ostalim slovenskim podjetjem. Atet kot del skupine uresnicuje skupno zavezo in zato ob tej priložnosti pozivam vsa uspešna podjetja in posameznike, naj namenjajo vec sredstev v klube, društva in sredine, ki skrbijo za razvoj, predvsem mlajših športnikov, umetnikov in znanstvenikov. Vsa ta vlaganja se bodo na dolgi rok vrnila v družbo in posledic­no tudi v podjetja.« Ker je poslanstvo nogome­tnega kluba na Vrhniki v tem, da omogocajo aktivnosti in ra­zvoja mladih športnikov vabijo mlade, da se vpišejo, oziroma najprej sploh poizkusijo z nogo­metom na treningu. Otroci se z rednim treningom in kasne­je s tekmovanji razvijejo tako telesno kot psihicno. Zato vas vabijo, da spremljate kdaj bodo organizirani nogometni igral­ni dnevi. Na igralnem dnevu se bodo otroci spoznali igro z žogo, se družili s trenerji in pri­jatelji. Vse informacije, s tocnim datumom in urami bodo obja­vljene na spletni strani kluba, zato vabljeni, da spremljate vse objavljene novicke na spletni strani www.nkdren-vrhnika.si in na njihovem facebook pro-filu. Vsi vpisani nogometaši od najmlajših do najstarejših pa se že tako ali tako vpeti v trenažni Vpis v nogometno šolo proces, ki se je za nekatere zacel že sredi julija. Pred nami je nova sezona vpisa v nogometno šolo. Vsi S treningi so tako kot vsako otroci, ki so starejši od štirih let in ki radi brcajo žogo, so leto tudi tokrat prve zacele sta-vabljeni k vpisu. Nogomet je odlicna vadba, saj vsebuje rejše selekcije natancneje 15.7., tako tek, motoricne elemente kot tudi druženje z vrstniki, medtem, ko so mlajši s treningi krepi pa tudi ekipnega duha. Veliko informacij lahko naj­zaceli 3.8. Tisti najmlajši, selek-dete na spletni strani kluba www.nkdren-vrhnika.si lahko cija U7 in vrtec, pa zacnejo s pa tudi pišete na elektronsko pošto info@nkdren-vrhnika. treningi v septembru. si oziroma poklicete na številko 051 211 333. Z veseljem Besedilo in foto: vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. Peter Kavcic Rally Predrta pnevmatika botrovala izgubi stopnick Za Bojana Velkavrha in ccm3). »10 km pred ciljem sva kih sta zasedla 7. mesto in tako predrla gumo in stopnicke so po polovici sezone zasedata Nino Velkavrh Gorenc iz splavale po vodi, na koncu sva skupno 5. mesto. Hvala me- kluba Autosport Jazon zasedla 7. mesto«, je svoje vtise hanikom: Andreju, Ladu, so letos že tri odpeljane strnil Bojan. Cez en mesec je Marjanu, Boštjanu, Mitji dirke za državno sledil reli Vipavska dolina, ki in pokroviteljem; VR Ele­prvenstvo Slovenije v je postregel z izredno vrocino. ktronika, Krili, TermoTom, reliju. Tokrat se je na prvi hitrostni Termoflor, Avtoservis Mele, preizkušnji odlomila poloso-Avtoservis Jakoš, Salkon, Prva je bila konec maja v Ve-vina. Vrhnicana sta s težavo Avtoservis Mivšek, Gostil­lenju. V deževnih razmerah prišla do servisne cone, kjer so na pri Kranjcu, leseni pele­je Vrhnicanoma kazalo zelo mehaniki avto popravili. Bojan ti Jože Trcek. (n) dobro, saj sta se borila za sam in Nina sta zasedla 8. mesto Foto: RaceReport vrh v diviziji I (motorji do 1400 med 30 posadkami. V Železni­ Vrhnicani ekipni državni prvaki v kategoriji do 12 let Kot vrhunec sezone ci. Koncni vrstni red: 1.ŠD Vrhnika 16 mec tock ob izteku epidemije (21 šahovskih tock), je prišel sijajen 2.ŠK Komenda 14 (20) nastop šahistov 3.ŠD Ptuj 14 (18) OŠ Brezovica za 4.ŽŠK Maribor 11 (15)klubske barve 5.ŠK Ljubljana 10 (16,5)ŠD Vrhnika na 6.SŠ Tomo Zupan 10 (14) itn. Nastopilo je 15 ekip. ekipnem državnem prvenstvu v Naši šahisti so natopili v nasle­ kategoriji do 12 let, dnji postavi, po deskah: ki je potekal v živo. 1.Val Vodnik – 5,5 tocke (iz 9 partij), Poleg dobre igre Vala Vodnika je zbral kar 7,5 tocke in dosegel tock iz devetih partij, kar je bil svoje nasprotnike in odlocilno Fantje so prepricljivo postali 2.Gašper Sever – 7,5 tocke (iz 9 na prvi deski, ki je imel najmoc-drugi najboljši rezultat na drugi najboljši rezultat na tretji deski prispeval, da so naši fantje po­ državni prvaki, ceprav jih nih-partij)ce ni uvršcal med favorite, saj so 3.Žiga Cepeljnik – 8 tock (iz 9 nejše nasprotnike, sta blestela deski, in Žiga Cepeljnik, ki je na na DP. V ostrem napadalnem stali ekipni državni prvaki. bili po ratingu šele sedmi nosil-partij) na drugi deski Gašper Sever, ki tretji šahovnici zbral izjemnih 8 slogu je kot za šalo premagoval ŠDV Siliko futsal turnir – Vrhnika 2021 Tradicionalni Vrhniški futsal turnir, 16. po vrsti, je tokrat zavoljo podaljšane sezone državnega prvenstva bil primoran odstopiti od rednega datuma izvedbe turnirja prvega vikenda v juniju. -metrovk pomerili za koncno 3. mesto, ki je po obrambi Ž. Ceha pripadla izkušenejši ekipi. V velikem finalu smo videli ve­liko prevlado ekipe AMBROŽ Muratagic, A. Koncan, B. Tu-TEAM, ki je z visokih 6:0 su-Tako smo futsal boje na enem parku Vrhnika petkova vrocica šar in mladinski državni prva­vereno odpravila ekipo SELA izmed najbolje organiziranih pocasi prevešala v sobotno ju-ki