Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	g OO J
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410 j
Leto XII. - Štev. 22 (591)
Gorica - četrtek 2. junija 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Naloge in poklic krščanskih botrov Pq VOJClŠl(GIYI udaril V Tllixiji
Navada, da je pri krstu in pri birmi navzoč boter ali botra, izvira že iz prvega krščanstva. Pri tistih, ki so tedaj kot odrasli hoteli stopiti v Cerkev, je bilo potrebno posebno priporočilo neke osebe, ki je krstnega kandidata dobro poznala in dala poroštvo, da je njegova želja, postati kristjan, resna, in da je vreden, da se pripravlja na sv. krst. Ta priča, ta porok, kot so botra tedaj imenovali, je moral dati pred krstom tudi spričevalo o življenju krstnega kandidata in mu pomagati, da se je dobro pripravil na krst. Pri krstu samem so botri pomagali pri krstnem obredu in potem vzeli novokrščenca v svoje varstvo. Tako so prevzeli odgovornost, da ga bodo še bolje poučili v verskih resnicah in ga vpeljali v krščansko življenje. Ko so pozneje začeli kr-ščevati otroke, so prinesli otroka h krstu botri in v otrokovem imenu odgovarjali na vprašanja Cerkve; s tem so sprejeli jamstvo, da bo krščenec res* vzgojen kot kristjan in da bo tudi živel kot kristjan. Ta skrb za krščansko vzgojo otrok je sicer v prvi vrsti naloga staršev. A ravno tam, kjer so starši pomrli ali zanemarili svojo nalogo, so imeli botri dolžnost, da kolikor mogoče nadomeste starše. Zato so v srednjem veku od krstnih botrov Večkrat zahtevali poseben izpit v verskih resnicah, da so res sposobni izpolniti svojo nalogo. V pripravi na sv. spoved najdemo za botre tudi vprašanje: Ali sem poučeval in krščansko vzgajal svojega krščenca (birmanca)?
L Danes vsebuje cerkveni zakonik natančne določbe o botrih. Cerkev želi, da je Po prastari navadi pri slovesnem krstu, če le mogoče, vedno navzoč boter. Če bi bilo treba otroka v naglici krstiti in bi ne bilo zraven botra, naj bo zraven vsaj Pri slovesnem krstnem obredu, če se ta Ponovi. • Boter mora pri krstu držati otroka ali vsaj roko položiti nanj, da na ta način tudi na zunaj pride do izraza tesna zveza med botrom in krščencem. Med njima nastane namreč posebno duhovno sorodstvo. Boter postane svojemu krščen-cu nekak duhovni oče, ker je v tako važnem in odločilnem trenutku nadnaravnega rojstva za božje kraljestvo sprejel jamstvo za novoporočenca. Zato Cerkev Prepoveduje, da bi bili starši, ki so dali otroku naravno življenje, hkrati botri lastnemu otroku. To duhovno sorodstvo med botrom in krščencem je za Cerkev tako Važno, da ga cerkveni zakonik omenja •ned razdiralnimi zakonskimi zadržki, če bi morda kdaj to prišlo v poštev. Sv. Cerkev opominja botre, naj otroka duhovno res vzamejo za svojega in se zavedajo dolžnosti, naj skrbe za njegovo krščansko vzgojo in sl prizadevajo, da bo novokrščenec tako živel, kakor so pri krstu v njegovem imenu obljubili. Zato erkev tudi posebej določa, kdo sme biti ter, in izključuje od te časti nevredne bi nesposobne. Iste določbe ponavlja cerkveni zakonik pri birmanskih botrih, le tu duhovno sorodstvo ni noben zakon-8ki zadržek. Ker so v starih časih delili sv. birmo navadno takoj po sv., krstu, le bila ena in ista oseba krstni in birmanski boter. Danes pa cerkveni zakonik Prečno zahteva, da je birmanski boter ^rug kakor pa krstni.
Boter in botra sla torej za krščenca ali birmanca nekak duhovni oče, nekaka duhovna mati. Pokojni sv. oče Pij XII. v Svoji okrožnici o Cerkvi kot skrivnostnem *elesu Kristusovem tudi izrecno omenja *n opozarja na njuno vlogo v Cerkvi in 119 njuno odgovornost, prav posebno, če ni več staršev ali če ti zanemarijo svojo dolžnost. Botri so torej nekaki uradni podočniki in namestniki staršev, ki jih Cer-*lCv sama postavlja in jim izroča to na-logo.
bi sedaj vprašali, ali starši pri izbiri botrov gledajo na to nalogo in dolžnost, k* jo bodo botri sprejeli, in ali se botri Si>mi zavedajo, kakšne obveznosti sprej-^jo s tem, da nesejo otroka h krstu ali ®redo vezat birmo, kakšen bi bil odgovor?
Nova obleka, ura in druga darila in primerno praznovanje — na to gledajo starši, v tem se hočejo postavati botri in tega so veseli birmanci. Gotovo so tudi te stvari dobre in lepe in pokažejo, da je med botrom in njegovim varovancem nastalo novo bolj prisrčno in bolj osebno razmerje. A pri tem ne smemo pozabiti na to, kar je najbolj važno in za kar so botri in tudi starši s svojo izbiro sprejeli odgovornost pred Bogom samim: skrb za krščansko vzgojo in krščansko življenje svojih varovancev in duhovno sorodstvo, ki je nastalo med njimi. L. Š.
VOLITVE V JUŽNEM TIROLU
Nedeljske volitve v južnotirolskih občinah niso prinesle posebnih presenečenj. Glavne stranke, SVP in KD, so obnovile svoje položaje, liberalci so nekoliko narasli, socialdemokrati pa nazadovali.
Predsednik vlade Tambroni jf poslal kanclerju Raabu pismo v zvezi z rešitvijo južnotirolskega vprašanja.
Pretekli teden je vojska pod vodstvom Kemala Gursela izvedla v Turčiji državni udar ter prevzela začasno vso oblast v svoje roke. Do preobrata je prišlo nepričakovano in brez prelivanja krvi. Vse se je izvršilo in odločilo v nekaj urah. — Začelo se je o polnoči istočasno po vseh turških mestih, tako da ko so se meščani zjutraj zbudili, so že imeli novo vojaško vlado. V prestolnici Ankari so pri zrušenju Menderesove vlade imeli glavno vlogo mladi kadeti iz vojaške šole, ki so že prejšnjo, soboto z javno demonstracijo po mestnih ulicah resno opozorili vlado, da se ne strinjajo z njenimi izjemnimi ukrepi, ki jih je podvzela proti politični opoziciji republikanske stranke. Najprej so obkolili palačo predsednika republike Bajarja, ga zbudili iz spanja in nato aretirali in od-
Varnostni svet zavrni! Sovjete
ogokrat so odločilni vse drugi nagibi oziri, posebno pri birmanskih botrih.
Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku je s sedmimi glasovi proti dvema (Sovjetska zveza in Poljska) zavrnil sovjetsko zahtevo, da obsodi Združene ameriške države zaradi kršenja sovjetskega zračnega prostora po letalu »U-2«, ki so ga Sovjeti 1. maja sestrelili nad Uralom. Vzdržala sta se zastopnika Tunizije in Ceylona.
Tako je ta propagandistični sovjetski manever propadel tudi na tem visokem mednarodnem forumu, kakor je bilo po polomu pariške konference neizbežno pričakovati. Malo verjetno je zato, da bodo Sovjeti zadevo o »U-2« predložili še Glavni skupščini, potem ko so videli, kako so žalostno pogoreli v Varnostnem svetu, kjer jih niti afriško-azijske države niso podprle. Zato je še manj verjetno, da jih bodo v Glavni skupščini.
Pred glasovanjem o sovjetski zahtevi je med ameriškim in sovjetskim delegatom prišlo do ostrega besednega dvoboja, kakor se je normalno dogajalo v času hladne vojne. — Gromiko je v zelo surovi obliki, v pravem žargonu hladne vojne, zahteval, da mora-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
Zločinec Eichmann v rokah pravice
Adolf Eichmann, bivši nacistični hierarh, obtožen, da je organiziral pokol 6 milijonov Judov, je padel v roke pravice. Po navodilih nekega poljskega begunca so ga »vzeli« iz neke arabske države ter ga pripeljali v Izrael. Policija drži potek njegove aretacije v strogi tajnosti, vendar je vse izraelsko ljudstvo sprejelo vest o aretaciji njihovega najhujšega uničevalca z velikim zadoščenjem. Eichmannu se je posrečilo, da se je 15 let skrival pod tujim imenom. Do leta 1950 je bival v Nemčiji. Po končani vojni leta 1945 so ga Ame-rikanci prijeli v Avstriji, a ker je bil oblečen v navadnega vojaka in se je predstavil pod drugim imenom, so ga izpustili. Zadnja leta druge svetovne vojne je nosil čin polkovnika SS-ovcev. On je prvi vojni zločinec, obtožen množičnega uničevanja Judov, ki je prišel v roke izrae-litskih oblasti. Bonnska vlada ne bo zahtevala njegove vrnitve in tako bo Eichmann sojen po pravilih izraelskega sodnega prava in bržkone obsojen na smrt na veša-lah. Po prvih zasliševanjih v Tel. Avivu je Eichmann izjavil, da bo vse izpovedal in tako »osvetlil marsikatero točko zgodovine,« ki Nemcem prav gotovo ne bo delala časti.
jo Združeni narodi obsoditi Ameriko zaradi vohunskega poleta nad sovjetskim ozemljem z letalom »U-2«, kar je imenoval »premišljen in vnaprej pripravljen napad«, ki da nima primere v mirnem času. Odklonil je Eisen-hovverjev načrt o »odprtem nebu«, češ da je namen ameriškega predloga vršiti spionažo nad sovjetskim ozemljem, ter zopet napadel ameriške voditelje.
ODGOVOR CABOTA LODGEA
Ameriški zastopnik Cabot Lod-ge je Gromiku odgovoril, da niso ZDA zagrešile nikakršnega napada. Tudi ni resnična sovjetska trditev, da je Amerika zagrozila z novimi preleti sovjetskega ozemlja. Sam predsednik Eisenhovver je uradno povedal, da ne bodo poletov obnovili. Ponovil je, da so ZDA pripravljene pogajati se s Sovjetsko zvezo za sporazum o tako imenovanem »odprtem nebu«. — Sovjetska zveza, je dejal Lodge, je 22 državam v enem letu zagrozila s silo, zato se ne more predstaviti Varnostnemu svetu s »čistimi rokami«. V veliko presenečenje vseh je nato pokazal a-meriški grb iz lesa, ki ga je sovjetska vlada podarila ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu in v katerem je bila nameščena priprava za prisluškovanje. Lodge je izjavil, da so Sovjeti razdelili na stotine takih »daril«.
Naslednji dan je Varnostni svet odobril resolucijo Argentine, Tunizije, Ceylona in Ekvadorja, ki priporoča ponovna pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Za resolucijo je glasovalo devet držav, le Sovjetska zveza in Poljska sta se glasovanja vzdržali.
