Kmtt, delavec in obrtnik nijbodo narodu vodniki izhaja vsako sredo. K'«uo£ninc: za celo leto Din 30 — za pol leta . 15'— za Inozemstvo za celo leto Din laseratl po tarifa. • Pismenim vpraianjera naj se priloii znemko za od govor. — Nefrankirana »■■IcBsa se ne sprejemajo. Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva štev. 7. Poitnin« purana t |otoTiii. Ljubljana, dne 17. februarja 1926. ■filBaMUBmVMnHMMHMI Leto VIII. Vsakdo uživaj vse sadcv« svo)eg» dsla in marljivosti t Rokopisi so no vračajo. - PlaJa In toil se v Ljubljani. — Uredništvo ln uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici Sle v. 7. - Telefon inlcr. J!. 50«. - RaJun pri poftt. Čekovnem zavodu St il.5«. Govor dr. Korošca. V pondeljek 8. februarja se je po dolgem presledku petih let povspel na parlamentarno tribuno načelnik SLS gosp dr. Anton Korošec. Gotovo je bil to nenavaden dogodek za beograjsko skupščino. Predvsem zato, ker je bil naznanjen kot govornik jugoslov. kluba g. Smodej, o Korošcu pa se je celo mislilo, da ga ni v Beogradu in je zato prišel g. Korošec nepričakovano. Drugič pa zato, ker je v sedanji skupščini gotovo tri četrtine poslancev, ki voditelja naših klerikalcev še niso imeli časti slišati in celo podpisanemu je bila ta sreča podeljena še le drugič v življenju. Umevno, da se je v početku prazna dvorana naglo napolnila. G. Korošec je bil v pocetku močno vznemirjen in rokopis govora, ki ga je nervozno razgibal, je migljal ko listje trepetlike. Reči pa moram odkrito, da je bil oni del govora, ki si ga je g. Korošec spisal in potem od besede do besede prečital, prav srečen in dober. Partija o izžemanju Slovenije o prevlikem obdavčenju naših krajev, o zapostavljanju Slovenije pri dajatvah iz budžeta, zlasti cestah, univerzi itd., zlasti pa mačehovsko tretiranje naše industrije s strani nekaterih večjih trdoglavih uradnikov trgovinskega ministrstva, so bile srečno izbrane in dobro podane točke in mogel sem jih glasno odobravati tudi jaz na jezo tistih srbijanskih krogov, ki bi radi videli, da bi Slovenci o takih prilikah inscenirali v skupščini »slovenački sabor« in se med seboj prepirali in »se šli liberalce in klerikalce«. Ce bi bil g. Korošec ostal v okviru svojega uvoda ter bi resno in dostojanstveno vztrajal na obrambi resnično zapostavljenih koristi Slovenije, bi bil učinek velik in njegov govor bi bil za prilike med Beogradom in Slovenijo za Slovence od velikih koristi, ne glede, da je bil Korošec tisti, ki ie vse te davčne zakone sam prenesel v Beograd. Toda politična žilica načelniku SLS ni dala miru in je zato — kakor vselej o takih prilikah močno odletal iz tira. Da je to storil samo na škodo svojega prestiža ali na škodo stranke, naj bi bilo v božjem imenu, toda načelnik SLS je to storil na očito in težko popravljivo škodo cele Slovenije. Prva nesreča ga je zadela, ko je hotel ironizirati Radičev govor v Dubrovniku. Ker ga je pa duhovitost zapustila po prvih upadicah, ker je te vrste roba intrdgantstva bolj stroka g. Wilderja ali kvečjemu g. Pribičeviča, je zašel v resno razlaganje federacije in jako nesrečno izzval svojega dosedanjega šefa g. Davidoviča. Da ne bi prepir zašel predaleč, je popravil, pozabil avtonomijo in se zadovoljil s »širokimi samoupravami«. Ob tej priliki je brez potrebe, razgalil, da opozicijskega bloka ni, da je tako-iekoč »ledig in frej«. Pri številkah o eksekucijah se mu je zgodila pomota in radikali so to izkoristili v še večjo zmedo. Na bedaste upadice nekaterih nepoučenih poslancev iz drugih pokrajin, da je Slovenija bogata zemlja, je samozavesano poudarjal, da smo visoko aktivni in »če smo bogati, hočemo biti za se bogati«. Takšno polemiziranje mora vselej žalostno končati! Danes, ko se vsi resni ljudje bore za to, da se končno ubije bajka o namišljenem bogastvu naše cele države, pa da se vesoljnemu svetu predstavimo kot berači, izmožgani in opešani po balkanskih in svetovni vojni in ko je v tej državi slovenska revščina notorična, pa pride načelnik stranke, ki hoče za Slovenijo monopol in z javne triurne kljubovalno odgovarja, da smo »vizase frogati.