T. Ciuha, J. Suban, Ž. Janež, LJUBAVI. turnirjev v državi docakali šele tro, so igrišce v dopoldanskih M. Vesel). V polfinale so prišli Za zmagovalce, ki so osvojili globoko v avgustovski sredini. urah zavzeli mojstri okroglega nepremagani, tam pa so morali letošnji Siliko futsal turnir in s Izjemno vroca sobota 14. av-usnja. V skupinskem delu smo premoc priznati ekipi BUBKA seboj odnesli glavno nagrado gusta je tokrat poskrbela, da je videli medsebojno razigravanje BAR GOFAR SELO LJUBAVI na turnirju sodelovalo nekoliko ekip za vstopnico v cetrtfinale, v postavi (J. Necemer, M. Sodic, 1200€ AMBROŽ TEAM KA-okrnjeno število ekip (15), vsee-v katerega sta se uvrstili naj-M Racic, R. Grubar, U. Martic, MNIK so nastopili - M. Đe-no pa smo lahko tako kot prej-boljši ekipi iz vsake izmed 4ih J. Mlakar, D. Govekar, D. Bucar). kovic, S. Kovacic, I. Škoric, A. šnja leta spremljali zelo kvalite-skupin. Ob najbolj vrocem av-V drugem polfinalu smo nestr-Cosic, M. Bubnjic, S. Rastoka, ten boj najboljših igralcev regije. gustovskem dnevu, ko so tem-pno pricakovali, kako se bo eki-D. Petrovic. Petkov vecer, ki je tradicio-perature dosegale preko 35.C, pa AMBROŽ TEAM KAMNIK Najboljši posamezniki tur­nalno rezerviran za razigra-je organizator poskrbel za ohla-zoperstavila favoritom turnirja nirja: vanje ekip v skupinskem delu ditev obiskovalcev in igralcev, ekipi SS NS OKNA IN VRA-NAJ VRATAR – MARKO tekmovanja, je tokrat pripadel ki so imeli na tribuni možnost TA, za katero so igrali aktualni ĐEKOVIC vsem ljubiteljem najvecjih hitov uživati v razpršilnikih hladne reprezentanti Slovenije (D. Pu-NAJ STRELEC – MATEVŽ 80-tih let prejšnjega stoletja, za meglice in ob hladnih pijacah škar, J. Bukovec, Ž. Ceh, T. Gaj­SODIC katere je iz vinilnih plošc poskr-spremljati nogometne boje. Za ser, A. Fetic, M. Fideršek, K. Du-MVP NAJBOLŠI IGRALEC bel DJ Marcus. Poln šotor obi-dobro glasbo in povezovanje je šcak, D. Totoškovic). Videli smo TURNIRJA – ADMIR COSIC skovalcev disco partyja – back skrbel MC Seco, za dobrote iz vrhunsko tekmo, v kateri so FAIR PLAY – BERZO to 80s, ki so ob nostalgicnih hi-žara pa etno gostilna Gurman. igralci ekipe AMBROŽ TEAM Zahvaljujemo se vsem pokro­tih žurali dolgo v jutro, je še en Tako smo proti veceru dobili KAMNIK zdržali nalete favori­viteljem, prostovoljcem, ekipi za dokaz, da Vrhnika še kako po-najboljših 8 ekip, ki so se pod tov turnirja in po rednem delu, šankom in vsem, ki ste tako ali greša case, ko so se hiti vrteli v žarometi v cetrtfinalu ob na-v katerem nismo videli zadet­diskoteki v Mocilniku, Verdu in vijanju okoli 600 obiskovalcev kov, po strelih iz šestih metrov drugace ponovno prispevali h še kje. Pod crto lahko potrdimo udarili za najboljša 4 mesta, ki ugnali ekipo reprezentantov. uspešni izvedbi že 16. turnirja – vec kot dobrodošla spremem-so si letos iz nagradnega sklada BERZO in SS NS OKNA IN Siliko po vrsti. ba! Medtem ko se je v športnem razdelile kar 2400 eur. Med VRATA so se v loteriji iz šest-A. Secnik Vrhniške rokometašice v državni reprezentanci U-17 Nastop na Evropskem prvenstvu v Bolgariji Leto 2021 je tako ali drugace zaznamovalo clanska reprezentantka, je to- slovenski šport, stalno spreminjanje ukrepov zaradi krat obrodilo sadove. Tija Ko­zina in Gaja Frank Bogataj covida-19 pa je še dodatno škodovalo mlajšim sta bili izbrani v državno re- selekcijam igralk, za katere bi lahko rekli, da so prezentanco, naša vratarka Iza imele povsem izgubljeno tekmovalno sezono. Malovrh pa je bila izbrana v rezervo in upamo, da se po do- Skladno s sprošcanji ukrepov sto. Dobro igro posameznic pa bri igri v domacem prvenstvu je tudi RZS izvedla državno je opazil reprezentancni selek­prvenstvo v rokometu na miv-tor Matej Marinc, zato smo kmalu pridruži dekletoma. ki za kadetinje v Kopru, kjer so prejeli povabilo na pregledne Tako moška kot ženska izbra­igralke ŠDRŠ Vrhnika po odlic-treninge, ki se jih je udeležilo na vrsta je skupaj s trenerji in nem zacetku, ko je vse kazalo vec naših igralk letnikov 2004 strokovnim vodstvom 3.7. od­za možnosti osvojitve naslova do 2006. potovala na priprave v Brežice, državnih prvakinj, na koncu Dobro delo naše trenerke od tam pa po testiranju nepo­zasedle nehvaležno cetrto me-Tare, ki je tudi sama državna sredno v Bolgarijo, kjer so se od 8. do 11.7. udeležili Evropskega prvenstva za mlade v kategoriji U-17. Kljub borbenosti in na tre­nutke navdušujoci igri smo mo-rali priznati premoc preostalih ekip, predvsem pa je bilo mo­goce opaziti neuigranost in ne­izkušenost, saj so dekleta imela samo nekaj dni skupnih priprav, ekipa pa je bila najmlajša na pr-venstvu, zato bi lahko zakljucili, da njihov cas še prihaja. Koncno osvojeno petnajsto mesto je po­kazatelj, da je še veliko prostora za izboljšave in trdo delo v do-macem prvenstvu. Kljub uvrsti­tvi so dekleta ponosno igrala za Slovenijo in nositi državni grb je nekaj, kar so sanje vsakega igral-ca. Izkušnje, ki so jih pridobile, in nova prijateljstva pa so nekaj neprecenljivega. In na koncu še obljuba, da se bodo vrnile še boljše in še mocnejše z zmago­valno miselnostjo in željo, da bi lahko nekoc na odru slišali tudi Zdravljico. Tija in Gaja vabita vse deklice, ki bi želele z nami igrati roko-met, da se nam pridružijo na treningih. To storite tako, da nam pišete na: trenerji.sdrs@ gmail.com in rokometna žoga se vam bo prilepila na roke. Besedilo in fotografija: ŠDRŠ Vrhnika Harpaston cup – mednarodni turnir v rokometu Še se spomnimo leta Martina Slomška na Vrhniki v pokazale tehnike in vešcine ro­soboto, 19. 