MALINOVSKI GROZI
V kako histeričnem in vojno-hujskaškem ozračju živijo voditelji Sovjetske zveze, priča govor maršala Malinovskega, ki je govoril v Moskvi pred zbranimi u-darniki iz vse Rusije. Potem ko je prav po Hitlerjevo prostaško ozmerjal vse zapadnjake in do devetih nebes povzdigoval vojaško moč Sovjetske zveze, je povedal, da je dal povelje vsem komandantom raketnih izstrelišč, naj takoj z raketami napadejo ono letališče, s katerega bi se dvignil kak tuj zrakoplov, da poleti nad Rusijo ali njene satelite.
V Rusiji se je torej pojavil novi Hitler.
peljali s seboj. V prav tako dramatičnih okoliščinah so ujeli predsednika vlade Menderesa, ko se je peljal z avtomobilom v nek kraj na deželo, kjer je bilo napovedano zborovanje. Toda namesto na zborovanje so mu častniki z vojaškim helikopterjem prestregli pot in ga prisilili, da jim je sledil.
Aretirali so tudi vse ostale člane Menderesove vlade. Proti jutru je prispel v Ankaro z letalom general Kemal Gursel, ki je sam prevzel oblast. Takoj so po radiu sporočili, kaj se je zgodilo ter obljubili v kratkem nove državne volitve in spremembo ustave. V sporočilu je tudi rečeno, da se je vojaštvo odločilo za ta korak, da prepreči državljansko vojno. Oborožene sile ostanejo na oblasti do prihodnjih volitev. Potrdili so tudi zvestobo Turčije Atlantski zvezi, Obrambnemu paktu Srednjega Vzhoda (CENTO) ter načelom Združenih narodov.
Turčija je bila že od aprila v vrenju, ko so začeli visokošolci demonstrirati proti Menderesovi vladi in zahtevali njen odstop, ker je slednja začela vedno bolj preganjati opozicijo in omejevati politično in tiskovno svobodo. Namesto da bi Menderes kaj popustil, je spor še poostril in uvedel obsedno stanje po vsej državi ter se pri tem zanašal, da ga bo vojska brezpogojno podprla. Toda ko mlade sile enkrat začutijo v sebi željo po svobodnem demokratičnem izživljanju, skoro ni sredstva, ki bi mogel njihov pohod ustaviti. Tako se je zgodilo na Poljskem, na Madžarskem, na Koreji in sedaj v Turčiji z razliko, da se v zadnjih dveh deželah ni nihče vmešaval, kakor so se Sovjeti na Madžarskem, kjer so zaenkrat zmagali tanki in bajoneti. Toda zadnja beseda tudi tam ni še izrečena. Tega se zavedajo tudi Sovjeti in ostali komunisti.
MENDERESOVE KRIVDE
V zvezi z dogodki v Turčiji se je treba vprašati, kaj je takega zakrivil bivši predsednik turške
vlade Menederes, da se je tako osovražil ne samo pri svojih političnih nasprotnikih, ampak pri vseh, ki jim je bila usoda in rast demokracije v Turčiji resnično pri srcu. Kakor svoj čas na Koreji, tudi v Turčiji ni šlo za komunistično ali socialistično opozicijo, ampak za opozicijo demokratičnih strank, katerih pristaši so prav taki rodoljubi in demokrati, kot so bili pristaši vladne stranke, predno so začeli državno oblast enostransko izrabljati.
Menderesova vlada, ki je prišla na oblast leta 1950, je brez dvoma napravila mnogo za Turčijo. Zgradili so jezove, napravili nove tovarne in šole, tako da se je proizvodnja znatno dvignila. Prav zaradi tega je deželo zajela inflacija, zaradi česar se je kmalu znašla v velikih finančnih in gospodarskih težavah. Z izdatno ameriško pomočjo bi bivša vlada lahko marsikaj olajšala, toda posvetila je vse preveč skrbi vojski in pri tem zanemarjala ostalo gospodarstvo. Treba je priznati, da ima Turčija eno najbolj kompaktnih in izvežbanih vojsk v okviru Atlantskega pakta, toda narod je kljub temu ostal v precejšnji zaostalosti in revščini; vlada pa je postajala vedno bolj avtokratska ter je v vsaki opoziciji ali kritiki videla sovražnika ali izdajalca.
Omejila je svobodo tiska, ki je čuvaj demokracije; več časnikarjev je zaprla (znan je primer 72-letnega Ahemeda Yalmina, ki ga je bivša vlada zaprla, ker jo je kritiziral). Toda Menderes je pozabil, da mu je pred desetimi leti prav njegov odločen protest proti tiskovnim omejitvam pomagal, da je prišel na oblast. Sedaj so mu omejitve, ki jih je sam uvedel, bile v padec.
NOVA VLADA
Medtem so v Ankari že sestavili novo začasno vlado. Njen predsednik je general Gursel. Bajarja, Menderesa ter razne bivše ministre in poslance so zaprli. Najbrž bodo pozneje prišli pred sodišče.
Sklepi glavnega odbora KD
Po šestih dneh zasedanja je vsedržavni svet Krščanske demokracije zaključil svoje delo v pe: tek opolnoči z odobritvijo zaključnega poročila, ki je neke vrste kompromis med vsemi notranjimi strujami v stranki. Iz tega potrdila je razvidno, da se Krščanska demokracija v sedanjih okoliščinah ne more nasloniti ne na levičarje in ne na desničarske sile. To je jasno povedano v zaključnem poročilu, ki je neke vrste Magna carta za bodoče delovanje stranke in v katerem beremo, da je izključena vsaka organska naslonitev na desnico kakor tudi na levo, dokler se ne razčisti položaj v italijanski socialistični stranki.
Nadalje je v poročilu poudarjen sredinski značaj politike Krščanske demokracije in kar je za e-notnost stranke zelo važno, so vsi zastopniki vseh struj odobrili glavno poročilo strankinega tajnika Mora, kateri je branil politiko levičarske sredine ter izključil vsako drugo pot za bodoče delo stranke. Polemiziral je tudi z Liberalno stranko in njenim voditeljem Malagodijem, kateremu je očital, da je dejansko onemogočil sodelovanje med obema skupina-
ma. To se je zgodilo zaradi njegove neobčutljivosti za probleme sodobne družbe, za zahteve ljudskih množic in za poslanstvo KD, ki je po svojem bistvu sicer sredinska, toda proti levici premikajoča se stranka.
Moro je obravnaval tudi vprašanje o sodelovanju z Nennijevi-mi socialisti ter trdil, da je treba načeti vprašanje o pripustitvi ital. socialistične stranke v demokratično igro ter se zavzel, da bi prišlo, ko bi čas in razčiščenje v vrstah socialistov dozorela, do sre-dinsko-levičarske vlade.
Zaključek vsega po končanem zasedanju osrednjega odbora vladne stranke je naslednji: načelno so zaprli vrata tako na desno kot na levo, toda kljub temu bodo struje še nadalje branile vsaka svoje stališče. — To pomeni, da Krščanska demokracija kljub več mesecev dolgemu notranjemu sporu ni še v stanu se jasno odločiti, katero pot ubrati, ampak še vedno čaka, da se politično obzorje razjasni prej pri drugih strankah. Če bo do razčiščenj a prišlo na eni ali drugi strani ali na obeh, bo pokazala bodočnost. Zaenkrat ni moč ničesar pričakovati.
NAS	TEDEN
Francoski visokošolci romajo
5.6. nedelja: Binkošti-, Prihod Sv. Duha
6.6. ponedeljek, binkoštni, nezap. praznik: sv. Horbert, škof
7. 6. torek: sv. Robert, opat
8.6. sreda, kvatrna: sv. Medard, škof
9.6. četrtek: sv. Primož in Felicijan, m.
10.6. petek, kvatrni: sv. Marjeta, kr., v d.; sv. Bogomil, škof
11.6. sobota, kvatrna: sv. Barnaba, ap.
SF. MEDARD (f 545) je bil rojen v Pi-kardiji na Francoskem. Ze zgodaj je kazal znake svetosti. Postal je. duhovnik. Sv. Remigij, ki je spreobrnil od poganstva
francoskega kralja Klodovika, ga je posvetil za škofa.
Bil je zelo usmiljen. Rad je pomagal revežem. Posebno je pa skrbel, da bi mladina živela čista. Uvedel je tako imenovano rožno slovesnost. Tista dekle, ki se je med letom posebno odlikovala v pobožnosti in zglednem življenju, je prejeld nagrado in venec iz rož.
Take tekme so pač odličnejše kot poganske lepotne tekme v našem času. Da je kdo lep, ni njegova zasluga. Da živi krepostno, pa je.
Sv. Medard je zavetnik vinogradnikov in poljedelcev.
Binkošti
Binkošti so praznik Sv. Duha in tretji naj večji praznik v letu. Prva dva (Božič in Velika noč) sta posvečena Zveličarju, tretji pa Svetemu Duhu. O Zveličarju veliko pišemo in po navadi več vemo. Sveti Duh je pa na splošno manj znan, skoraj nepoznan in le malo češčen. A te vrste vera gotovo ni popolna in ne globoka. Globoka vera zahteva in predpostavlja veliko ali vsaj vso potrebno versko izobrazbo. Skrbimo za vedno večjo vedsko izobrazbo! Premišljujmo radi in preučujmo verske resnice in poglabljajmo se v sv. veri, da je ne bomo nevredni! Ljudje zelo radi razpravljajo o zadevah tega sveta, ki je plehek in minljiv, za Boga se pa tako malo brigajo. O Njem ne vedo skoraj ničesar, zlasti o tretji božji osebi, kar je brez dvoma izredna škoda. O Svetem Duhu bi mogli napisati obširno razpravo, kar pa tu ni mogoče. Omejimo se na glavne resnice, ki so sledeče:
1.	Sveti Duh je hožjci oseba, večna, vsemogočna in neskončno popolna. Sv. vera nas uči, da biva poleg Boga Očeta in Boga Sina Jezusa Kristusa tudi Sveti Duh, tretja božja oseba z imenom To-lažnik. Tudi ta oseba je pravi Bog, ki od vekomaj biva in nikoli ne mine. Sveti Duh je torej duhovno bitje, ki nima telesa. On je čisti, breztelesni Duh, večen, neustvar-jen in neumrljiv, vsemogočen in neskončno popoln. Ko se pokrižamo, imenujemo Sv. Duha. Enako, kadar molimo »Čast bodi...«,
vero in podobno. V njegovem i-menu smo bili krščeni, birmani, neštetokrat blagoslovljeni in odvezani od naših grehov. Častimo ga v litanijah, angelskem češče-nju, s sv. mašo, z raznimi molitvami, zlasti z molitvijo »O pridi, Stvarnik Sveti Duh!«
2. Sveti Duh je naš božji Prijatelj, Spremljevalec, Varuh, Vodnik in Tolainik. Mi smo šibki in nebogljeni, dostikrat v temi, brez moči in brez tolažbe. Potreben nam je Sveti Duh. On je naš božji Prijatelj, 'trajni Spremljevalec, zvesti Varuh in nevidni Tolažnik. Ljubimo ga brezmejno, častimo in molimo!