« Nič srečnejši nil^^^Riapadu na srbsko hegemonijo. Pri napadih na srbsko in radikalno stranko, so mu očitali mučne stvari. Tako mu je rekel poslanec Dragovič, da je leta 1919 v Bitolju govoril o radikalni stranki kot o materi, okrog katere se morajo zbirati vse druge stranke in stranoice kakor čebelice okrog matice ter ga spominjal na razne prilike, zlasti bankete, kjer je vedno zatrjeval, da smo eno.. Vse to je g. Korošec mirno spravil v žep. Ponesrečenost govora pa je dosegla svoj višek, ko je očital, da tudi kralj ni Slovenec in da ga zato le državnopravno priznava za našega kralja. Ob teh neumestnih besedah je nastal velik krik pa tudi upravičen krik in g. Korošcu bi bila slaba predla, da ga ni rešil predsednik spupščine g. Marko Trifko-vič s svojim tolmačenjem. Po drugih monarhijah se v parlamentu o kralju ne govori, kaj Šele v takem tonu. Najmanj potrebe ima topo-gledno naša skupščina, a še posebno malo v njej mi Slovenci. Ali je g. Korošec na Dunaju postavil takšno vprašanje? Zato je razumljivo, da je s takim načinom politične debate g. Korošec svoj govor tudi na onih mestih, kjer je bil v početku dober, silno, silno oslabil. Končen efekt govora gospodina šefa naše sselesarije pa je ta, da bo morala slovenska ljudska stranka premeni-ti ne samo svojo politiko iz korenine, nego tudi svojega šefa, če bo hotela prinesti kdaj kaj političnih uspehov iz Beograda. Za Slovenijo pa bi bilo bolje, če bi bil g. Korošec molčal še naidaljnih pet let. IraH Pucelj. Kako sodijo Nemci o Radičut V graškem listu >Die Tagespost z beračenjem nič ne doseže; treba je izšel 12. februarja uvodnik o Stjepanu Radicu, ki ga je napisal za Tagespost« njen beograjski dopisnik. Članek zasluži vsled svoje umerjenosti in razsodnosti in globokega razumevanja naših notranjepolitičnih vprašanj, da ga priobčimo v celoti tudi v slovenščini. Članek se glasi: »Danes se ljudje nič več ne prepirajo o tem, ali je voditelj hrvatskih kmetov Stjepan Radič vesel šaljivec ali pa je brezmiseln hujskač, ki ga nihče ne smatra za resnega, in ki bo nekega dne sam sebi govoril nagrobni govor. Prisrčen smeh nad njegovo samoglavnostjo in nad njegovimi domisleki je ljudi temeljito minil, ker so spoznali, da je Radič apostol nove, celo jugoiz-točno Evropo pregibajoče »kmetske demokracije, ki se tudi kot minister prizadeva z vso silo, da strmoglavi največjo nasprotnico tega razvoja, namreč srbsko, v Nikoli Pašiču poosebljeno in utelešeno oligarhijo je zahtevati in s pestjo udariti ob mizo.« Rajnki Stojan Protič, voditelj radikalne stranke, mi je izdal skrivnost gospode: Mi poskušamo v vsaki vasi pridobiti na svojo stran najbogatejše kmete. Njihove sinove damo študirati, in zato nam morajo biti hvaležni. Njim samim pa damo gostilniške koncesije, da nam drže celo okolico na uzdi. Celo čredo spustiti na pašnik je nevarno. Pašnik je država in vlada, vi pa ste voli! Toda jaz, Radič, vam pa pravim: Pašnik je za vse tukaj!« »Za mnoge poslance radikalne stranke je mandat samo sredstvo, da se dokopljejo do dobro plačanih služb in mest pri bankah; zato pa se ne bi, obotavljali ubiti tudi lastnega očeta, samo da pridejo do mandata.« »Naš kralj, ki je kmečki kralj, bo kronan za kralja, ko bomo dobili po svobodnih volitvah izvoljeni (vlado nekaterih ljudi, op. ur.), ki i kmečki parlament In jaz vam dam i. i , . . i "v i naoanA« Milrrvli \t on rt a Krv.mrv. imoli ljudstvo imenuje »beogradska čaršija« (beogradska »porodica«, t. j. vlada nekaterih beogradskih rodbin). Med tem, ko razpravljajo v narodni skupščini o državnem proračunu (ki je prvi po 7 letih, dočim so si doslej pomagali naprej vedno z dvanajstinami), potuje Radič po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, kjer ga kmetje navdušeno pozdravljajo z besedami: »Naš Mesija prihaja! Hozana sinu Davidovemu!« Kar pa oznanja on, aktivni minister, z napeto pozornostjo slušajo-čemu ljudstvu, je odkrita bojna napoved njegovim ministrskim tovarišem in »pokvarjeni gospodi«, ki sedi za bogato obloženo mizo, za znoj kmetov pa se ne zmeni. In Radič govori: Naša današnja uprava je zanič, vso moč ima v rokah nekaj gospodovi* ki pravijo: Kolikor večji je (kmečki) osel, toliko mogočnejši je gospod.« »Kaj nam pomaga lepo počesana in baje tudi pametna glava našega finančnega ministra, če pa nima srca za težave ljudstva?« »Ko se vrnem v Beograd, bom dal notranjemu ministru štiri ure časa, da pcmeče na cesto vse zatiralce ljudstva in batinaše; če tega ne bo storil, ne bo proračuna in Maksimovič ne bo več dolgo minister.« »Jaz sem v svoji mladosti prašiče pasel, moj ministrski tovariš pa ne, in zato se tako slabo razumeva.« »Pašič je napram gospodi veliko preveč popustljiv; on je namreč že star in kako je na starost, sami veste.« »V Beogradu se s prošnjami in besedo: Nikoli več ne bomo imeli izjemnega stanja in nikoli več ne bodo žvižgale batine po kmečkih hrbtih. Sem s svobodnimi volitvami, da pride ljudstvo enkrat do svoje pravice.« Istočasno je izjavil dr. Maček, podpredsednik hrvaške km. stranke in najpametnejši izmed hrvatskih politikov: »Mi smo svoje državnopravne zahteve — republiko in federacijo — odložili ped pogojem, da radikali izpolnijo svoje s sklepom sporazuma sprejete obveznosti. Mi pa živimo prejkoslej v izjemnem stanju. Radikali bi radi, da glasujemo za proračun, potem pa bi nas potisnili proč. Mi pa za proračun ne bomo glasovali in meseca julija bomo imeli nove volitve v hrvatski deželni zbor v Zagrebu.