6. 2021. kometa, ki so jih pridobile na 2010, ko je bil na Vrhniki Na turnirju so nastopale eki-treningih in tako osvojile prvo prvi mednarodni pe iz petih razlicnih klubov, na mesto. Pohvaliti se moramo turnir v rokometu katerem se je zbralo skoraj 150 tudi z najboljšimi posamezni-Harpaston cup, ki ga je igralk in prav toliko zvestih na-cami turnirja. V domaci ekipi organiziralo Športno vijacev. Poleg domacih ekip so starostne kategorije 2007/08 društvo rokometna šola se turnirja Harpaston cup ude-je naziv najboljše vratarke na ležile ekipe klubov: RK Piran, (ŠDRŠ) Vrhnika. turnirju prejela Kim Dormiš. RK Krim Mercator, RK Zvezda V starostni kategoriji 2011 in Logatec in RK Olimpija. Orga­ mlajše pa sta naziva najboljših Prvega turnirja se je ude­ nizator, ŠDRŠ Vrhnika, se je na prejeli vratarka Vasilija Stoja­ležijo vec kot 250 igralk s tre­ turnir dobro pripravil. Zahvale nova in naziv najboljše igralke nerji in mentorji s Hrvaške, iz veljajo tudi staršem za pomoc Lina Hrustanovic. Iskrene ce-Srbije, Bosne in Hercegovine, pri organizaciji, igralkam sta­ stitke vsem. Crne gore, Italije in Slovenije. S rejših tekmovalnih selekcij, ki Harpaston cup, mednarodnim Turnir je za nami, dekleta so delile pravico na tekmah, turnirjem v rokometu, pišemo pa so na zasluženem pocitku. in trenerki domacih ekip Tari lepo zgodbo ženskega rokome-V zacetku avgusta bomo za­ Jonovic. »Našim dekletom ste ta in letos je bil na sporedu že celi s pripravljalnimi treningi, glasni kritik, trener in prijatelj. 12. Tokrat malo drugacen, saj Hvala vam za to! Znanje, ki jim veselimo pa se tudi prihajajo­ga zaredi ukrepov covid-19 predajate je bilo vidno na leto-cega mednarodnega turnirja ni bilo mogoce organizirati šnjem turnirju, kjer so vaše va-Trophy 2021 v Srbiji, kamor na nacin, kot smo bili vajeni v jenke osvojila veliko in še vec.« nacrtujemo odpotovati s štiri­ preteklosti. Letos smo Harpa-Dekleta starostne kategorije mi selekcijami. ston cup organizirali za ekipe 2007/08 so s hitrimi napadi V ŠDRŠ Vrhnika že potekajo iz Slovenije, saj smo si kljub in še boljšo obrambo osvojile vpisi novih clanic in ce je tudi vsem prepovedim v zadnjem prvo mesto. Dekleta starostne tvoj svet v rokomet ujet, ne letu zelo želeli igrati roko-skupine 2009/10 so v mocni smeš manjkati. PRIDRUŽI SE met. Turnirja so se udeležila konkurenci osvojile odlicno NAM. Pišite nam na : trenerji. dekleta starostnih kategorij: tretje mesto. Deklice starostne sdrs@gmail.com 2007/2008, 2009/2010 in 2011 kategorije 2011 in mlajše, ki so Lep rokometni pozdravin mlajše. Rokometni turnir je bile letos prvic na igrišcu, so Besedilo: Željka Boric, potekal v športni dvorani OŠ pred polno dvorano gledalcev foto: ŠDRŠ Vrhnika 23.mednarodni rokometni turnir Makarska 2021 Kljub letošnjim ukrepom za-nam pricarala nove prijatelje, s cetrto mesto in za las zgrešile radi covida-19 smo se odlocili, katerimi smo v poznih vecernih bronasto odlicje, dekleta, let- da s selekcijama mlajših deklic, urah skupaj vstopili v avtobus nika 2005/06, pa so osvojile letnika 2010 in mlajšimi, ter in se podali na sedemurno pot odlicno peto mesto. kadetinjami, letnika 2005/06, proti Makarski. Celoten turnir pa ni bil samo združimo moci z rokometnim V zgodnjih jutranjih urah garanje in igranje tekem, zato so klubom iz Sevnice in skupaj naslednjega dne smo se nas-si dekleta vzela tudi nekaj casa odpotujemo proti Makarski. tanili v apartmajih, ki so v za zabavo in kopanje, kadetinje Gre za izjemen mednarodni neposredni bližini plaže in ro-pa tudi za vecerne izhode, ki so dogodek, na katerem sodelujejo kometnih igrišc. bili letos izjemoma do 23. ure. najboljši rokometni klubi iz vse Vsa zunanja igrišca so bila na Po zakljucku turnirja 29. 6. Evrope in kjer rokometašice z umetni travi, kar je bil za naša je v popoldanskih urah sledila Vrhnike preprosto niso smele dekleta mlajših letnikov še do-podelitev odlicij in pokalov, manjkati. daten izziv, saj so se s tovrstno 30.6. pa odhod proti Sloveniji. V popoldanskih urah 24. 