3. Sveti Duh je naš Posvečevalec in Delivec nebeških darov. On nam daje milosti, On nas posvečuje od zibeli do groba. On nas spremlja povsod, je vedno z nami, vedno blizu. On biva v naši duši. On nas bistri, razsvetljuje, uči in poučuje, krepi in navdihuje, daje nasvete, vliva lepe misli in želje, On nas varuje, tolaži in vedri. Njegovi posebni darovi so tile: dar modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti, strahu božjega. Naštetim dodajmo še razne druge milosti, dar resnice, spoznanja, dobrote, ljubezni in svetosti. Prosimo goreče za te darove! Prosimo Svetega Duha, naj reši svet, naj spametuje ljudi, naj jih zboljša, prenovi in posveti! Človeštvu je namreč nadvse potrebna božja milost, resnica, dobrota, ljubezen in svetost. Pridi, Sveti Duh, napolni naša srca in vžgi v njih ogenj Svoje ljubezni !
Ctrkv
življenja
Pasijonske igre v Oberammergau
Pasijonske igre v Oberammergau, o katerih je že pisal Kat. glas in ki se ponavljajo vsakih deset let, so se začele dne 17. maja. K otvoritveni predstavi je prišlo 5200 povabljenih gostov, ministrov, državnikov in časnikarjev iz vsega sveta. Od 5000 prebivalcev, ki jih ima Oberammergau, jih 1400 sodeluje pri raznih vlogah. Glasbeni zbor šteje 64 oseb: 12 tenorjev, 12 basov, 20 sopranov in 20 altov. Letos vodi — že petič — vso režijo Geory Lang. Prvič so igrali »Pasijon« 1. 1634 vsled zaobljube, ker je leto prej kuga pograbila v istem kraju 84 oseb. Seveda se je igra v tem času dosti spremenila in spopotnUa, predno je dosegla današnji višek svetovne kulturne prireditve. Posebno letos ima še večji pomen, ker sovpada s svetovnim evharističnim kongresom v Munchenu.
Čudno je, da dopisnik Pr. dnevnika pri tej svetovni kulturni prireditvi ni videl nič drugega kot dobiček, ki ga bo baje prinesla. Ali se Primorski res ne more dvigniti nad materijo in nad denar?
Udruženje katol. študentov Afrike
Japonskega kardinala pozdravljajo v domovini
Ob vrnitvi iz Rima so prvemu japonskemu kardinalu Tatsuo Doi-ju v Tokiju pripravili navdušen sprejem. V cerkvi katoliške univerze v Tokiju je bila najprej zahvalna pesem, nato je sledila veličastna manifestacija na trgu pred cerkvijo. Jasno se je pokazalo, da se japonski katoličani čutijo zelo počaščene, ker jim je sedanji sveti oče dal prvega kardinala.
Medtem ko se afriška ljudstva prebujajo in zahtevajo osamosvojitev v političnem in socialnem oziru, jim stoji Cerkev ob strani z vso svojo materinsko ljubeznijo. V dokaz temu je tudi zanimanje cerkvenih krogov za vzgojo afriške študirajoče mladine. Deset let že obstoje na raznih katoliških univerzah v Evropi u-druženja afriške mladine, ki se pripravlja, da bo nekega dne kot katoliška inteligenca prevzela vodstvo v svojih deželah. Letos so se vse te različne organizacije študentov povezale v eno samo osrednjo organizacijo.
Svoje posebne probleme obravnavajo ti afriški študentje na letnih kongresih, kjer se zberejo z vseh univerz. Tako se je vršil letos v Berlinu V. kongres afriške mladine v dneh od 4. do 13. aprila pod vodstvom berlinskega nadškofa in kardinala Doeptnerja. Zbranih je bilo okrog 2.000 študirajočih fantov in deklet raznih afriških pokrajin obenem z evropskimi tovariši, ki študirajo na mnogih evropskih u-niverzah. Glavno vprašanje, s katerim se je kongres ukvarjal, je bilo delo v luči katoliške vere.
Pasijonske igre v Avstriji
Kongres kmečkih delavcev v Lurdu
Od 26. do 29. maja se je vršil v Lurdu svetovni kongres mladih kmečkih delavcev. Iz vseh delov sveta se je zbralo 25 tisoč fantov. Preučevali so vprašanje lakote v svetu. Poleg predavanj so bili tudi kulturni nastopi.
Francoski visokošolci prirede vsako leto posebno romanje k Naši ljubi Gospe
Za zmago duha
v Chartres. Letos se je tega romanja, ki ga večinoma opravijo peš ob molitvi in skupnem petju in drugih nabožnih vajah, udeležilo kar 16 tisoč v dveh razdobjih v letošnjem mesecu maju. V prvi skupini od 7. do 8. maja je bilo nad 8 tisoč udeležencev iz raznih fakultet; prehodili so čez 50 km in vmes razpravljali in meditirali to vodilno misel: duhovnik in mi.
Nadškof Gregor Barbarigo iz Padove v svetniški gloriji
Sv. oče Janez XXIII. je na praznik Kristusovega vnebohoda v lateranski baziliki proglasil za svetnika padovanskega kardinala in nadškofa Gregorija Barba-riga, ki je umrl pred 250 leti. Izrednost te svečanosti ni bila samo v tem, da je sv. Cerkev proglasila za svetnika moža, ki je umrl pred 250 leti, temveč tudi v tem, da je kardinal Gregor Barbarigo dosegel čast oltarjev, ne da bi zato bil potreben običajni in dolgotrajni proces, ter da se je proglasitev med svetnike izvršila v lateranski baziliki in ne v baziliki sv. Petra. Sv. oče je s tem hotel oživiti starodavni običaj, ko so proglašali svetnike tudi v lateranski baziliki. Zadnjič se je to zgodilo pred 224 leti. Svetega očeta je ob vstopu v lateransko baziliko pozdravil bogoslovec iz zavoda Capranica don Paolo Gianuzzi. V pravilih rimskega ceremoniala je namreč določeno, da mora sv. očeta pozdraviti gojenec iz zavoda Capranica, če na praznik Kristusovega vnebohoda obišče lateransko baziliko. Izrednim »podvigom« sedanjega sv. očeta Janeza XXIII. se nihče več ne čudi. Sv. oče je v svojem govoru poudaril izredne čednosti in svetniško življenje novega svetnika, ki ga je zlasti padovansko ljudstvo kot takega že stoletja častilo. Že to dejstvo, je poudaril sv. oče, zadostuje, da brez uradnega procesa lahko proglasimo za svetnika nekoga, ki ga ljudstvo tako časti.
Slovesnosti v lateranski baziliki je poleg velikega števila domačinov in tujih vernikov prisostvovalo tudi 28 kardinalov, nad sto škofov in nad 10.000 vernikov iz Bergama, Padove in Benetk.
Mnogo težkih problemov muči danes svet. Eden izmed teh je velika moralna pokvarjenost zlasti med mladino. Nastala pa je kot sad neštetih življenjskih zmot, ki jih je zasejal kulturni liberalizem. Oznanjal je ta neomejno svobodo v vsem, Kristusov nauk pa je hotel zapreti med štiri stene svetišč.
Kje je zdravilo proti vsemu temu? Seči je treba po duhovnem orožju zoper pogubne sile sveta, strasti in hudobnega duha. Le duh lahko premaga materijd.
Cerkev, vedno v vseh stoletjih, zvesta nauku svojega Ustanovite-Ija, dela na vse načine za zmago duha. Za to zmago uporablja duhovno orožje raznih vrst: molitev, žrtve, zakramente. Čim bolj ogroža zmago duha hudobija ljudi, tem bolj temeljita sredstva u-porablja Cerkev.
V teh časih se posebno obrača na trpeče: bolne, preganjane, zapuščene, s prošnjo, naj svoje trpljenje darujejo Bogu za zmago resnice in pravice. Koliko zakladov trpljenja se izgubi. Bolniki n. pr. veliko trpijo, a brez milosti božje v duši, brez miru z Bogom, ne da bi svojo bolezen in trpljenje z njo združeno darovali Bogu. Tako dan za dnem zametujejo neizmerno bogastvo. Podobni so ljudem, ki mečejo v ogenj kupe denarja ali na gnoj vreče kruha, ko okrog njih tisoči umirajo za lakoto.
Koliko bi s svojim trpljenjem lahko naredili za človeštvo, za sv. Cerkev, za spreobrnjenje poganov in grešnikov, za porast duhovniških poklicev.
Marija je v Fatimi med drugim priporočila tudi posvečenje trpljenja. In našli so se velikodušni ljudje, zlasti med tistimi bolniki, ki so dalj časa prikovani na bolniško posteljo, in so se obvezali, da
imcften, OWob®ff#it
Munchen: Del kongresnega prostora ob času »Oktoberfesta«, največje ljudske veselice na svetu. V ozadju je cerkev svetega Pavla. Tu bo glavni prostor za verske manifestacije ob evharističnem kongresu; imenuje se tudi Teresienvviese, Terezijln travnik, in je silno velik trg. Na njem bodo pripravili za kongres 750 tisoč sedežev in prav toliko stojišč. Poleg tega bo še lahko parkiralo 35 tisoč avtomobilov.
Kristusovo življenje v slovenščini
V južnoavstrijski vasi Kirchschlag se že nad 30 let vrše od 1. maja do 30. oktobra vsako leto posebne pasijonske igre, pri katerih nastopa 282 oseb. Predstave vodi lamošnji župnik in se vrše vsako nedeljo, na zapovedane praznike in petkrat ob sobotah ob 13h popoldne.
Letos so otvorili novo veličastno dvorano, kjer je prostora za 1200 gledalcev; otvoritvenih svečanosti so se udeležili tudi razni avstrijski ministri s predsednikom Raabom na čelu. Lani si je te »skrivnosti trpljenja« ogledalo nad 47.000 ljudi.
Slovenci smo znani, da silno čislamo in ljubimo lepo knjigo. Spominjam se, kako sem bil presenečen, ko sem v osmi gimnaziji zagledal v neki ljubljanski knjigarni italijanske nevezane knjige. Takrat sem prvič opazil silno razliko med slovensko in tujo opremo; italijansko ter francosko, s katero sem se spoprijaznil v knjižnici francoskega krožka v Mariboru. Silna razlika, ki prijetno vpliva na znanosti željno dušo mladega dijaka.
Se več! Slovenci veliko beremo. Vsaka primerjava je zelo nevarna in tvegana. Zato je težko trditi, da smo najbolj, na-čitan narod, a morda bo tudi to res, če se omejimo na branje knjig in izključimo listanje modernih revij in ilustracij, ki velikokrat napravijo več škode kot pa koristi za duhovno izobrazbo naroda. Nekje sem slišal, da je bila baje predvojna Ljubljana po tisku na prvem mestu v Evropi. Lepo priznanje slovenskemu ustvarjajočemu duhu!