« (Ta govor je sicer izmišljen, ampak ima v sebi jako dobro jedro, op. ur). Razumljivo je, da v Beogradu vrši, kakor v prekopanem mravljišču. Proračun visi v zraku, »sporazum« med Srbi in Hrvati je v nevarnosti. Slovenci pa, ki so tretji del »državnega naroda«, stoje v najostrejši opoziciji. Vsa življenjska vprašanja mlade jugoslovanske države so zopet na dnevnem redu, ker hoče srbska nacionalna oligarhija — beogradska porodica — po prepričanju Hrvatov in Slovencev eama vladati nad celo državo. Toda »kmečka demokracija, ki sega v Rumuniji in Bolgariji že po vladni moči in ki po zanesljivih poročilih zmagoslavno prodira tudi že v L1 krajino, je trdno odločena, da izsili nove volitve, da podere v stani Srbiji običajne tradicije, da pritisne enostranske srbsko-nacionali- Kmet, misli z lastno glavo i ^L stične politike ob zid in da napravi pot za nove cilje, ki so sledeči: »Sodelovanje malih kmetov v javnem življenju, samouprava tudi najmanjših kmečkih organizacij (občin), razdelitev veleposestev, upoštevanje človeka, tudi če je le navaden dninar, odprava precenjevanja višje izobrazbe, spoštovanje pravic narodnih manjšin, ustanovitev »večje Jugoslavije« (s pristopom Bolgarije), rešitev macedon-skega vprašanja in končno zbliža-nje z veliko slovansko kmečko državo Rusijo.« Skozi ta očala moramo gledati na bližnje dogodke v kraljevini SHS, če hočemo položaj pravilno presojati. Tu ne gre za navadno strankarsko ali zakulisno politiko, ampak gre za revolucijo duliov, ki si hoče ustvariti nekaj novega v državi, v družbi, v gospodarstvu in v splošni kulturi. Vprašanje pa je, če se bo našel državnik, ki bo znal to vse ustvariti.« * * * Tako presojajo Nemci Radičevo delovanje in tako razumevajo Nemci veliko kmečko misel in veliki kmečki evangelij, čigar glasnik in oznanjevalec je Stjepan Radič! Sedaj pa primerjajte trezno in hladno in objektivno nemško sodbo o Radiču z nebrojnimi psovkami, ki so jih zmetali in jih še vedno mečejo slovenski politični kratkovid-neži Radiču v hrbet, in spoznali boste vso gnilobo in trohnobo slovenske klerikalne in liberalne politike do dna. Spoznali boste pa tudi, zakaj se že ves svet iz slovenske politike norčuje! Članek graške »»Tagespost« pa je vreden, da ga vsak naš pristaš pokaže in da prebrati vsem ljudem v svoji okolici, zlasti pa liberalcem in klerikalcem. Mogoče se vendarle še komu odpro oči! zne politične vesti. Narodna skupščina Nadaljuje razpravo o državnem proračunu. Govoril je tudi dr. Korošec, prvič v sedmih letih, odkar je za poslanca v Beogradu. S svojim govorom je razočaral vsakogar, posebno pa Srbe, ki so ga doslej smatrali za dobrega politika, med tem ko je s svojim prvim govorom v skupščini dokazal vso svojo politično nesposobnost. Takoj za Korošcem je govoril minister Uzunovič, rodom iz Srbije, ki je ugotovil, da je Korošec z svojim govorom dokazal, da ni nikakršen politik. Istega mišljenja je bila brez razlike cela narodna skupščina. Radičevo potovanje po Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji je bila ena sama velika svečanost od Bosanskega Broda pa do morja. Či-ta se naravnost kot bajka, kako je narod povsod pričakoval in pozdravljal Radiča. Potovanje je trajalo pet dni. Na vseh Radičevih shodih skupaj se je zbralo več kot 100 tisoč ljudi. Radikali, demokratarji in eselesarji se strahovito jezijo vsled teh Radičevih uspehov med narodom. To so pokazali prejšnji teden z gonjo proti Radiču, s katero so ga nameravali iztisniti iz vlade. Kakšni slabiči so napram Radiču, je dokazano z dejstvom, da je Radičev položaj v vladi danes bolj trden, kakor je bil kedaj poprej. Radie bo šel iz vlade, kadar bo sam hotel in ne, kadar bodo hoteli njegovi sovražniki. Radičeva politika. V mnogoštevilnih Radičevih govorih najdemo vedno tri stvari, ki so za celo njegovo politiko značilne. V prvi vrsti zahteva, da se mora v Jugoslaviji, ki je kmetska država, voditi kmet-ska politika. V drugi vrsti vedno povdarja, da sedanja Jugoslavija še ni cela, ker še nima pri sebi tudi Bolgarov. Zahteva združitev Jugoslavije in Bolgarije. Tretja njegova zahteva pa je, da pride Jugoslavija v zvezo z Rusijo. To so temeljne točke Radiceve politike. Kdor si vzpričo take politike upa trditi, da je Radič nasprotnik naše države ali nasprotnik jugoslovanstva in slovanstva, je ali bedak ali zločinec. Mi pa smo prepričani, da bo naš rod in naša Jugoslavija srečna in močna še le tedaj, ko se izvrši ono, kar Radič zahteva glede kmetske politike, glede Bolgarije in glede Rusije. Samomor. Samomor je greh, in če izvrši politični samomor poslanec, in to celo načelnik stranke, je ;o naravnost blazno početje — strašen greh nad narodovim blagrom. in s takim samomorilnim poskusom nad slovenskim narodom se je igral načelnik SLS s svojim nesrečnim govorom v proračunski debati dne 8. febr. t. 1. Ta dan bo zaznamovan s črnim madežem v zgodovini slovenskega naroda. Naš narod paj ni zaslužil, da se ga tako omade je pred javnostjo. Tako more delati le politik, ki je izgubil vsako razsodnost. Iz tega nesrečnega govora hočem izbrati le troje točk, trditev — proti katerim pa v imenu slov. naroda najsvečaneje protestiram. 