6. podlago spoprijele prvic in že Za nami so nepozabni do-smo krenili z avtobusom na-na samem zacetku so imele godki, nove izkušnje in nova jprej proti Sevnici, kjer smo v kar nekaj težav s privajanjem. prijateljstva, ki jih nekater­odlicnem vzdušju najprej odi-Kljub temu so se borile srcno im otrokom žal ne bi mogli grali prijateljsko tekmo proti in so vsakokrat iz sebe izstisnile omogociti, ce nam na pomoc domacinom, nato pa so nas, zadnje atome moci, ki so dajali ne bi priskocili ljudje z velikim tako kot to znajo samo oni, obcutek borbenosti in pripad-srcem. pije dobra crna kava iz Cankar-kar ne odlašaj, pridruži se nam na: trenerji.sdrs@gmail.com ali pogostili na klubskem pikniku, nosti svojemu klubu. Naše Ponovno smo dokazali, da jeve skodelice, se igra dekliški in spoznaj nove prijateljice, ki tel. št. 070 864 784, Tara. ki so ga pripravili samo za nas. najmlajše deklice, letnika 2010 tam, kjer Ljubljanica prvic rokomet na najvišjem nivoju. komaj cakajo da te spoznajo. Za Miha Bogataj, Odlicno vzdušje in zabava sta in mlajše, so na koncu osvojile ugleda luc življenja in kjer se Ce ga želiš zaigrati z nami, ni-vse informacije smo ti na voljo foto: ŠDRŠ Vrhnika Navijanje za naše kolesarje Bojan Jesenovec na Mt. Ventouxu Vnet kolesarski jaci kar povabijo, da prisedemo in povemo kaj o naših junakih. navdušenec Bojan Prav dober obcutek je, ko te ne Jesenovec se je prvega zamenjujejo za kako drugo dr­ julija podal v francosko žavo.« Provanso, da bi v Podobno kot Roglic in Po-okviru dirke po Franciji gacar, ki kot športna ambasa-(Tour de France) dorja s svojimi uspehi skrbita za prepoznavnost Slovenije, s prisostvoval gorski turisticnim promocijskim ma- etapi cez znameniti Mt. terialom skrbi tudi Bojan. »V Ventoux. kampu, kjer cakamo na dan dirke, se veliko družimo. Ve­ sedaj vem, da mi ne bo zneslo. ka s kolesarjenjem. Še zdalec ne, reprezentanco. Namesto tega Zaradi uspeha naših kolesar-dno imam s seboj harmoniko, Mi je pa žal, kajti letošnja špan-kajti vkljucen je v sistem »warm si je zadala za cilj, da se bo na jev je bilo navijanje posebno da zaigram in zapojem kakšno ska trasa je speljana po mestih shower«, kjer kolesarskim po-Japonsko podala kar s kolesom. doživetje. »Slovencev nas je bilo našo, v prtljažniku pa imam s katedralami, kar bo dalo dirki potnikom v svojem domu po-No, na poti se je ustavila tudi pri kar veliko, a zaradi omejitev s tudi veliko turisticnega mate- svojevrsten pecat. Res pa je tudi, nuja prenocišce. »Pri meni se meni. Kot sem kasneje izvedel, covid-19 so nas na vrh prelaza riala o naši Vrhniki in Sloveniji. da se Vuelta ne more primerja-za dan ali dva ustavijo popotni je morala pot zaradi okužbe s spustili le pešcico. Zaradi uspe-Kdor izkaže zanimanje za našo ti s Tourom. Slednji je zgodba kolesarji. Ena zadnjih, ki mi je covid-19 zakljuciti predcasno – hov Pogacarja in Roglica nas deželico, mu z veseljem sti-zase, neprimerljiv z ostalimi ostala v spominu, je bila na pri­sedaj vsi poznajo. V kampu, kjer snem v roke omenjene brošure.« dirkami.« Ceprav bo Bojan mer veslacica iz Nizozemske, nekje v Rusiji.« smo nastanjeni, nas drugi navi-Po francoskem Touru sledi še ostal doma, pa ne bo izgubil sti-ki ni bila sprejeta v olimpijsko Gašper Tominc PLANINSKI KOTICEK Triglavke smo za naš vsakoletni petdnevni pohod izbrale priljubljeno Jakobovo pot Osrednja pot, ki so jo poimenovali tudi deblo Jakobove poti, poteka od hrvaške meje pri mej­nem prehodu Obrežje preko Ljubljane proti Tr-stu. Dolžina Jakobove poti je okoli 280 km. Ce­prav je število kilometrov le tretjina najbolj znane poti Camino frances po Španiji, mnogi ocenjujejo, da je slovenska pot lepša, a napornejša. Vec je hribckov in dolin, gre cez tri gore, cez tri dole :). Pot je speljana preko dvajsetih obcin. Šte­vilo kilometrov dnevno prehojene poti velikokrat doloca razpoložljivost prenocišc. Društvo Prija­telji Jakobove poti skrbi za dobro oznacene poti. V torek, 20. julija, smo se v zgodnji jutranji uri odpeljali na naše izhodišce. Kot se za pohodnike spodobi, smo se pred zacetkom dodobra podkre­pili z dobrotami iz naše »premicne kuhinje«. Po obveznem skupinskem fotografiranju smo se v dobrem razpoloženju prepustile vodenju naših vodnikov Jožeta in Romana. Sledili smo markacijam, rumenim pušcicam in rumenim školjkam. Našo premicno kuhinjo smo prepustile g. Bojanu Jesenovcu, ki nas je spremljal na naši poti, saj je dober poznavalec Jakobove poti. Zaupano mu je bilo pazljivo ravnanje z do-brotami, ki sta nam jih pripravili naši Triglavki Mateja in Irena. Pot od Slovenske vasi do Ljubljane je dolga 154 km. Vsak dan smo prehodili okoli 30 km. Dolenjska je gricevnata, bogata z gozdovi, tudi vinogradi. Oznacena pot nas vodi cez travnike, po gozdnih stezicah, a ne manjka tudi asfalta. K sreci nam ni bilo prevroce, saj je ravno tisti teden vrocina popustila. Pohoda se je udeležilo devet pohodnic, z nami je bila ga. Irma, najstarejša udeleženka, ki je kljub 79. letom celotno pot prehodila brez težav. Vsa utrujenost zaradi prehojenih kilometrov je na Vrhniki izginila, saj nam je naša Triglavka Mateja pripravila cudovito pogostitev na svojem vrtu. Zahvaljujemo se Telekomu za financno podpo­ro in ZIC-u za pomoc pri izvedbi pohoda. Zahva­ljujemo se tudi ge. Mateji Grom za njen prispevek. Pot smo zakljucile malo pred Ljubljano, naslednje