Veliko beremo in pišemo, vendar se zaradi maloštevilnosti ne moremo vedno kosati z velikimi narodi, ki nas prekašajo ne po talentih, temveč po milijonskih močeh. Razumljivo je, da ne zmoremo u-
Pred drugimi ima prednost, da segajo po njem istočasno učenjaki in srednje bodo stalno živeli v milosti božji ter svoje trpljenje vdano prenašali za velike zadeve sv. Cerkve in človeštva. To so nekateri prostovoljci, ki delajo za zmago Kristusovo na zemlji. Toliko jih je že, da sestavljajo pravo gibanje, saj štejejo okrog 50.000 članov. Pij XII. in tudi sedanji sv. oče sta dala gibanju svoje odobrenje in svoj blagoslov.
Tudi med nami so bolniki, tudi mi potrebujemo božjega blagoslova pri delu za duše. Tudi mi imamo mnogo problemov, ki nam jih lahko pomaga rešiti samo Bog. Bolniki, priskočite na pomoč! Darujte svoje trpljenje Bogu za naše velike skupne zadeve! Stalno življenje v milosti božji in ydano prenašanje trpljenja je velik apostolat!
v
tc
v
v
v<
lo
n
št
D>
ic
to
«i
ol
dc
id
Trdeča pesem—
ne
Po
b
iti
Pc
v
tii
ie
ce
na
Kardinalu Alojziju Stepincu.
In maršalom, sodnikom, navadnežem.
Sklonili se nežno so vame časnikarji,
med peskom in mizo: »Lojze je mrtev.«
Vedoč, da je pozno, so šli. Da, pozno je,
ysepovsod strehe spijo,
le veter, nevidni veter,
šepeta,
in
Lojze ni mrtev.
h
ie i 'el
VS;
na
in
'nt
ste
ko
i»i
"it
Zasmejem se.
Niti Večernica ne dvigne trepalnic, ne. Niti beli mornarji.
A Lojze ni mrtev, le Kristus mrtev?
In sveti Lavrencij?
Spretni valovi so vrgli smeh v odmev morja, oj, ribe, praznujmo!
Nekdo mi nalije v kozarec mesečin — oprostite, gospodje, piva ne zmorem — nek pes mi zapoje sonato Vse Snovi, rože pristavijo proletarske slaščice: noč je kakor dan, ko mre zmagovalec.
Vladimir Kos, Japonska iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiinii
stvariti vsega sami, posebno ne v znanstvenem slovstvu. Dosledno smo prisiljeni segati po prevodih, kar ni samo na sebi nič sramotnega, saj prav isto delajo v večji ali manjši meri tudi večji narodi.
Velika vrzel v slovenskem duhovnem slovstvu je pomanjkanje znanstvenega Kristusovega življenjepisa. Vsakdo razume, kakšne važnosti je tako delo za katoličana, ki bi rad prišel do bolj globokega in utemeljenega spoznanja Njega, ki je točka, ob kateri se ločujejo duhovi. Tu in tam so sicer bili tudi pri nas razni' poizkusi, kjer so se pisci poglabljali v posamezna vprašanja; med vsemi je bilo še najbolj popolno delo Jegličeva knjiga Mesija, a tudi ta ima poleg svoje starosti tudi kot življenjepis svoje hibe.
Slovenski znanstveniki so si pomagali s tem, da so segali po tujih piscih. A za to je bilo treba obvladati jezike, do česar se pa ne prikopljejo vsi. Od tu nujna potreba, da moramo prej ali slej izpolniti to vrzel.
Dela sc je lotil gospod Rafko Vodeb in se vrgel z vso dobro voljo na prevod Ric-eiottijevega Kristusovega življenjepisa, ki danes po vsem svetu uživa največji uspeh.
izobraženi ljudje, katoličani in pogani, odkritosrčni iskalci resnice in boja željni nasprotniki. Z eno besedo vsi, kateri želijo temeljito spoznati veličino človeka -Boga, ki je središče svetovne zgodovine.
Pisatelj živi v Rimu in je vse svoje življenje posvetil študiju sv. pisma. S knjigo »Zgodovina Izraela« je postal svetovno znan. Na življenjepis Kristusa pa dolgo časa sploh mislil ni. Do sklepa je prišel kar slučajno. Med prvo svetovno vojno se je znašel v sprednjih jarkih. Spoznal je, da je položaj zelo resen, da je v življenjski nevarnosti. Zaobljubil se je, da bo napisal Odrešenikov življenjepis, če se bo vrnil’ zdrav na svoj dom. Bog ga je uslišal in Ricciotli je ostal mož-beseda. Pri delu ga je gnala želja, da bi čimprej izpolnil zaobljubo in se ni oziral na zahteve učenjakov, kaj šele bralcev. Kakšno začudenje, ko je videl, da so vsi navdušeni nad novim Kristusovim življenjepisom. Od vseh strani so se kopičile laskave pohlale in čestitke. Razprodaja sama je dejstvo še potrdila. Kljub temu da je njena vsebina verskega značaja, je posekala vse druge italijanske knjige. Izreden uspeh! Odkar je izšla, nadaljuje svojo zmagoslavno pot; vsako leto pokupijo približno eno izdajo in prevodi se množijo dan za dnem. Pravoslavni Grki so jo prevedli v moderno grščino, na Daljnem Vzhodu pa je izšel prevod v kitajščini in japonščini.
Na kratko povedano, Ricciotlijev Kristusov življenjepis je danes med vsemi najbolj razširjen in priljubljen po vsem svetu. Na polici še tako revnega ljubitelja lepih knjig je na častnem mestu lepo vezana Ricciottijeva knjiga.
Po zaslugi pesnika Vodeba bo mogel vsak Slovenec vzeti v roke to knjigo i'1 jo prebrati v materinem jeziku. Marsikomu bo učinkovito sredstvo za temeljitejše spoznanje Junaka našega odrešenja 'n mu bo poživilo plamen ljubezni do našega Gospoda.
Kako bi bilo lepo, da bi Kristusov življenjepis prestopil prag vsake slovenske družino!
Naj bi slovenski fant in dekle z veseljem segla po tej življenjski knjigi.
Ob dolgih zimskih večerih bo prijetne gradivo za pripravo na nedeljsko praznovanje. — Knjigo bo izdala Celovška MO” horjeva družba.
M. Jezern|k
I
K
''Hi
'i|
'Or
Vi
A,
ro
Vi
%
C
v
Praznik koroške pesmi V Čilu se zemlja še trese
Pri tolikih nelepih novicah s Koroške v zadnjem času je prav prijetna redkost to’ kar lahko danes poročamo, in sicer Zmagoslavje slovenske pesmi v Celovcu, v nedeljo 29. maja.
Mi, ki smo se iz Gorice podali na slovensko Koroško, smo se napotili v Celovec z iskreno željo, da se udeležimo Mike manifestacije Zveze pevskih dru-stev, ki je koncert priredila v celovškem Domu glasbe (Konzerthaus). Hoteli smo sodoživljati veselje koroških bratov in Z°Pet pokazati, da čutimo z njimi v srečah in manj srečnih okoliščinah, saj smo °boji zamejski Slovenci povezani v p o dobni usodi, in zato je treba, da smo Združeni tudi v našem delovanju.
Zveza pevskih društev, ki je priredila Celjski koncert, je nastala iz globoke Potrebe po povezavi vsega pevskega dejanja med katoliškimi prosvetnimi dru-stvi in skupinami na Koroškem v Rožu in Podjuni. Upati je, da se bo pozneje tudi ” Zi/i dalo poživiti slovensko kulturno uvljenje. Pevski zbori so se zavedali, da ,e treba za bolj uspešno delovanje neke Centrale. In to se je prvič zgodilo prav ^ tem koncertu.
ko smo vstopili v veliko dvorano koncertnega doma, smo bili nadvse pri-,etno presenečeni. Ljudstva je kar mrgo-in bati se je bilo, da sploh ne bodo
vsi
mogli v dvorano. Prireditelji so nam
N
osrednji zbor). Tudi ti zbori so izme-
r«/a
s severnega dela Vrbskega jezera,
! %
'rov kar stopnjevalo. Videli smo res-
starosti in stanov. Slišali smo o velikem navdušenju s strani pevcev samih, ki jih je nedeljska prireditev še bolj podžgala za nadaljevanje začetnega dela. Vse to pa je potrdila že množična udeležba sama. Ta pevski nastop je prav gotovo utrdil slovensko zavest v srcih neštetih Korošcev, zbudil je tiste, ki so dosedaj še stali ob strani. Končno je bila to mogočna afirmacija dejavnosti katoliške prosvete na Koroškem: in to je že zadosten porok za nadaljnje uspehe.
Koncerta so se udeležili poleg vseh slovenskih koroških predstavnikov tudi zastopniki cerkvenih in državnih oblasti. Krškega škofa je zastopal kanonik Zech-ner, prisotni pa so bili še namestnik deželnega glavarja, nekateri državni in deželni poslanci ter druge osebnosti.
Goriški Slovenci, ki smo na tej veličastni prireditvi zastopali katoliško prosveto na Goriškem, še enkrat prav iz srca čestitamo našim koroškim bratom za nedeljsko slavje in jim voščimo, da bi se jim tudi v drugih ozirih »vremena zjasnila«. Prav iskreno si želimo, da bi nam kmalu prinesli tudi na Goriško svojo vedno lepo koroško pesem.	^	3
Položaj v južnoameriški republiki Čile je strašen. Od nedelje 22. maja dalje se zemlja še vedno trese. Zdi se, da je vse usojeno na opustošenje. V zadnjih dneh je močan potresni sunek, spremljan od podzemeljskega bobnenja, močno prizadel pokrajini Valdivia in Osorno. Obalne kraje pa bičajo močni morski potresi, valovi, tudi do 7 metrov visoki pometajo na svoji poti vse in spreminjajo lice pokrajine. Morski potres je zajel morja od čilske o-bale in preko Havajskih otokov do obale Japonske. Tu je uničil nešteto naselij, pokončal naprave iskalcev biserov in školk. Mnogo otokov je dobesedno izginilo. Veliki morski valovi, ki so brzeli s hitrostjo 700 km na uro, so dosegli tudi Sibirijo. Najstrašnejši pa je položaj v čile. Na sto-tisoče in stotisoče ljudi se v dolgih kolonah pomika proti notranjosti dežele z u-panjem, da bodo kje našli varno zavetje. Vsem tem strahotam se je pridružilo še bruhanje ognjenikov, starih in tudi novih, ki so nastali po potresu. V pokrajini Cautin je začel bruhati ognjenik in nad 600 oseb je ostalo blokiranih na domovih, ker jim na eni strani zapira pot goreča lava, na drugi pa so se po potresu odprla strašna nepristopna brezna. Vojaštvo sku-
nanireč povedali, da so že prejšnji dan Manjkale vstopnice. (Naj mimogrede o-"lenim, kako vse drugače vpliva na na-s,°Pajoče in na občinstvo velika in za koncerte opremljena dvorana — na odru <>>,a krasne orgle — kot pa n. pr. naše p®ihne stisnjene dvoranice).