1. Dr. Korošec liujska narod, da organizira na učinkovit način odpor proti davčni preobremenitvi. Kaj se to pravi: Kmet naj izpostavi svoje življenje proti oblasti. Kri nedol-nih kmetov naj teče za popolnoma zavoženo nesrečno politiko SLS. SLS se vedno predstavlja politični javnosti kot zastopnica slovenskega naroda, in ker je s svojo nerodno, brezumno politiko pritirala slovenski narod na rob propada, se hoče sedaj celo igrati z njegovim življenjem. To je višek breasrčnosti. Človek, ki je zmožen take hujskari-je — mora izginiti iz političnega po-zorišča. 2. Zadira se na jako neokusen način v kraljevo osebo, češ da je Srb in ne naš po rodu. Tako breztakten in neumen napad na našega kralja, ki je že neštetokrat pokazal svojo ljubezen do Slovencev, ki se ž njimi čuti eno — mora iz-vati najogorčenejše proteste vsakega resničnega Jugoslovana naše države. Ne vem, kako bi žigosal tako brezstivnost, ki sega že na brezgla-vost. Po takem modrovanju dr. Korošca Jugoslavija sploh ne more imeti skupnega kralja, pa tudi ne kakega drugega skupnega državnega predstavnika. Mož s takimi nazori sploh ne spada v parlament, temveč v blaznico. 3. Izgovoril je strašno sumnjo o Slovencih: Mi želimo z vami živeti kot narod, a vladi ne more biti vseeno, ali imamo Slovenci rajše združeno Slovenijo pod Jugoslavijo nego združeno Slovenijo v okviru Italije ali Avstrije. Zakipelo je v meni, sapa mi je zastala, ko sem bral to strašno misel možnosti o združeni Sloveniji v okviru Italije ali Avstrije. Ali dr. Korošec ne ve, kaj trpe Slovenci pod Italijo in Avstrijo?! Ali se ne zaveda, da take možnosti za Slovence sploh ni? — Slovenci ostanemo Slovenci in Slovani samo v Jugoslaviji; pod Italijo ali Avstrijo zginemo za vedno. Stokrat rajše pa vidimo, da postanemo močni v slovanskem morju, kakor da izginemo v laškem ali nemškem blatu. Gnusi se Slovenec, ki operira s takimi grožnjami v našem parlamentu in nas tako ponižuje pred celim svetom. Narod slovenski naj zve, kakšnega voditelja ima, ki se je s tem svojim nastopom onemogočil med poštenimi državi in kralju udanimi Slovenci. B. Politika. (Dopis.) Pazljivo sem zasledoval proračunsko debato v finančnem odseku. Spoznal sem iz te debate, kateri gg. poslanci so res modri politiki, kateri pa le gostobesedni kričači, ki se boje samo za ' svoje mandate. Modri politik skuša povsod dobiti kaj za svoje volil-ce — sploh koristiti ljudstvu. Ves njegov nastop je usmerjen, prevda-reri, kaj bi se moglo v danem slučaju doseči. Pozna manire splošnega medsebojnega občevanja; takt, dostojnost mu velevata, da s svojim nastopom ne odbija; temveč tudi pri nasprotniku vzbuja čut človečnosti in pravičnosti. Sploh s svojim nastopom si dela pota, po katerih mu prihajajo zlati viri za ljudstvo. — Kaj pa krjčač, demagog, ki le skozi &no in za gotov na vse str^g — izziva, žali, odbija, dje se navadno odstranijo pri takih nastopih, kdor pa posluša, ostane mrzel in do skrajnosti nasproten vsled vednega izzivanja take kričavosti. — To niso politiki, temveč škodljivci narodne politike. Kdor je bral dolgovezna poročila v »Slovencu«, polna samohvale, kako sijajno nastopata v finančnem odseku dr. Kulovec in Pušenjak, zraven pa bral strupene zbadljivke, je takoj spoznal, da tak način politike nii moder in ne dosega svojega namena tam, kjer se odločuje blagor naroda. Ko pa bereš mirna in stvarna poročila g. posl. Puclja, takoj uvidiš, kako spreten politik nastopa, ki kljub mnogim težkočam — vendar dosega lepe uspehe. V resnici, ko bi imeli več tako modrih, stvarnih, dostojnih politikov mi Slovenci — bi bilo za nas pač mnogo bolje. Priznanje, komur priznanje! — B. Kmetje vkup. — Vsi stanov: združujejo, da bi združeni ]; branili, a tudi zahtevali svoje j vice. Le kmet je steber držav še vedno preveč osamljen in tudi tako malo vpoštevan. In1 dar bi ravno on s svojo og: večino, katero v resnici ima, li odločeval v naši državi in postave, ki bodo v korist nje mu stanu, predvsem v gospo« sko - kulturnem pomenu. Da, oi čeval bi in si koval srečo in le prihodnjost, če bi bil stanov združen. Na žalost in nesreče kmeta pa vidim, kako se cq kmetske moči in glasovi. Kmel proti kmetu, proti stanovskemu varišu, ki istotako ljubi ms zemljo in jo obdeluje v potu svoj obraza. — Dragi, to je proklet: za kmetski stan, da ni edin, z< žen! Zato pa mu režejo drugi nak kruh in nalagajo težka bn na, pod katerimi ječi in zdihi Ne, tako