leto pa bomo nadaljevale proti Trstu. Besedilo sestavili Suzana Lenaršic in Marijana Vodeb FAB ABS, Bodypump, TNZ, Pilates, TRX, Zlata leta, Spinning Bootcamp, Karate-Shotokan, Timfit malcek, Spinpump, Fit nosecka TIMFIT studio,Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-mail:timfit@tc-center.si,GSM:041/780-715 MALI OGLASI Storitve Racunovodske storitve in davcno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskac s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poucujem klavir in elektricne klaviature. Sem pedagoginja s pet-najstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net Lepo povabljeni. Popravljam elektricno rocno orod­je: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previ-jam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje – Nu-dim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, ka­dar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva­cijainsvetovanje.siNudim lektorske storitve. Za po­drobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. Nudim storitve in svetovanja s podro-cij delovne terapije in rehabilita­ cije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na podrocju rehabilitacije. Alen Bucar Baras, tel. 041 811 732. Nudim pomoc starejšim osebam na podrocju socialnega varstva, oseb­ne oskrbe, pomoci v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunika­ciji ipd. Telefon: 051 234 311. Izdelujemo kovinske nadstreške, kovinske ograje (kovane, cinkane, inoks …) in stopnice. Telefon: 031 304 600 Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Podarite sliko na lesu z imenom in motivom patrona vašemu najbližjemu ob rojstnem dnevu, godu, krstu, obhajilu ali birmi. Na voljo vec kot 400 imen. Tel.: 041 619476. Poucujem klasicen in jazz klavir ter pop oziroma rok kitaro (akusticno in elektricno) skupaj s teorijo (klasicno in jazz). Zainteresirani lahko dobite vec informacij na št. 040 453486 ali marincicandrej83@gmail. com Potrebujete pomoc ali nasvet? Za racunovodske storitve, poslovno in davcno svetovanje poklicite na tel. št.: 041 293 847 Leonido Dolinar, s. p., ali pišite na e-naslov: racunovodstvo. leona@gmail.com. Pomagam družinam in starejšim osebam pri cišcenju v hiši in stanovanju (npr. sesanje, pomivanje oken itn.) Tel. št.: 070 219 044. Likanje perila – perilo pridem iskat in ga naslednji dan zlikanega pripe­ljem nazaj. Tel.: 030 769-790. Opravljam tedenska in generalna cišcenja stanovanj, hiš in poslovnih objektov. Tel: 030 769-790. Ce imate naporni urnik in vam zmanjkuje casa ali pa ste starejši in po­trebujete pomoc pri hišnih opravilih, pomivanju oken, sesanju, pospravlja­nju… poklicite na 040 784 718 Nepremicnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Gricu, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi prikljucki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Grad-ca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof ). Najamem z možnostjo odkupa (mogoc tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Ugodno prodam talne in stenske keramicne plošcice. Informacije: 041 631 556. Kupim ali najamem gozd ali travnik ali drugo parcelo v naravi, v okolici Dobrove, nezazidljivo ali zazi­dljivo, enostavno dostopno, za ucno in rekreativno rabo. 031 337 919, matija. mazi@gmail.com. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajocim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoc evrov. Telefon: 070 219 044. Kupim nezazidljivo parcelo na Sv. Trojici ali v okolici, ob Ljubljanici ali drugje na Vrhniki, odmaknjeno od naselja. Velikost okvirno 1.000 m2. Tel. 040 50 62 50. Prodamo zazidljivo parcelo na Vrzdencu, 800m2, s priklopom vode, elektrike in lepim razgledom. Telefon: 041 632 370. Oddam garažo 20m2 (bloki Na klisu): cena: 100 EUR/mesec. 051 825 072 Kupimo manjšo hišo ali urejeno zazidljivo parcelo na mirni, soncni lokaciji na obmocju med Dobrovo in Polhovim Gradcem. Velikost zemljišca do 1000 m2 oz. okoli 150 m2 bivalne površine. Zaželena bližina javnega prometa. Smo triclanska družina, resni, urejeni. Prosimo za ponudbe na telefonsko številko 041 904 616 ali po e-pošti na fajfarji@gmail.com Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo na obmocju Babne Gore, Polhovega Gradca, Lesnega Brda, Horjula ... Poklicite na št. 031/317­513. Oddam v najem ali v odkup obnovljeno delavnico (nekdanja kovacija) v okolici Horjula (ob glavni cesti Horjul–Ljubljana). Ima 130 m2 delavne površine in 100 m2 skladišca na delavnico. Tel.: 031 819 330. V okolici Horjula prodam parce-lo: 7904 m2 travnika in 509 m2 gozda. Parcela je terasasta, med Zaklancem in Podolnico, na soncni legi in z lepim razgledom. Tel.: 031 819 330, Janez. Kupim garažo v neposredni bližini blokov. Uredim vso papirologijo. Hi-tro in enostavno. Poklicite ali pošljite sms na št. 041-599-521, Damjan. Kmetijstvo Sadike aronije, crnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamicno delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta: 1. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -najmanj 4. stopnjo izobrazbe strojne oz. druge tehnicne smeri, z vsaj šestimi meseci delovnih izkušenj, -vozniški izpit kategorije B, -vozniški izpit kategorije G. 2. KV KOMUNALNI DELAVEC (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -najmanj 3. stopnjo izobrazbe gradbene oziroma druge tehnicne smeri, z vsaj šestimi meseci delovnih izkušenj in -vozniški izpit kategorije B. 3. VOZNIK SMETARSKEGA VOZILA (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -najmanj 4. stopnjo izobrazbe strojne oziroma druge tehnicne smeri, z vsaj šestimi meseci delovnih izkušenj, -vozniški izpit kategorij B, C, -temeljna poklicna kvalifikacija za voznika, -izpit za upravljanje dvigala. 4. MONTER II (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe strojne oz. druge tehnicne smeri ali naravoslovne ali druž­boslovne smeri z vsaj enim letom delovnih izkušenj, -vozniški izpit kategorije B. Nudimo: -zaposlitev za nedolocen cas s poskusnim delom, -samostojno in dinamicno delovno okolje, -možnost napredovanja, -enoizmensko delo, -varcevanje v pokojninskem stebru, -redno placilo. Vec o posameznem razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog si preberite na spletni strani JP KPV, d.o.o. oz. na http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi druge pogoje za oddajo vloge. Vloge pošljete na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika ali na kadrovska@kpv.si, do roka, ki je objavljen na razpisu. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Kraljeva domacija Borovnica IMATE RADI KONJE? BI ŽELELI SKRBETI ZANJE IN SE OD NJIH UCITI? BI ŽELELI SPOZNATI TERAPIJO S KONJEM IN POSTATI ASISTENT TERAPEVTA HBM? VABIMO VAS K SODELOVANJU. Pišete nam lahko po e-pošti na naslov info@kraljeva-domacija.com, ali pošljete pismo na naslov: INFOTRADE PLUS, d. o. o. OE Kraljeva domacija Borovnica Rimska cesta 26A 1353 BOROVNICA Povabili vas bomo na razgovor, na katerem se boste lahko predstavili in pridobili vec informacij o pogojih in nacinu dela v terapevtskem konjeniškem centru Kraljeva domacija Borovnica ter možnosti, da bi se usposobili za asistenta terapevta HBM. Vec informacij o našem terapevtskem konjeniškem centru lahko dobite na spletni strani www.kraljeva-domacija.com. Tiste, ki bodo uspešno zakljucili poskusno delo in se usposobili za asistenta terapevta HBM, bomo povabili k dolgorocnemu sodelovanju. Vljudno vabljeni, Edvard Bešlagic, koordinator programa HBM mogoc prevzem na relaciji Borovni-Shimano, zavore Alloy, eno leto gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in Prodam elipticni trenažer, orbitrek Ponujam ucenje/inštrukcije nor- ca–Ljubljana. 041 499 424. rabljeno, nepoškodovano, lepo pripravljam za maturo. ATOKEM. ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 vešcine – zacetni tecaj. Posamezbo ohranjeno, ugodno prodam. Ima Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. 353 057. ali v skupinah. Prijava na norvescina@ vso dodatno opremo: baterijski luci, sorn@siol.net gmail.com. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 zvonec, šcitnik verige, blatnike, Prodam tri zimzelene rastline, m, s polico in z dvema oknoma prtljažnik, nogico. Zraven podarim Nudim ucno pomoc šoloobve­ višine vec kot 2 m: drevo življenja, za zracenje, rabljen le eno sezono, moško celado. 051 258 004 prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 fikus in benjamin. Telefon: 031 627 znim otrokom. Po izobrazbi sem »Ona-on« pedagoginja in imam veliko izkušenj 959 (Ljudmila). 784 600 Vrhnika. Trajnožareca pec, Emo plamen, li-ter zagotavljam odlicne rezultate. Sem pošten, preskrbljen moškitoželezna, nova, nezakurjena, velikosti Vec informacij: 051 346 179 Prodam tri velikolistne lipe Prodam dnevno sveža in vložena pre-srednjih let. Rad bi živel s prijazno 71 x 58 x 35. Tel.: 071 259 440. in dve navadni brezi, višina 2 pelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. gospodicno do mojih let. Inštruiram matematiko za osnov- m, posajeno v loncih, prevzem Tel: 041 230 134. Prodam pletene steklenice, 16 ko-no in srednjo šolo, tudi na vašem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam elektricni invalidski sov, prostornine 15 litrov – za žganje domu. Informacije na telefonsko šte­vozicek – juvo b4, širši model, letnik ali vino. Cena 15 evrov kos. Tel.: 071 vilko: 031 392-842. marec 2019, zelo malo rabljen. Cena Prodam 1000-litrske PVC-cister-Podarim 259 440. 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 7565286, 041 661 512. 