Spored nedeljskega koncerta je bil silno *ster in bogat. Segal je od preprostih ^roških narodnih pa do slovenskih u-*etnih pesmi. Na koncertu je sodelova-vsega skupaj 10 zborov. Program sam ,e bil razdeljen na dva dela. V prvem nastopili naslednji zbori: »Gorotan« iz ihela nad Pliberkom, Fantje od Ba-^ega jezera, zbor kat. posvetnega dru-iz Globasnice, pevci iz Dholice, zbor 1,; Pliberka. Ti so odpeli vrsto koroških mrodnih v priredbi domačih skladateljev, A tudi nekaj umetnih pesmi. V drugem Sw pa so se predstavili Pevsko društvo S Zbor rožanskih fantov, Pevski dru-Obirsko in Zelinje ter Pevsko dru-,!|’° Jakob Petelin Gallus iz Celovca (no-
Šolske prireditve in razstave
'a podajali narodne in umetne pesmi. Začetku pa so nastopili združeni zbori
vodstvom dr. F. Cigana ter zapeli
elovčev »Pozdrav«, za konec pa dve Ofoški in Premrlovo Zdravico.
Glavne zasluge za ta pevski nastop ima-1 Poleg ostalih pevovidij zlasti gg. dr. 'San, prof. Mihelič in g. Tomaž Holmar. ^e bomo na tem mestu posebej razčle-
J,evali vseh zborov in njih interpretacije, "ko rečemo, da so se vsi zbori izredno pripravili, nekateri izmed njih pa Pokazali nadpovprečno glasbeno pri-avljenost. To je predvsem zasluga spo-pevovodij; zasluga pa je še po-
iot>nih
JpL .
e/ pevcev samih, ki se žrtvujejo in ^‘bajajo na vaje: tudi iz po 60 km oddajnih krajev. Naj pripomnim, da je na
v
1 koncertu nastopil zbor iz Dholice,
j le že izven sklopa slovenskega koro-j ozemlja, pa so se vendar našli tam i Realni pevci in se lepo pripravili za • 1 Prvi nastop.
‘jSedvsem pa smo videli v tem nedelj-jN mistopu navdušeno manifestacijo l^nstva na Koroškem, kjer se je še ^ej pokazalo ob zaključni pesmi Zdra-Tu se je navdušenje občinstva in
1,0	sodoživljanje občinstva, ljudi vseh
Na slovenskih šolah na Tržaškem je že kar ustaljena tradicija, da na koncu leta učenci pokažejo vsaj z majhno prireditvijo, česa so se naučili, kako znajo nastopati in samostojno podajati. Takim prireditvam in nastopom lahko prisostvujemo prav v teh dneh ob sklepu šolskega leta. Opažamo pa lahko neko posebnost, da so bolj delavne in junaške manjše šole v okolici kot pa one v mestu in predmestju, kjer so taki nastopi prava redkost. Veliko je seveda odvisno od učiteljstva. Če se učiteljstvo zares zaveda svojega poslanstva, potem je požrtvovalno in ne misli samo na počitnice, katerih ima itak dolge tri mesece, in pa na število točk, na stalnost in posebni seznam. Vemo, da je skrb slehernika,' da si uredi svoj materialni položaj; toda drugo skoraj zanemarjati in vršiti površno pa le ne gre.
Preteklo nedeljo so mnoge šole priredile zares čedne razstave ročnih del. Ponekod sem videli na razstavi tudi šolske zvezke. Bili so čedni, popravljeni. Toda radovednost me je gnala, da sem pokukal malo tu in tam tudi v notranjost kakega zvezka, kar tako na slepo. Hudo mi je bilo, ko sem opazil kar hude pogreške v slovenski slovnici in ob njih ni bilo rdečega znamenja, da je napak, če kje ni bilo pike na i ali j, je to bilo popravljeno, niso pa bile popravljene hude slovniške napake. Učitelji, pa naj bodo stari ali mladi, naj vzamejo pogosto v roke slovensko slovnico, in bodo videli, da pišemo Koroška z veliko začetnico, kadar to pomeni deželo, z malo pa, če naj pomeni na pr. koroška narodna noša. Takih in podobnih napak sem videl veliko. Prav tako besedni red, pa nesrečni negotovi prihodnji čas, ki ne vemo, kaj nam bo prinesel, se vedno glasi samo »bom« in ne »bom bil«.
To je nekaj, na kar se mi zdi, da moram opozoriti. Take napake rade skočijo tudi v javnost pri nastopih. Zato pozor, poslušalci imajo ušesa.
Z nastopi so menda začeli prvi v Šem-polaju in v Gropadi, potem v Bazovici, na Katinari in zadnjo nedeljo se je bilo kar težko odločiti kam, toliko je bilo nastopov in razstav. Najboljši nastop sem videl v Bazovici. Nastopila je menda prav vsa šola z lepo pravljično trodejanko V
ša sedaj rešiti nesrečne prebivalce iz pasti. Najhujše pa je, da se potresni sunki ponavljajo dan za dnem in drobijo v prah še zadnje štrleče podrtije. Doslej so ugotovili smrt 5000 oseb. Toda to število bo gotovo še strahotno narastlo, ko se bo položaj nekoliko umiril in bo sploh mogoče ugotoviti posledice teh strašnih naravnih sil.
Z r
\ L M
kraljestvu palčkov. Pa niso samo igrali in se prekobacavali, ampak celo peli in to dobro, pa naj bodo posamezniki kot vsi skupaj. V tej mladosti je skritih veliko talentov, igralcev in pevcev. Dobro so se postavili kralj, njegov dvorni norček in sirotica Anica, kuharji, vile in drugi. Bilo je pravo presenečenje in ti otroci so bili sposobni nuditi kar dve uri užitka.
Uspeha so bili veseli otroci, starši in učitelji. Dasi je bil lep dan in imajo tudi ob nedeljah ljudje kako delo, je bila dvorana polna.
Po prireditvi sem se malo zadržal v vasi. Srečal sem fantiča in ga vprašal: »Si tudi ti nastopil?«
»Jaz pa ne!«
»Zakaj, ali nisi iz Bazovice?«
»Sem, pa hodim v drugo šolo.«
»Kako, na Bazovici, pa v drugo šolo. Kakšno pa?«
»U talijansko!« se mi odreže. Tako!
»Pa kaj nisi Slovenec, saj znaš lepo govoriti, saj se razumeva vendar.«
»2e, pa hodim tja.«
Kar zabolelo me je. Pozanimal sem se, koliko je v tej trdni slovenski vasi otrok, ki ne obiskujejo domače šole. Celih štirinajst in od teh je trinajst iz slovenskih družin. Potem pa tožimo, da se nam slabo godi, da nimamo pravic. Saj jih imamo, pa jih ne maramo. Kaj je večja pravica kot šola v materinem jeziku! Pa še je ne poslužujemo. Tu mi prihaja na misel ona velika Slomškova pridiga slovenskim staršem: »Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slo\>enskega jezika ne uče, so nehvaležni hišniki, saj zapravljajo svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga izročili njihovi dedje...« To so besede, ki jih je govoril veliki narodnjak in rodoljub Slomšek že pred več kot sto leti. Najboljše pa se bodo otroci naučili jezika v narodni šoli, ki je za Slovence samo slovenska in nobena druga. Tu ni izgovora. Hudo je seveda, če vidimo slabe vzglede celo med učiteljstvom in profesorji, ki uče na slovenskih šolah, njihovi otroci pa obiskujejo neslovenske šole. Takim ne moremo povedati drugega kot to, da so navadni in klavrni kruhoborci, to so veje na narodnem telesu, ki hirajo, ker ne žive iz naroda in za narod, ampak zase...
Oklepnica Potemkin
Če pomislimo, da se danes filmski ljudje ukvarjajo le s fistimi filmi, ki jim pomenijo siguren dobiček, se nam zdi kar čudno, da vrtijo na italijanskih platnih film, ki je bil izdelan pred več kot 30 leti, torej v času, ko še ni bilo zvoka. Ne vemo, ali jih je k temu privedel zgolj idealizem in želja, da pokažejo občinstvu nekaj zares umetniškega; ali pa so tudi v tem filmu videli samo dobiček. Vsekakor, naj bo eno ali drugo, je treba to iniciativo le pohvaliti. Kolikokrat smo že brali o tem in o drugih Ejzenšteinovih filmih kot o velikih in redkih umetninah, ki naj služijo filmskim ustvarjalcem kot zgled, kako je treba izdelati dober film. In kolikokrat smo pomislili, da smo izgubili nekaj izrednega, ki nismo teh filmov nikdar videli in nam niti ne bo dano jih kdaj videti. To se ni zgodilo: po tolikih letih so ta film spet dali na filmski trg in tisti, ki imajo kaj smisla za umetniški film, bodo v tem lahko videli čisto umetnost. Tisoči novih filmov niso mogli prekriti najboljšega, kar so ustvarili v petdesetih letih.
Pred predvajanjem filma vrtijo doku-mentar, v katerem nas seznanijo z Ejzen-šteinom, z njegovo režisersko delavnostjo, prikažejo nam nekaj odlomkov iz njegovih filmov »Stavka«, »Oktober«, »Aleksander Nevski«, »Que viva Mexico« in šivan Grozni«. Tega poslednjega je izdelal v dveh letih. Hotel je izdelati še tretjega, v barvah, ko ga je doletela prezgodnja smrt: bilo mu je komaj 50 let. Nedvomno je filmska umetnost zgubila z njim velikega, morda največjega in najbolj nadarjenega ustvarjalca.