ne sme iti dalje! Dos1 trpljenja! Konec mora biti naše sloge, ki nas edina tlači. — Zd mo se v bratski ljubezni, stano vzajemnosti in sclnce lepših dni zasijalo nam, a tudi naši lepi d: vi! — Da, da! Kadar bo d bratska ljubezen in stanovska jemnost v eno močno nepremag vo vez vse tri brate matere Ju slavije; Slovenca, Hrvata in Srba ki obdelujejo to blagoslovlj* zemljo — takrat bo srečna kme hiša, in njeno blagostanje bo bc tilo vse druge stanove. Zato: Kn je vkup! — B. Nemčija je prosila za sprejeli Zvezo narodov (Liga narodov). viaJikJii jim jgflaj igvon^Z' ze narodov še Rusija. »Mala antanta« (to je <}ugosla ja, Češka in Rumunija) se je sesj la prejšnji teden v Temišvaru. H šli so na sestanek zunanji minis vseh treh držav. V prvi vrsti so posvetovali o tem, kakšne posle« ce bo imel na države »Male • q tante« vstop Nemčije v Zvezo rodov. Gotovo je namreč, da Nemčija potom Zveze narodov s šala v prvi vrsti zavarovati nems narodne manjšine v raznih dr vah. Na tem vprašanju so drž; »Male antante« zelo prizadete, sebno Češka, kjer prebiva oko] milijone Nemcev, to je ena čet vsega prebivalstva v državi. Z nji ministri »Male antante« so d čili načrt za enotno nastopanj« tem vprašanju. Razen tega so posvetovali ministri o madžarske škandalu, kjer so se najvišji krt pečali s ponarejanjem tujih dem jev, posebno francoskih in češk Shodi in razne prireditve. V Horjulu bo občni zbor krajevne organizacije v nedeljo dne 21. februarja ob 8. uri dopoldne pri tov. Andr. Rožmancu. Na Skaručni bo sestanek kraj. organizacije za občino Vodice v nedeljo dne 21. februarja ob 3. uri popoldne pri tov. Vodetu. V Gorjah bo shod ZSKL v nedeljo dne 21. februarja ob 4. uri popoldne. V Leskovcu pri Krškem ima okr. organizacija svoj občni zbor v nedeljo dne 21. svečana t. 1. pri tov. Vaniču v Krškem ob 9. uri dopoldne. Vse krajevne organizacije se poživljajo, da te udeleže. Odbor. V Breznici bo shod ZSKL v D(| deljo dne 21. februarja ob 11. dopoldne. Sv Trojica pri Rogaški Slatini, nedeljo 21. t. m. se vrši ob 10. i na Natakarcih seja okr. odbori ZSKL, katere naj se zanesljiv udeleže vsi odborniki. V Zapogah je bil preteklo ned« ljo občni zbor krajevne organizac je, na katerem je poročal tov. Mra\ lje. V odbor so hili izvoljeni: Alo Hočevar, Zapcge, predsednik; Ž< rovnik Anton, Zapoge, tajnik; Aljf Franc, Zapoge, blagajnik; Jeni Andrej, Zapoge, odbornik. SelniM ob Dravi. V nedeljo 7. J m. seje vršil pri županu tov. Her-. pchu ustanovni občni zbor krajev-P oi^uiizacije ZSKL. Zbor je vo-^il tov. Hernach. Tov. Lipovšek je žizpravljal o političnem položaju er i«čko-delavskih težnjah. Tov. feen/ie je govoril o organizaciji in !lje pomenu, nakar je povzel bese-!{b Hrvat tov. Stipa Kerec. Izvoljen ■sledeči krajevni odbor: Predsed-r tov. M. Hernach; podpredsed-P*: tov. H. Volmajer; tajnik: tov. »jfiezzi F.; blagajnik: tov.Fr. Meti Odborniki: Kraner J., Žunko pp, Bojko T., župan Hajnik T., IVerdonik, Šarman V., Weber St. k Krope j J. IBresternica ob Dravi. V nedeljo 7. t. m. se je vršil pri tov. R. Bru-dermanu ustanovni občni zbor kraj. organizacije ZSKL. Po političnem poročilu tov. T. Lipovšeka je govoril tov. dr. Igor Rosina o važnosti političnega dela, nakar je bila ustanovljena kraj. organizacija ZSKL s sledečim odborom: Predsednik: tov. R. Bruderman, podpredsednik tov. Fr. Čeh; tajnik tov. H. Ravnjak; blagajnik tov. Fr. Bračko, župan Jelovec; tovariši odborniki: Fr. Lamprecht, J. Kranjc, A. Ravnjak, vsi iz Brestemice in tov. Peklar iz Jelovca. Naša stvar napreduje. — V Brestrnici, kakor v Selnici žele imeti v kratkem velik javen zbor, na katerem bi govorili tov. poslanci. To željo jim spomladi izpolnimo! Dopisi. Kranjsko. Iz Špitaliča pri Motniku. Kmalu o preobratu je tukaj na javnem icdu govoril g. Engelman iz Tuhi-jater posebno povdarjal: Da smo edaj rešeni nemškega očimstva in ibskega paragrafizma, kajti naše injenje SHS pod krono Kara-irgjevičev ni druzega kakor, ada lastnega in samega naroda ;', »koraj vsi smo govorniku verjeli. ' j takrat se nam niti sanjalo ni, da e nova politika baš naši dve ob-i to je Motnik in Špitalič odtrgala od Kamnika ter nas predala celjskemu glavarstvu. Ako bi došlo to po naši prošnji, bi rekli: res je govornik pošteno govoril; to je prava ljudska volja! Na žalost pa moramo reči, da je bilo ravno nasprotja Koliko gordnanja in nevolje, bliko prošenj in pritožb smo že ali, pa vse je zastonj. Mi smo bili s nekoliko oddaljeni od svoje go-'odske, a sedaj smo še bolj, ker iliko delj je v Celje, kakor pa v 'amnik in če se peljemo do svojega el. župana, se moramo peljati v "amnik in potem skozi Ljubljano v iribor. Hvala lepa! Imamo pa še ge težkoče, katerih pod Kamnikom nismo bili vajeni. Ravno sedaj so motniški orožniki na zasledova-iju za šiviljami, češ da naše šivilje lorajo imeti predpisane obrtne li-e ter tako od obrta plačevati da-žb v Kamniku ni bilo. Pridna in zumna naša dekleta so in bodo šivale, saj vsaka po pravici pove: šivam, ne delam težko delo in manj umazana sem, sicer pa veliko bel j zdrava, kakor če zunaj delam.