393. Prodam starejšo trobento s kovc-Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec Podarim ortopedske cevlje, nizke, Prodam šahovske knjige: Šah za kom znanega gorenjskega trobentaca. težave pri matematiki? S svojim Oddam 785 m2 veliko zemljišce, številka 37, s povišico na levem cevlju. Tel.: 071 259 440. znanjem in izkušnjami na podrocju primerno za enega ali vec vrtov. Loka-najmlajše (za zacetnike, 4–6 let); Cevlji so popolnoma novi, crne barve. pomoci pri ucenju matematike lahko cija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Šah za osnovne šole 1 (nadaljeval-Tel.: 068 636 587. Invalidski vozicek, rocni, mocnejši, pomagam, da bodo te težave hitro Kržic). Tel: 031 285 622. na); Šah za osnovne šole 2 (nadalje­ znamke Meyra, in hoduljo na kolesih mimo. valna). Knjige so nove. Nova metoda z Rabljeno steno zimskega vrta z – prodam. Tel.: 071 259 440. Poklicite na 041 621 343. Slavica Pe- Traktor, mulcar, prikolico, koso, malimi šahovnicami, novost v Slove-vrati, 2 x 1 m, in kose sten leksana, 10 ševska. trosilnik, motokultivator, prikljucke, niji! Tel.: (041) 257-176. mm. Lukovica. Prodam volvo xc 90, zadnji odbijac druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 Tel.: 041 721955. crne barve, bocno in zadnje steklo, Ponujam inštrukcije za anglešcino Prodam sinonimni slovar. Slovar 407 130). zadnje luci … Letnik 2006. Tel: 071 za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 je nov, še nerabljen. Obsega 1292 stra­ 259 440. 524 640. Prodamo suha bukova drva. Tel. ni. Cena ugodna. (040) 815-393. Tel.: (041) 257-176. Sliko Josipa Broza za katedrom, Ponujam inštrukcije za anglešci­barvna, prodam. Velikost 58 x 70 cm. no, slovenšcino in matematiko. Prodam namizno krožno žago. Prodam razne stole, mize. Telefon: Tel.: 071 259 440. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Ima trifazni motor, moci 0,75 kW in 041 583 629. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, 2750 obratov, z regulacijo višine reza Moška obleka, štev. 28, sive barve, in Ticnica 24, Vrhnika. (40 mm) in rezilo s premerom 180 Prodam nov vzidan štedilnik na žametne moške hlace, velikosti 29 – mm. Poklicite na tel. št.: 01 75 65 802. drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). prodam. Obleka in hlace so nove. Tel.: 070 670 933 ali 01 3641 288. Starinsko omaro, kuhinjsko kre-Prodam traktor Zetor 25/11 in denco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 Ženski lovski plašc, številka 42 – stole, klop ... kupim 041 623 165. 625 044. prodam. Prodam tudi zbirko Lovski prirocnik od številke 1 do 43. Tel.: 070 Prodam silažne bale, prva in druga Prodam planinske cevlje, Plani­ 670 933 ali 01 3641 288. košnja. Tel: 041 833 352. ka - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovicno ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 Prodam manjše kose blaga, cena 6 Prodam dnevno sveža prepelicja 861 436. evrov za kilogram, in ostanke volne – jajcka. Narocilo: 041 645 558. za klobcic 1 evro. 040 784 718. Prodam malo rabljena drsna vra-Cebelje družine na 10 AŽ-panjih ta iz polnega smrekovega lesa. Borov- Zaradi selitve ugodno prodam prodam. Vrhnika, tel.: 041 853793. nica, 041 276833. kuhinjo s pomivalnim koritom, jedil­nim kotom (vkljucno s stoli). Telefon: Kupim njivo, travnik ali Zaradi upokojitve kot nekdanja 041 631 556. sadovnjak na Vrhniki ali Stari šivilja ugodno prodam 150 cisto Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. novih zadrg, imam tudi še zelo veli- Zimske gume Goodyear, vrhunske ko razlicnega blaga. Tel.: 01 3641 288 kvalitete, Ultragrip Performance +, Ugodno prodam cisto rodovitno ali 070 670 933. 215/60R16 99H, 72dB, dobis 4 za ceno zemljo za vrt ali sadovnjak. Okolica 3, nove, prodam. Info 041828455. Borovnice. Inf.: 041 631 556. Poslikam cebelje panje (panjske koncnice) s starimi slovenskimi moti- Kože, ustrojene, pet kosov – pro- Prodam suha bukova in hrastova vi. Tel. 041 882 179. dam. So rdece-bele barve, od 1,5 m2 drva v okolici Horjula. Tel.: 071 259 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. 440. Caji dobre misli Terezije Nikolcic – 101 zelišce za ljudi in živali in Mize, nove, tri kose (200 x 100 cm), Prodam silažne bale in seno v pesniška zbirka Pisma za Nemojo aluminijasto ogrodje, vodoodporna kockah s hribovitega terena. Okolica Nika Nikolcica Matužinova sta lahko plošca, montažne noge. Primerne Horjula. Tel.: 071 259 440. darilo za praznicne dni. so za vrt ali drugo zunanjo uporabo. Vrednost obeh je bistveno vecja kot Prodam. Tel.: 071 259 440. Cepilnik za drva – na sveder, moc-njuna cena: knjiga o zelišcih, trda nejše izdelave, z vecjo konico – pro-platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda Išcemo ljubitelja živali za obcasno dam. Velikost konice 53 x 28 cm. Tel.: platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 varstvo psicke (mali angleški hrt) na 071 259 440. €. Vec na terezija.nikolcic@gmail.com Zaplani. Placilo po dogovoru. Alina: ali tel. 041 537 147. Tel.: 040 566 334. Kupim in odpeljem pripravo za izdelovanje butaric – fašk. Tel.: 031 Prodam sušilni stroj za perilo, 640 940. malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodamo nizek strocji fižol Starine Prodam dobro ohranjen avtose­razlicnih oblik in barv. Ponujamo dež Romer King Plus (9 do 18 kg), Kupim stare figurice PEZ. 031 možnost nabiranja za lastno uporabo. cena pod dogovoru (tel. 041 472 -975). 