Ko so film »Oklepnica Potemkin« prikazali na svetovni mednarodni razstavi v Bruslju, je bilo sto kritikov med stose-demnajstimi edinih v tem, da je to največji film vseh časov. Film je celo za našo dobo nekaj izrednega. Lahko si predstavljamo, kaj je pomenil takrat, ko je bil izdelan, ko ni filmska tehnika še od daleč dosegala današnje stopnje. Z malo sredstvi, ki so bili takrat na razpolago, je Ejzenšteinu uspelo ustvariti film, ki bo lahko vedno služil kot zgled za filmsko ustvarjalnost. Njegov izreden čut za umetnost in za lepoto se zlasti razodeva v tistih prizorih, kjer nastopa masa. Tu je ta režiser neprekosljiv mojster, ki z nenavadno tenkočutnostjo povezuje posamezne posnetke v krasno harmonijo. Pomislimo samo na tisti prizor, v katerem prisostvujemo veliki množici meščanov Odese, ko pride na stopniše pozdravljat uporne mornarje z ladje Potemkin; in potem, ko v ravni vrsti prikorakajo vojaki z naperjenimi puškami! To je nekaj tako veličastnega, da lahko že sam ta prizor postavi Ejzenšteina med velike umetnike. Tu ni več masa, ki beži pred prihajajočimi vojaki, temveč posamezniki, ki se skušajo rešiti pred nepričakovano nevarnostjo. Podobnih prizorov nam ne nudi noben današnji film, čeprav ima danes filmska tehnika toliko več sredstev na razpolago. Scenarij »Oklepnice Potemkin« je v svetovni klasični scenarijski
V
ohun iz Vatikana
“ir,
sPlsu o. Petra Leoni j a Mariza Perat
ako
Brezbožnost
se je zgodilo, da je bilo vedno
(; lf|j duhovščine in vedno več brezboštva
t<-,hu je pripomogla še izdatna proti-Propaganda in razne kazni za one,
Ha
L se bili drznili, da bi kje poučevali ^k‘zem, tudi če so to bili laiki. Glede >i| ,ev®nja krščanskega nauka otrok je id je še vedno v veljavi naslednji za-ltfi' Za verski pouk smeta biti zbrana 'kr-1[.^Va otroka skupaj. Če kdo poučuje 'o\1 'roje otrok, je že zapadel kazni. VUenu tega zakona (124) bi se lahko ''li v katekizmu oni, ki so dopol-■ifjj >«o. Toda vse to je bilo le na pa-t|ja m ni nikjer obveljalo. Pač pa je ob-*9|i ° to’ ‘*a so one ljudi, ki so se rav-
Po
lem zakonu in poučevali odrasle
ali male skupine po dva otroka skupaj, oblasti prav kmalu spravile na varno. Ravno tako sem sam videl, kako so nekateri starši bili kaznovani, ker so doma svoje sinove in hčere poučevali v veri.
Nasprotno je seveda bilo z brezboštvom. To je imelo dostop povsod. Pisanje proti veri si lahko dobil v vsaki knjigi, bodisi da je obravnavala fiziko ali matematiko ali pa kaj drugega. Povsod je morala biti kakšna protiverska misel. Če ni bila v tekstu samem, je bila v uvodu, v kazalu ali pa v opombi. Toda bila je vedno.
Proti Odesi — Vrnil se bom
Moja želja po apostolatu med ljudstvom je postajala vsak dan večja. V Dnjepro-petrovsku se mi je še povečala, in to iz dveh razlogov: ko sem namreč bil v tem mestu kakšne tri ali štiri mesece, so moji dobri verniki hoteli, da bodo pisali sv. očetu, naj me odveže od službe vojaškega kaplana in naj me postavi za njihovega rednega župnika. Drugi razlog pa je bil
tale: poleti leta 1942 je prišel v Dnjepro-petrovsk na obisk konzul iz Odese. Takoj je prišel k meni v bolnišnico ter me vprašal, ali bi hotel iti v Odeso, ker je tam bilo tudi lepo število italijanskih vernikov, katerim bi jaz lahko zelo koristil, ker tam ni bilo nobenega duhovnika veščega iatlijanščine. Razumljivo je, da sem mu to zelo rad obljubil, rekoč, da pridem, brž ko mi predstojniki dajo dovoljenje za premestitev.
Toda človek obrača, a Bog obrne.
Zgodilo se je skoro nenadoma, da se nam je fronta približala kar na 25 km razdalje. Zdaj se je naval na bolnišnico kar podvojil. In tako sem se resnično bal, da bomo vsak trenutek vsi skupaj premeščeni, ne da bi bilo treba čakati dovoljenja iz Rima. K sreči pa se je sovražnik ustavil v Novomoskovsku. Vendar so se italijanske čete vseeno odločile, da se z ruske fronte umaknejo.
Jaz sem še nekaj časa ostal v Dnjepto-petrovsku. Skrbel sem za naše preostale
književnosti po svoji obliki izredna izjema. Kratki, jedrnati stavki rišejo z ostrimi potezami ljudi in okolje ter z veliko silo gibljejo dejanje v vedno ostrejše zaplete in spopade. »Oklepnica« je po svoji vsebini in filmskem oblikovanju mejnik v zgodovini filma. Celoten film spremlja čudovita glasba Kriunkova, ki se vedno bolj stopnjuje, dokler ne doseže vrhunca pri prizoru na stopnišču; potem se spet umiri kot valovi, ki butajo ob morsko o-balo in njih sila polagoma pojenjuje.
Ejzenštein je s tem filmom pokazal, da je lahko tudi kino umetnost, če le ni v rokah navadnih producentov - trgovcev, temveč v rokah takih ljudi, ki imajo kot on razvit čut za resnično lepoto. Da je to lepoto resnično ljubil, je predvsem dokaz v tem, da je za vsak posnetek sam naslikal scenografski osnutek. Njegovo ime bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v filmski zgodovini. Filmski ustvarjalci, ki jim ni kino le navadna industrija, bodo v njegovih delih lahko vedno našli najboljši in najlepši zgled, kako naj se izdela film.
Morda je v tem, da spet prikazujejo po filmskih platnih velike mojstrovine iz preteklosti, neko znamenje, da se boljša kakovost filma, da ga polagoma spet dvignejo na tisto visoko stopnjo, na katero so ga postavili slavni umetniki Ejzenštein, Pudovkin, Griffith, Chaplin in še mnogo drugih velikih imen iz filmske zgodovine.
Mira
Boris Pasternak umrl
V nedeljo 25. maja je po daljšem bolehanju umrl ruski pesnik in pisatelj Boris Pasternak, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost 1. 1958 za svoj roman »Dr. Živa go«. Kot znano, pa se je moral takrat Pasternak nagradi odpovedati zaradi političnega pritiska. — Pasternak je sedaj imel v načrtu še razne knjige. Njegovo smrt so sovjetski tisk in zveza pisateljev1 popolnoma zamolčali.
vojne čete ter za svojo župnijo; kmalu pa mi ni kazalo več drugega, kot da grem proti Odesi in od tam dalje za ostalimi. Tako sem se konec aprila leta 1943 napravil in odšel skupno z našim- zdravnikom in še z nekaterimi preostalimi vojaki.
Ne morem tajiti, da mi ni bilo hudo, ko sem se poslavljal iz Dnjepropetrovska, kajti vedel sem, kako sami bodo ostali tisti ljudje, od vseh strani ogrožani zaradi svoje vere. Razen tega mi je bilo hudo tudi zato, ker smo tam pustili toliko naših vojakov, ki so padli na ukrajinski zemlji.
Vendar pa tudi ta moja žalost ni bila brez tolažbe. Ko sem se poslavljal od vojaškega pokopališča, sem na veliki križ napisal besede: »Vstali bodo«. Na dnu mojega srca pa je bila napisana druga, prav tako odločna beseda: »Vrnil se bom«. In ta misel me je spremljala, ko sem šel proti Odesi in od tam naprej domov, proti Italiji.	(Nadaljevanje)
Radio Trst A
Teden: od 5. do 11. junija 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 kmetijska oddaja. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.20 »Jam Ses-sion«, razmotrivanja o jazzu. — 15.40 Dolinski trio. — 17.00 »Stričkove sanje«, komedija v dveh dej. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Joža Lovrenčič«, sestavil Martin Jevnikar,
Ponedeljek: 18.00 »Ttnjulčica«, pravljica; igrajo člani RO, nato Iz jugoslovanske folklorne zakladnice. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 19.20 Respighi: Rimski vodnjaki; Debussy: Morje. — 20.30 Donizetti: »Don Pasquale«.
Torek: 18.00 Radijska univerza - Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: (5) »Arzenik«. — 18.40 Vokalni oktet »Planika«. — 19.00 Sola in vzgoja - Danilo Sedmak: »Ob koncu šolskega leta«. — 21.00 Ilustrirano predavanje - Saša Martelanc: »S popevko okrog sveta« — 22.00 Umetnost in življenje - Adrijan Rustja: »Festival jugoslovanskih gledališč v Novem Sadu«.
Sreda: 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Kako so Butalci lovili luno«. — 18.10 Bach: Koncert v d-molu za klavir in orkester. — 18.40 Vokalni tercet »Metuljček«. — 19.00 Zdravstvena oddaja, sestavlja dr, Milan Starc. — 21.00 »Kmet milijonar«, romantična pravljica.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza - Ivan Artač: Razvoj Evrope - I. del - Srednji vek: (4) »Slovani v boju za neodvisnost«.
— 18.25 Slovenske zborovske skladbe. —
19.00 širimo obzorja - Saša Rudolf: Odkrili smo prvine: (9) »Mendelejeva zmaga«. — 21.00 Obletnica tedna - Mario Kalin: »Bakteriolog Robert Koch, ob 50-let-nici smrti«.
Petek: 18.00 Vloga propagande v zgodovini človeštva - Mirko Javornik: (3) »Starogrška umetnost in znanost kot propagandno orodje«. — 18.10 Glazunov: Letni časi - balet op. 67. — 19.00 Sestanek s poslušalkami, ureja Marjana Prepeluh. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; u-rednik Franc Jeza. — 21.20 Naš juke-box.
— 22.00 Znanost in tehnika - Miran Pavlin: »Nove pridobitve v tehniki ohlajevanja«. 22.15 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Pavel šivic.
Sobota: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji. — 15.00 Koncert operne glasbe.
— Dante Alighieri: Božanska komedija -Vice - 29. spev. — 18.00 Gospodarski in socialni dvig italijanskega Juga - Franc Jeza: (2) »Agrarna reforma in meljora-cije«. — 18.30 Slovenske zasedbe. — 19.00 Pisani balončki. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 »Čudež dolgočasja«, radijska komedija; igrajo člani RO. —
22.00 Stravinski: Praznik pomladi, slike iz poganske Rusije.
Za proslavo 25, aprila
S seje občinskega sveta
V petek 27. maja je svet razpravljal dobri dve uri o zadevi proslave 25. aprila. Ta dan je državni praznik v spomin na osvoboditev in konec vojne po zlomu naci-fašističnih sil. Po vsej državi so 25. april slovesno proslavljali in obujali spomin na težke dogodke in grozote, ki so jih naci-fašisti povzročali; v Gorici pa so samo visele zastave z javnih poslopij in župan je izdal kratek razglas. Nič drugega ! Komunistična svetovalca sta zato vprašala župana za pojasnilo in ta je na seji 18. maja povedal, da ne smatra za potrebno, da bi se ta dan proslavljal tudi v Gorici, z ozirom na dejstvo, da so v Gorico Vkorakali jugoslovanski partizani, ki so povzročili znane dogodke v maju 1945; za njimi pa so prišle Še zavezniške čete.
Svetovalec Batti je stvarno, toda energično prikazal neumestnost takega županovega in odborovega zadržanja. Kritiziral je županovo trditev, da predstavlja on dušo občine; 25. april je državni praznik, ki ga je treba proslavljati tudi v Gorici, kakor so ga slovesno proslavljali v Trstu in drugod. Čas je, je dejali govornik, da se enkrat za vselej odpravita mržnja in sovraštvo zaradi dogodkov iz maja 1945 — za katere smo vsi odgovorni, je glasno poudaril njegov kolega dr. Battello.