« Ker je delo »moškrce« lahko, so dosedaj skoro za samo boro hrano delale. Če bo pa srezko poglavarstvo »patente« upeljalo, se bodo morale podražiti, kajti nov davek bo treba plačevati. Kdo naj šivilji davek plača? Ti, kmet, Ti ga be>š plačal! Tako zleze vse na ta uboga cžuljena kmetska ramena. Lahko je gospodi davke pogruntati, lahko je davke s postavo iz tirjati, ali težko je kmetu od vsake malenkosti davek dajati. Skrajni čas je, da da-jatvena bremena kmalu omilite in zmanjšate! Vprašanje z Gorenjskega na poštno ravnateljstvo. Poštno ravnateljstvo vprašamo, ako je mogoče nastal kak nov zakon, ki se glasi, da se vrhovna oblast nad poštnimi uradi v nekaterih krajih lahko prenese na voditelje ljudskih šol, kakor se to godi T neki vasi na j Gorenjskem, da se gospod šolski i vodja obvešča o vseh osebnih in prometnih zadevah poštnega ura-da dotične vasi in da sporazumno is predstojnico omenjenega urada urejuje zadeve, ki so svoj čas spadale le v delokrog poštnih ravnateljstev ali pa od njih pooblaščenih revizijskih organov? — Gorenjec. Leskovec pri Krškem. Naše prostovoljno gasilno društvo je dne 31. januarja t. 1. priredilo običajno predpustno veselico s srečolovom v gostilni tov. Lavrinšeka, ki je v vsakem oziru povoljno potekla. '. Gostje, prijatelji gasilstva so bili j prav dobro postreženi in zadovolj-} ni, zabave ni manjkalo in tudi vrtelo se je mlado in staro do jutra. — Vsem dobrotnikom, Leskovčanom in iz sosednih vasi, ki so se, če je gasilec potrkal na vrata? rudtev^tf^ odzvali z denarnimi prifepftvlffl* in dobitki, kličemo: »Bog povrni!« in »Na pomoč!« — Na občnem zboru dne 7. t. m. se je sklenilo, da društvo mešeca septembra priredi veliko slavnost, 34-letnico obstoja. — Butkovič, načelnik. Leskovec. Dne 28. januarja t. 1. smo spremili k večnemu počitku tov. Josipa Kuntariča, pes, iz Nakl pri Krškem na pokopališče v Le-skcvcu. Pokojnik je bil 75 let star, zvest pristaš kmečke misli, dolgo vrsto let občinski odbornik in sodni cenilec. Da je bil pokojnik daleč na okrog priljubljen, je dokazal pogreb, katerega se je občinstvo v obilnem številu udeležilo. Lahka mu žemljica! Njegovi rodbini naše sožalje! Kvasica pri Črnomlju. Sedaj je naše potrpežljivosti tudi enkrat konic. Ceste so v takem stanju, da menda tako nikjer na svetu. Odločno zahtevamo od cestnega odbora, da se vendar enkrat kaj naredi tudi za našo stran, ker ne plačujemo davkov le zaradi lepšega. Z izogibanjem po poljih se nam in »sosedom dela velika škoda, ki jo ne bo Dolšar plačal, ampak jo trpimo le mi kmetje." Preloka pri Vinici. Kot zadnja vas na Belokranjskem smo tudi najbolj zapuščeni. Trudimo se na vse načine, kako bi prišli malo naprej, pa je vse zastonj. Z Žuničani skupno in drugimi hrvatskimi sos^i smo dali napraviti vse načrte za prepotrebni novi most in zbrali smo že nekaj novcev. Sedaj se bomo po-prijeli z vso resnostjo, da se zadeva reši. Za našo jadno Belokrajino se bore kdo zmeni, najmanj pa eselesarji. Nemaniča ni več blizu, a obetal je vse mogoče. Radi bi spravili tudi enkrat v red šolske račune, pa gre to jako počasi, si lahko mislimo zakaj. Ampak enkrat bomo javno povedali, kako se tu pri nas gospodari in nam bode vseeno, če koga kaj zadene. Če plačujemo visoke davke, zahtevamo red. Podpirati pa lumparijo in potlačiti zadevo zaradi kakega gospoda — to ne bomo pustili. Iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah. Županstvo občine Sv. Gregor pojasnjuje v »Slovencu« in »Domoljubu« v res očetovskem tonu štiri delikat-ne stvari. 1. Ne ve ničesar o nameravani šoli v Dvorski vasi. Ve pa prav natančno o protiizjavah nekaterih vaščanov kakor Male Slevice, Skrlovice, Zlati rep, ve o Dvorski vasi sami, ve tudi, da so protiizja-ve bile soglasne. To se pravi, da je bil nekdo duša vseh protiizjav, da tako prepreči započeto delo. 2. 0 tej stvari ni prejelo županstvo ničesar. Po koga neki je romal g. župan v Kočevje? Ali je šel vprašat, koliko je ura, ali je šel še drugi odposlanec po isti poti? — Nadalje citira občinske seje. Kaj meni župan, da so v Dvorski vasi taki možje, ki niti črez prag ne znajo? Se motite! Obenem pa sami priznavate, da sedita iz Dvorske vasi pri sejah dva samostojneža, eden pa od SLS. Le tako naprej! Tudi ta »eden«, bivši Vaš ljubljenec, se zgraža nad Vašim početjem, ker pišete po časopisih proti svojim občanom, mesto, da bi jih* ščitili. V Dvorski vasi in okolici se ni še nikdar slišala pikra beseda proti dobrim duhovnikom! Ob priliki, ko se je nabiralo, se je jasno videlo, kateri so slabi in kateri so dobri duhovniki. Zgodilo se je, da je rekel častiti: »Le korajžno naprej!