878351. Vabljeni! 041 742 100, 041 943 586. Kupim star mizarski ponk, skrinje, Poceni prodam vrata, 0,9 x 2 m, Prodam suha bukova drva – su-omare, mize, fotelje, vozicke in druge podboj in del stene zimskega vrta z 10 šena tri leta, žagana na dolžino 0,5 m. stare predmete. Tel.: 031 878351. mm in akrilom – 8 m2. Tel.: 041 807 941. Tel.: 041 721955. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe Ostalo Poceni prodam nakovalo in drugo. Tel.: 051 258 936. (»ampus«), razne dele kovaške opreme in nekaj kovaških izdelkov … Vabimo vas na proucevanje Sve-Tel.: 041 721955. tega pisma v majhni skupini na »Inštrukcije« Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, Moško kolo Lombardo Taranto družimo se, delimo izkušnje in prou-400, 24 prestav, velikost kolesa Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 cujemo. Prijave na 040 475 703. 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi 28, menjalnika in prestavne rocke izkušnjami, inštruiram kemijo za NAS CASOPIS 495/30. 8. 2021 C M Y K 83 ŠIRIMO EKIPO OPTIKA S POSLUHOM Išcemo elektroinštalaterja, ki: KER VAM ZNAMO PRISLUHNITI - ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podrocju izvajanja elektro in strelo­vodnih inštalacij - rad dela v ekipi na terenu, je pozitiven in odgovoren - se rad uci in je vedno pripravljen na nove izzive - ima vozniški izpit B kategorije Prošnje pošljite na: Elektro Medic d.o.o.,Gabrce 28,1360 Vrhnika ali email:elektro.medic@siol.net Vec informacij na tel. št.: 01-755-10-13 ali 041 648-655 POKLICITE NAS IN SI ZAGOTOVITE PROST TERMIN IN POSVET Z VAMI VSAK DAN OD PONEDELJKA ­PETKA OD 9:00 DO 17:00 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega casopisa na IDRIJSKA CESTA 42, 1360 VRHNIKA TEL.ŠT: 031/490-908 E-MAIL: optika.damjana@gmail.com KUPON ZA 30€ Popust do 30 EUR ob nakupu soncnih o cal ob nakupu soncnih ocal KUPON ZA Popust do 50 EUR 50€ ob nakupu korekcijskih ocal (okvir, steklo, montaža) ob nakupu korekcijskih o cal (okvir, steklo, monta ža) MERJENJE DIOPTRIJE STROKOVNO IN PROFESIONALNO SVETOVANJE ŠIROKA IN UGODNA IZBIRA OKVIRJEV HITRA IZDELAVA PRIJAZEN POPRODAJNI SERVIS www.monumentum.si Pogrebe izvajamo na vseh pokopališcih. Po dogovoru pridemo tudi na dom. MONUMENTUM d.o.o, Pisarna: Drenov Gric 21a, 1360 Vrhnika E: info@monumentum.si, T: 041 776 436, W: monumentum.si 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrce 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na obmocju obcin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. NAS CASOPIS 495/30. 8. 2021 C M Y K 87 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Gostilne Bistra, se je glasilo: »Menihov vrt.« Prakticne nagrade, kosilo v Gostilni Bistra, prejmejo Katarina Rojc z Brezovice, Vida Toplak iz Žažarja, Tatjana Zalar z Iga, Elizabeta Justin z Vrhnike in Da­ vorin Komar z Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 13. septembra preko elektronske pošte (nascasopis@ zavod-cankar.si) ali preko klasicne (Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu casopisa uniceni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizicno osebo. • Tigrova mast prijateljica, ce mu je izpolnila željo. Skrb Vi ste prvi, ki me je ob igranju himne povabil na ples.« Nekoc, nekoc … »Dragi, najin sin je postal diplomi-»Seveda,« odgovori užalošcena vdova. »Rada bi tigrovo mast, da se nama-Zakaj blondinka ne kupi pralnega »Ja, kam si pa dala toliko denarja v kr­ žem po oceh.« stroja Gorenje? ran pravnik. Lahko sva ponosna nanj.« »Tigrova mast ni za po oceh.« sto?« »Ni problema,« odgovori, »sem Pozdrav Ker se boji, da jo bo perilo zagorelo. »Super, pri njegovih tridesetih letih se »Imamo tašcin pogreb, pa se moram mu dala cek.« namazati po oceh, da mi bodo tekle solze ...« Kandidatka »Zakaj si tega cloveka pozdravil z do-ga bova koncno znebila!« »No, glede ber vecer, ko pa je šele jutro?« »Zato, ker tega. Zdaj je vpisal še podiplomski štu- Ukinitev? se mi stemni takoj, ko ga vidim.« dij. Nekoc bo postal magister.« Minister za notranje zadeve na Cek Umrl je miljonar, za njim je osta-la žaljujoca mlada žena. V oporoki je zapisal, da mu mora dati v krsto ves njegov denar. Na pogrebu jo vpraša Direktor kandidatki za tajnico: »Upam, da niste klepetulja in poslov­nih skrivnosti ne trosite okoli.« »Bo-dite brez skrbi. Lahko vam povem, da imam na banki vec kot 10.000 evrov in to samo zato, ker sem znala molcati.« novoletnem sprejemu pri predsedni­ku. Po vecerji minister zapleše s prvo damo. »Gospa predsednikova, kaj se vam ne zdi, da je že skrajni cas, da bi prepovedali policijske vice?« »Veste, mislim, da je nekaj resnice v teh vicih. Dišave Špelca se z mamico potepa po me-stu. Ko gresta mimo gostilne, se Špelca oglasi: »Mami, mami, tu notri pa diši po ockovem parfumu!« Pacek Tomaž slastno zagrizne v klobaso in mast brizgne Petru po srajci. »Pacek!« mu zabrusi Peter. »Jaz? Sebe poglej!« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 eurogarden.eu