Novofašisti in monarhist dr. Pedroni so naglo podpisali pohvalo županu zaradi njegovega zadržanja 25. aprila in njegove izjave in zahtevali, da se tak njihov dnevni red da na glasovanje. Toda dr. Battello je svoje vprašanje spremenil v dnevni red in zahteval, da se na njem razpravlja, kar se je tudi zgodilo v petek 27. maja.
Na tej seji so predložili dnevni red za proslavitev 25. aprila tudi demokristjani. Tako je svet razpravljal kar o treh dnevnih redih. Dr. Battello je poudaril, da so slovenski svetovalci sedeli in bodo sedeli v goriškem občinskem svetu in da je treba enkrat za vselej končati z mislijo, da Slovencev tu ni. Če so bili žrtve meseca maja 1945, so bile še prej pod fašizmom v mirnem času kakor med vojno. Pokazal je na dr. Sfiligoja in opozoril, da predstavlja on ono takih žrtev fašizma. Zahteval pa je samo to, da se tudi v Gorici proslavlja 25. april. Socialdemokrat prof. Zuccalli je pobijal županovo trditev, da predstavlja on sam dušo občine; povedal je, da so Jugoslovani meseca aprila in maja 1945 prišli v Gorico, ker so se borili za svoje pravice in za svoje ideje. Čeravno nasprotniki, je poudaril prof. Zuccalli, so vredni spoštovanja kot borci ne glede na to, kar se je meseca maja tistega leta zgodilo. »Tega mnenja, je povedal prof. Zuccalli, so tudi mnogi občani, s katerimi sem po županovi izjavi od 18. maja govoril.« Monarhist Pedroni je naravnost besnel in njegove najpogostejše besede so bile »zločinci«, »izdajalci«, seveda na račun »slavokomuni-stov«. Seveda so ga razni govorniki ostro zavrnili. Liberalec prof. Attems je potegnil s Pedroni jem, da se 25. april ne proslavlja. Govoril je še demokristjan dr. Calderini, ki je sicer lepo razvil svoje misli in tudi poudaril, da so Slovenci priznani državljani in nositclji pravic po načelih demokracije in na podlagi republikanske ustave. Toda njegov dnevni red je vendar vseboval očitek »titinom« na dogodke iz maja 1945. Pod besedo »titini« razumejo goriški Italijani vse Slovence. Dr. Calderini ni znal ločiti borbo za nacionalne pravice jugoslovanskih narodov istočasno od borbe komunistov za svojo stvar.
SLOVENSKE ŽRTVE PRED 25. APRILOM IN PO NJEM
Dobil je besedo dr. Sfiligoj in dejal, da se 25. april mora smatrati za svečan dan ne le v Italiji, ampak po vsem svetu, ker pomeni konec vojne in dan zloma naci-fašizma ter začetek nove dobe, demokratične in republikanske. V demokraciji smo vsi enaki in imamo priliko in možnost boriti se za svoje ideje in pravice z besedo, ne z orožjem. 25. april pa nas spominja nujno na žrtve nasilja pod diktaturami in med vojno. Padle bojevnike častimo kot junake, nedolžne žrtve pa kot mučenike — je dejal dr. Sfiligoj in nadaljeval: »Mi preživeli smo dolžni razumeti in spoštovati vse . žrtve in žalost vseh svojcev padlih in izginulih, naj pripadajo kateri kolemu narodu, kateri koli ideologiji. Na nekem vojaškem pokopališču, kjer so počivali italijanski, nemški,
slovenski in drugi vojaki, sem po prvi svetovni vojni čital sledeči napis: »Tu smo vsi kamerati!« Zato rečem, da gre naš spomin vsem žrtvam, tudi onim iz maja 1945, med katerimi so tako Italijani kakor Slovenci. To sem. že večkrat poudaril. Mene samega pa so maja 1945 odpeljali, kakor lahko pričajo nešteti goriški občinski uradniki. To pa pomeni in dokazuje, da je šlo tudi za komunistično revolucijo. Revolucije imajo, žal svoje težke zakone, to je dejstvo, odkar svet stoji. Moram pa omeniti, da so padli naši ljudje tudi pred vojno; prav tu v Gorici so Lojzeta Bratuža fašisti ubili z umazanim strojnim oljem! Sodniki pa so v sodbi zapisali, da so ga ubili »iz visokih socialnih razlogov«. Naj omenim še slovenske žrtve taborišč zlasti umrlih v Tre-visu in Monigu, kjer ni sledu za njimi, ker so tam grobišča razkopali; ministrstvo pa tistim žrtvam ni izkazalo časti. In kot pripadnik slovenske jezikovne skupnosti vztrajam na zahtevi, da našo skupnost demokratična republikanska u-stava zakonsko zaščiti. Mi Slovenci se borimo na demokratičen način, z besedo, z dostojno, a vztrajno zahtevo. Ne rabimo nasilja. Smo demokrati, zato naj se nas demokratično upošteva in zaščiti.« Vsi prisotni so mirno in pozorno poslušali dr. Sfiligoja in župan je takoj pripomnil: »Slabo je ravnal župan iz Trevisa, ker ni ukazal spoštovati grobove tistih žrtev. Slabo je tudi, da ni ministrstvo teh žrtev počastilo. Jaz sem vedno odredil in pazil, da so vsi grobovi padlih, ki so v mojem območju, lepo počeščeni.« Za to Vam izrekam priznanje, je dodal dr. Sfiligoj.
Ker je dr. Battellov dnevni red zahteval le proslavitev 25. aprila, ne da bi se spuščal v kake ideološke načelne izjave, medtem ko je demokristjanski dnevni red poudarjal dogodke, ki niso s 25. aprilom v skladu in ki jih Slovenci ne moremo potrditi, sta prisotna slovenska svetovalca dr. Sfiligoj in g. Rudi Bratuš glasovala za dr. Battellov dnevni red z izjavo, da se sicer z ideologijo dr. Bat-tella ne strinjata. G. Bratuš je še izjavil, da se strinja z dr. Sfiligojevimi izjavami in da je on, ki je okusil preganjanje s treh strani, odločen za to, da se tudi v Gorici proslavlja 25. april.
Svet je končno z večino glasov sklenil, da se ima 25. april prihodnje leto proslavljati.
Italijanski listi niso poročali podrobno o dr. Sfiligojevem in Bratuževem govoru in nastopu niti o tem, da so na omenjeni seji bili goriški Slovenci pravzaprav eden glavnih predmetov vseh izvajanj.
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok
Na praznik Kristusovega vnebohoda smo imeli v Gorici lepo in ganljivo slovesnost. Skupina slovenskih otrok, deklic in dečkov, je prvič pristopila k mizi Gospodovi. Ta slovesnost je privabila v cerkev sv. Ignacija izredno veliko število vernikov. Otroci so po skrbni pripravi čč. gg. katehetov in učiteljic lepo molili, peli in odgovarjali pri ponovitvi krstne obljube. Na koru pa so svojim malim prijateljčkom prepevali otroci slovenskih šol. Po lepi slovesnosti v cerkvi so naše prvoobha-jance postregli na sedežu šole v ulici Croce. Pri tem prisrčnem zajtrku je bil navzoč tudi g. ravnatelj, gdč. učiteljice in čč. gg. katehetje. Popoldne so se prvo-obhajanci udeležili blagoslova v cerkvi sv. Ivana, nato pa so pohiteli v Marijin dom na Placuto, kjer je bila zanje pripravljena lepa akademija. Akademijo so svojim malim prijateljem pripravili otroci iz Marijinega vrtca in oratorija pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Elvire Chia-bajeve. Najprej so nam otroci skupno s prvoobhajanci zapeli lepo obhajilno Bodi pozdravljen, zlati moj dan. Sledile so deklamacije otrok iz Slovenskega sirotišča in Vrtca, nato ljubko rajanje po napevu narodnih pesmi. Osrednja točka akademije pa je bila dvodejanka: V boj za mamico. S toliko ljubeznijo so se otroci potegnili za bolno mamico, da so še smrt prekanili, da je mamici podaljšala življenje. Deklice iz oratorija in Vrtca smo že večkrat videli na odru, zato ni čuda, če se na njem kretajo kot bi bile doma. Vse njih izvajanje je tako naravno in prisrčno, da moramo te naše najmlajše odrske umetnice kar občudovali. Marsikoga so ganile do solz.
Nesreča v vrstah KG
Preteklo nedeljo so se pozno ponoči vračali s Koroškega zastopniki primorskih Slovencev, ki so se udeležili pevskega nastopa koroških zborov v Celovcu. Med njimi je bil tudi č. g. Oskar Simčič, ki je vozil avto, ter naš urednik msgr. Močnik, naša upravnica gč. Zora Piščančeva in še učiteljiščnik iz Števerjana Hadrijan Koršič. Na cesti pri Tricesimu se je v njih avto zaletela avstrijska avtocisterna. Pri tem se je mali »600« prevrnil. Pri nesreči je bil laže ranjen msgr. Močnik, gč. Piščančeva je pa dobila lažji pretres mož-gan. Oba so prepeljali v videmsko bolnico, od koder so msgr. Močnika v sredo spravili v goriško mestno bolnico, dočim gč. Piščančeva upa, da bo v nekaj dneh zdrava doma.
Obema želimo hitro ozdravljenje.
Enotnost delavcev rupenske papirnice
Pretekli teden so stavkali vsi delavci rupenske papirnice zaradi odpuščenih delavcev prve izmene in tudi zaradi nehi-gijenskih razmer v tovarni. Predstavniki sindikatov so se sestali z delodajalci. Direktor je sporočil, da bi se z delom lahko takoj pričelo, vendar brez desetih odpuščenih delavcev in delavk prve izmene, ki so prvi začeli s stavko.
Nagrade za doktorske disertacije
Goriška pokrajinska uprava je razpisala nagrado. 50.000 lir za tiste univerzitetne dijake goriške pokrajine, ki bodo v šolskem letu 1960 napravili doktorsko disertacijo o problemih, ki se tičejo goriške pokrajine. En izvod dela bo moral dijak izročiti pokrajinski knjižnici. S tem natečajem skuša ustanova pospešiti zanimanje za gospodarska, kmetijska, obrtniška in turistična vprašanja goriške pokrajine.
Prošnjo z enim izvodom teze sprejema pokrajinski odbor na Korzu Italia 55.
Jazbine ,
Dolgo smo molčali. Tudi ko nam je bilo, da bi kričali. Danes pa moramo kaj reči: o novih zvonovih in o novi cerkvi; (o novi šoli, o luži in asfaltu; o električni luči in o križevem potu... drugič).