« Drugi zopet besede, ki niso za dostojnega človeka. Dvorjanci znamo presojati, pa magari ima brado do kolen, zeleno ostane zeleno, a črno ostane črno! 3. Županstvu jpri Sv. Gregorju se nekam čudno zdi, da se Dvorjanci predrznejo po svoje misliti. Da, to je največje zlo za nekatere okoli Sv. Gregorja! Pa če so smeli priti Dobrepoljci v Dvorsko vas, zakaj bi ne smeli iti Dvorjanci! Mi smo prosili, ne zahtevali, ljudstvo nas je dobro pozna-1 o in nam šlo tudi na roko. Najlepša hvala! Tako se je nabrala vsota, da imamo že opeko za streho doma. — Oče hvali sina, če nekaj dobrega naredi, naš župan pa v časopisju predlaga, naj bi se nas za našo požrtvovalnost kratkomalo aretiralo. Sram bodi očeta, ki dobrega sina graja. — Menda se vsaka stvar sama od sebe maščuje; te dni smo zopet dobili iz Amerike 18 dolarjev za našo šolo. 4. G. župan pravi: »Še nikdar se ni v naši občini od nikogar pobiralo za kako občinsko ljudsko šolo.« G. župan, kam pa denete vsako leto desetti-soče kot za osnovne šole, mari ne gredo ti desettisoči od nas vseh? Reklamo g. župan ste pa le naredili iri tako prišli okom »poniževanju naše občine.« Dvorska vas, 13. februarja 1926. — Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi. Hočevje nad Krko. .Na dopis v št. 4. »Kmetskega lista« smo prejeli pojasnilo, da je v zadevi, o kateri se tam poroča, razpravljalo so- dišče v Vel. Laščah ter je bil Mi- kotov Janezek obsojen. V ostalem ponavljamo. Ne prepirajte se med seboj! Prepiralcev se izogibajte! Mladina naj si ustanovi Društvo kmetskih fantov in deklet in naj se izobražuje! Bohinjski kot. Carinjenje živine za izvoz. G. urednik! Pred nekaj časa sem či-tal v enem slovenskih listov, da je dovoljeno tudi carinjenje živine za izvoz na postaji Bistrica—Boh. jezero, ako je živino pregledal g. ži-vinozdravnik. V dobri veri, da je to res, so posestniki iz Sorice in bližnjih gorskih vasi pripeljali za cel vagon živine, živinozdravnik je bil obveščen in je tudi prišel, toda glej ga spaka: Živina se je morala vseeno voziti najprej na Jesenice in potem preko Bistrice v Pe>d-brdo zopet nazaj, ker to zahteva — italijanska železniška uprava in italijanski živinozd ravni širi predpisi. Menda vendar še nismo italijanska raja. Ugled države zahteva, da se tu napravi temeljiti red. Po-ipolnoma nepotrebni stroški so že ; bolj postranskega pomena. —K. Dvojna mera. Kadar so priredi-j le kmetske organizacije kakšno svojo nedolžno zabavo, jim gosp. srezki poglavar ni privoščil tega veselja dalje kot do 2. ure in še to z omejitvijo točenja pijač preko 24. ure. Pri gostilničarju, ki je vpošte-val strogo te predpise, je bilo vedno ob 2. uri zabave konec. Zadnje čase je začel pihati popolnoma drugačni veter, ker ie denaria zopet v izobilju in ker so prireditelji iz drugih krogov. Toči in raja se povsod do 5., da celo do 7. ure, oko postave pa meži, ker ga to nic ne briga. G. urednik. Od kedaj naprej so v veljavi zopet te liberalne jše postave? —n— Kmetijska gospodarska zadrnga se prav lepo razvija kljub temu, da ; je gotovim krogom trn v peti in da ,se ii skuša od vse prej kot za to poklicanih strani metati polena pod noge. Imajoč pred očmi, da iz malega raste veliko, bi priporočili zlasti posestnikom iz bukovske doline, da se je oklenejo čim številne je, ker se tako rešijo gotovih pijavk, priporočali bi končno to tudi našim Koprivnikarjem in Gorjuš-cem kakor sploh posestnikom zgornje doline, kajti v kratkem bodo prišli do prepričanja, da se jim daje solidno blago za solidne cene in ida imajo pri tem kot člani vsestransko soodločujočo besedo. Jez na Ledincah, ki ga mora na podlagi razsodbe radovliiškega srezkega poglavarja štv. 825-24 z dne 18. januarja 1924 vzdrževati v dobrem stanju tukajšnja Šumska uprava kot zastopnica Verskega zaklada, je zadnja malo večja voda v jeseni zopet raztrgala, in s tem skoraj onemogočila nadaljni razr voj zavoda za ribogoistvo in povzročila posameznim Ob Bistrici ležečim posestnikom ter vodnim upravičencem škodo, ki jo lahko cenim na najmanj 100.000 Din, ne oziraje se na to, da bo vpostavitev jezu stala zopet najmanj 225.000 dinarjev in to iz enostavnega razloga, ker se je hotelo v eri Božič-Rustija prištediti okroglo 10.000 frrrir^^:, MOtrebl kmetske politične samostojnosti! > dinarjev. Za popravo jezu se nihče ne zmeni. Ministrstvo za šume in rude baje za to nema para. Gospodje, kaj pa v slučaju, da nastopi visoka pomladanska voda, še bolj razitrga jez na Ledincah, zasuje celo potočno strugo, odnese s seboj Štangeljevo, Kodrovo, Godčevo, Jurjevčevo ter Osredkovo hišo in za priboljšek še par hiš na desnem bregu potoka-hudournika ter vse tri mostove čez njega? Potem