Skoraj da bi morali zapeti s Sarden-kovo razočarano zaročenko: »Oj pustite me, naj jočem! (Moji nagelni rdeči) ne cveto mi več po sreči: Kaj nevesta z njimi hočem?«... Kako navdušenje je bilo v jeseni 1947: Rodila se je nova duhovnija. Na praznik Kristusa Kralja je bila prvič
služba božja v začasni kapeli — bivši kleti — in potem devet let tako... kakor v misijonskih deželah. Koprneli smo po novi cerkvi. Tri leta so trajale priprave, od 1. 1952 do 1955. Končno je zrasla tudi ta, naša nada, naša »skrb in bolečina«, leta 1956. Zagrenjeni smo bili že tedaj, ker so nam črtali prepotrebno dvoranico in stanovanje za duhovnika — tisti, ki bi nam bili morali do tega pomagati. Novi zvonovi so poglavje zase:
Že 1954. leta, meseca maja so bili uliti. Potrudili smo se, da bi bili nekaj posebnega in dobri: uglašeni so po nape™ »Sveta noč«. Dodali smo 2°/o kositra. Šest let so čakali v neki goriški mehanični delavnici na botre in opremo. Pred božičem letos smo bili prisiljeni jih shraniti vsaj pod kor v novo cerkev, da bi si prihranili ležarino. Tam čakajo odslej botrov, dobrotnikov — da bi jim priskrbeli opremo. Treba je denarja, približno eno tretjino vrednosti brona. Duhovnija je majhna. Komaj 30 hiš z okrog 150 prebivalci. Na hišo bi prišlo približno 10.000 lir. Omagali so farani, preden so dosegli polovico povprečne vsote na hišo. Čakamo nujno še kakega botra ali botro od zunaj, da bi zvonovi le dobili oder in potrebno o-premo; da bi se po tolikih letih oglasili. Upali smo učakati to srečo do konca maja. Pa bo treba še odložiti blagoslovitev. Marsikdo je že nestrpen in očita jazbinskemu vikarju, da ima ljudi za norca. Pa on tudi kot zvonoslovec misli zares in zavrača očitek. Hvaležen je za vsak dar za zvonove. Vzpodbuja domačine, naj bodo še bolj velikodušni, ko so zvonove dobili brez stroškov.
Danes se obračamo še na zunanje rojake, bližnje in daljne, s prošnjo: Ali hočete pomagati naši novi mali Mariji Pomagaj brezjanski v Jazbinah, da bi iz stolpa nove cerkve zapeli tudi novi zvonovi, uglašeni po koralnem Tedeumu ali kakor »Sveta noč«? Ne delamo sile, če kdo, noče žrtev, ampak bi hotel samo čast biti za botra: Ne! Veselega darovalca ljubi Gospod Bog. Nam hoče še kdo pomagati? Nekateri so se že izkazali velikodušne, da nas je ganilo. Lahko prinesete osebno po deveti uri v zakristijo cerkve sv. Ignacija v Gorici, ali če želite naslov: č. g. Albin Martinčič, Gorica, ul. Alviano 16 (Gorizia - Italy).
Popravek
V zadnji številki našega lista se je v
dopisu iz Rajbeljna vrinila neljuba pomota. Prav se čita Lot Marija in ne Rot. Poroka je bila 21. 5. 60 in ne 14. 5. 60.
Slovenski profesorji na tržaški univerzi
Tržaška univerza je nedavno povabila v Trst skupino slovenskih univerzitetnih profesorjev juristov, ki so predavali o jugoslovanski ustavi, o delovnem pravu in o novi ureditvi v Jugoslaviji. Skupino so sestavljali profesorji: dr. Vavpetič, dr. Šnuderi, dr. Kiosky, dr. Miklič, dr. Dular in dr. Špicer. Njihova predavanja so bila deležna zanimanja, saj so se njihovih predavanj poleg študentov udeleževali številni tukajšnji univerzitetni predavatelji, advokati in člani sodišča.
Lepo priznanje slovenskim dijakom
Družba Aquila je pred časom razpisala natečaj pod geslom »cestna vzgoja«. Dijaki znanstvenega liceja in učiteljišča so se pod vodstvom svojega profesorja Černigoja udeležili tega natečaja z izrednim uspehom. Pobrali so kar 2/3 nagrad. Ko so v dvorani liceja Dante razdelili nagrade in poklicali dijake slovenskih šol, je mnogim šovinističnim elementom kar sapa zastajala. Torej večina nagrad Slovencem. Kot opazovalec sem sedel sredi dvorane in bolj gledal obraze in izraze okoli sebe kot pa naše dijake in dijakinje, ki so prejemali nagrade po 10.000,
5.000	in 2.000 lir. Nekdo se pa le ni mogel zdržati in je pošepnil: »Calata dei barbari!« Ubogi revež, sem si mislil. In ti govoriš kot pripadnik naroda, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo in civilizacijo, pa ne veš, da je Rimski imperij padel pod silo barbarov prav zaradi tega, ker je bil take miselnosti.
Sv. Ivan
V mesecu maju smo doživeli dva vesela dogodka. Zlato poroko sta obhajali dve dvojici: Amalija in Karel Schillani dne 15 maja, Antonija in Jožef Karnel 29. maja. Zlatoporočence je spremljalo lepo število sorodnikov in znancev v cerkev, kjer je bila prisrčna zahvalna slovesnost, ki se je vršila preteklo nedeljo pred Mariji-
čena, želimo izraziti naše skupno začudenje nad tolikimi žrtvami in dobro voljft ki so jo pokazale vse igralke. Tri glavitf vloge so bile odlično podane in s takšffi mi igralkami bi se upravičeno ponašal« celo poklicno gledališče. Velika škoda jž-da v Doberdobu nimajo svoje dvorane odrom. Prav zato je še večje naše zač® denje in priznanje, da se doberdobsb mladina tako uspešno trudi za odrske n» stope v drugih krajih, saj večkrat slišim« da Doberdobci nastopajo pri raznih P1* reditvah na Goriškem in Tržaškem.
Gledalci smo bili prijetno presenečeni nad lepimi kulisami na odru. Vsa sceflf rija je delo fantov iz Doberdoba, ki imaj® prav tako veliko zaslug za lep uspeh, fr prav jih na odru nismo videli. Z njimi S deli uspeh njihov neutrutdni g, župntf Brecelj, ki je malo pred igro potrebo^ zdravniško pomoč in potem z obveza#1 glavo vodil vso igro kot odgovorni ser. Drama »Kri za kri« pomeni za berdobce velik uspeh, velik dogodek. Ig1* boste še gotovo kje videli, a več je vredi" to, da še vendar živi skupina idealne ud' dine, ki zna zaigrati in uspešno izpelji pravo versko dramo. Ko boste, mladi $ vedni Doberdobci, tam v jeseni pripravi! zopet novo igro, le pridite na Opčine, rijanska dvorana bo še bolj polna hvale* nih gledalcev.	F.	-
ISKRICA
Do četrtega leta — pravi neki modr* — moraš ravnati s sinom kot s tvoji® gospodarjem. Potem do štirinajstega le* kot s tvojim hlapcem. Od štirinajste? leta dalje pa kakor s prijateljem.
nim oltarjem, kjer sta si jubilanta pred 50 leti obljubila zvestobo. Želimo zlato-poročencem še mnogo let mirnega in srečnega življenja!
*
Dne 22. maja pa je bilo prvo sv. obhajilo slovenskih otrok. Niso bili to vsi slovenski prvoobhajanci, ker se zdi mnogim slovenskim staršem bolj imenitno, pošiljati svoje otroke v italijansko šolo. Četudi pri naši prvoobhajilni slovesnosti ni bilo tako veliko število otrok, je bila kljub temu naša pobožnost lepša, bolj zbrana in ni skrunila hiše božje s posvetnim šumom.
*
Dne 15. maja pa smo nekako uradno pričeli z zbirko za novi sedež Marijine družbe in drugih slovenskih katoliških društev. Že ob prvem začetku so nekateri blagi darovalci akcijo krepko podprli. Priporočamo zadevo vsem požrtvovalnim in zavednim Slovencem.
Igra »Kri za kri« — Gostovanje Doberdobcev v Marij anišču
Idealna mladina iz Doberdoba je na Vnebohod gostovala v Marijanišču z dramo nemškega pisatelja Fries-a »Kri za kri« ali Ljudmila. Blizu dve sto gledalcev je napolnilo marijaniško dvorano in pazljivo sledilo pravi verski drami, v kateri nastopajo samo dekleta. Čeprav je drama za naše čase in pojme odrsko zelo zahtevna, sicer po svoji zgradbi skoro ponesre-
OBVESTIL
Birma v Gorici
Na binkošti bo goriški nadškof bir val v stolnici ob 9,30 in ob 11,30. Ob 10-bo imel mašo s pridigo.
GG. DUHOVNIKOM sporočamo, da na razpolago nova knjiga »In hoc sig11 vinces«; to so govori o Srcu Jezusov^ in Kristusu Kralju (spisal F. Miheli SDB); knjiga se dobi v upravi Kat. gl® in pri Fortunatu v Trstu.
DRŽ. NIŽJA INDUSTRIJSKA STRl KOVNA ŠOLA s slov. učnim jezikom ' Trstu - Rojan, ul. Montorsino št. 8-I^f priredi ob zaključku šolskega d<?ta stavo risb, izdelkov strokovnih prak^ nih vaj in kuharstva. — Razstava je d prta od četrtka 2. junija do ponedelj® 6. junija vsak dan od 9. do 12.30 in 15. do 19. ure.
DO 1. JULIJA se vrši vpisovanje v jaški zavod Marijanišče na Opčinah; vod vodijo salezijanci. Fantje lahko $ skujejo triletni industrijski tečaj na Or nah ali naše šole v Trstu (dnevno pre^ 65 lir). — Vpisovanje se zaključi 1. juW zato, da je mogoče pripraviti vse potr^ no. Naše prijatelje in dobrotnice prosil®1 naj pri tej akciji pomagajo.
ŠOLSKE RAZSTAVE V TRSTU. Did^ tično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obve: starše in ljubitelje šole, da bodo šols* razstave
1. na svetoivanski osnovni šoli dne in 6. junija; 2. na barkovljanski osno'1 šoli dne 5. in 6. junija; 3. rojanski osn<>' ni šoli dne 9. junija; 4. na katinai^ osnovni šoli dne 11. in 12. junija.
TEČAJ ZA NADZORNICE POČITI ŠKIH KOLONIJ. Tržaške dobrodelne stanove, ki pripravljajo počitniške k' nije za slovenske otroke, naznanjajo, se bo vršil tečaj za nadzornice v di 21., 22., 23., in 24. junija od 18. do ure v ulici Machiavelli 22/11.
Pismene prijave sprejemajo: Slovefl1 karitativno društvo, ul. del Ronco 14; * venska Vincencijeva konferenca, ul. Tl to 2/II; Slovensko dobrodelno druš** ul. Machiavelli 22/11. Čas za prijavo do 19. junija.
   A
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolff,
trgovski L 20, osmrtnice L 30, več
davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
STARŠI NA TRŽAŠKEM,
VPIŠITE SVOJE OTROKE ZA KOLONIJE. ČAS JE DO 15. JUNlJ^
KMEČKA BANKA - GORICA
GORICA, UL. MORELLI 14 - TEL. 22-06 BANKA POOBLAŠČENA OD BANCA D’ITALIA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, inkaso — iti skonto menic, posli z inozemstvom, itd.) —