bo seveda še toliko manj para, ker bo tudi škoda v dinarjih večmili-jonska. Gospoda, le lovite muhe, sloni naj pa okoli letajo. Večje škode itak ne bo plačal Verski zaklad, nego že itak preobremnjeni davkoplačevalci iz cele Slovenije, ki na prorokovani nesreči drugače ne bodo nič prizadeti. Zganite se vendar! Sedaj je še čas! Pozneje ste soodgovorni. A. M. štajersko. Bočna ob Dreti Tukaj v Bočni in okolici prebivajo flosarji ali spla-varji. Vsi Bočani in okoličani so flosarji in drvarji. V jeseni sekajo les, po zimi pa spravijajo do vode in na žage, da se reže in roba posuši. Spomladi zvežejo in vozijo spla Petrom in Pavlom, ker sta farna patrona. Mlaje tudi postavljajo, kadar je kakšna svečanost. In zelo dobri ljudje so, kar pokažejo posebno, kadar zadene posameznika kakšna nesreča. Ljudje v Bočni in sploh po vsej zadrečki dolini so zdravi in delavni. Dekleta so lepa in luštna, fanti ravno tako. G. urednik, pridite enkrat k nam na veselico in prepričali se boste, da je resnica, kar Vam tukaj pišem. — Pika. Sv. Vid niže Ptuja. Pri nas se dogajajo celo take stvari, da nekateri preganjajo invalida, ki nfma desne roke ter je vsled tega za 80 odstotkov nesposoben za delo. In celo kot komunista hočejo takega reveža naslikati! Pustite ga vendar živeti, ako imate v sebi kaj človeškega srca! Središče. Krasno predpustno šalo si je dovolil naš dopisnik Žerja-vovega lističa, ki je postal zadnji čas še bolj vsiljiv kot mršna muha. Opisuje nam bombastično »manifestacije« pri povratku udeležencev Pribičevičevega shoda. Da Središče še ni videlo take manifestacije, to je že res, da pa se obuja- Sv. Katarina pri Rogaški Slatini, nam jugoslov. državljanom za velik G. urednik! Dolgo časa že niste do- j korak naprej. Sama služinčad je bili iz naše občine nobenega poro- postavljena na isto mesto kot naša čila. Pa ne mislite, da smo zares inteligenca. Slovenska velikodušnost nima meja. Središče ob Dravi. V Žerjavovem imeli zimsko spanje. Imeli smo mnogo domačega dela. Dekleta pri kolovratu, ko so prele domače jo spornimi na grdo kričanje neko ve po Dreti, proti Nazarjem in tam liko pijanih zastonjkarjev, katerih v Savinjo, po kateri plavijo splave J večina še nima volilne pravice, in mimo Mozirja, Celja, Laškega, pri | ki je presedalo vsem, ki niso aktiv-Zidanem mostu v Savo, tam ga pa j no sodelovali, to pa je stvar okusa, že ruknejo po stari meri; pri Zore- j in sicer slabega. Vsi, ki so se ude- tu r»li tr R orl nnoli r»t»! ( o?no»»iii D/\_ 1 : ,. .. J.. .. TVT«_:L____________• tu ali v Radečah pri Cajnarju. Potem gredo po Savi naprej proti Sevnici, Brestovcu, Krškem, Brežicam in tam že začnejo razpeča-vati našo leseno robo. Če morajo ponujati, je že bolj slabo. Če ni tu kupčije, odrinemo naprej v Podsu-sed, Zagreb, če tam ni nič, naprej v Ivanovgrad, Dubravšek, Sisak, Stara Gradiška, Brod, Mitrovica, Ruma, Obrenevac, Beograd in če je vreme ugodno, pa po Donavi gor v Zemun, Pančevo, Semendrovo, Po-žarevac, Gradište itd., kjer so pač boljši kupci. Pa ne zamerite, gosp. urednik, včasih je prav fletno in luštno. Ta kšeft je pač tak, kakor je božja velja. Če predrago kupiš, piješ, če poceni kupiš, pa mnogokrat tudi piješ. Pa to se ne sme tako razumeti, da bi bili flosarji pijanci. O to pač ne! Pripeti se pa, ležili shoda v Mariboru na svoie stroške in se vrnili trezni, so jo pobrisali s kolodvora hitro domu, gotovo jih ie bilo sram te središke »elite«,.ki je med klici: Živio Krištof ič in si. mahnila od kolodvora v bližnjo gostilno, da si zastonj privošči še nekoliko kapljic narodnega navdušenja in nekaj čaš samo-stalno - demokratskega prepričanja. Na tako vrste manifestacije je res lahko ponosno naše Središče, posebno če so tako po ceni! Pa kaj to, — če usahnejo, ozir. odpovejo' domači viri, priskočijo na pomoč j sosedje s svojimi zavodi, samo da je »fond za našo moč, silo in navdušenje:! Se razumemo?! Sicer pa zovemo in presojamo Središča-ni to »patrijotsko manifestacijo« nekoliko drugače, kot demokra-tarji. In kdo nosi v resnici stroške platno, mi fantje smo pa delali in Spuktriglu prodaja duhovitost nek popravljali orodje za poletno ra- prleški »armer Reisender«. Ni to bo. Na svečnico smo si pa napra-j prvič, lani je že nekaj pisal, pa davili domačo predpustno veselico tiral iz Ormoža. Najbrž se boji popri našem županu Kamenšeku. —; lici je, da ne navede svojega biva-Zbralo se nas je iz več občin fantov lišča. V zadnjem članku črpa iz ene in tudi moških. Celo iz treh far so j edine tiskovne napake »Kmetskega prišli fantje in smo se veselo za- Lista« snov za dolgo štorijo kjer bavali s petjem in drugimi doma- napada tov. Žnidariča, ki mu'je že čimi prireditvami. G. urednik! Mi dolgo trn v peti, nevaren takim fantje nismo v orlovskem duhu vz- političnim : Landstreicher jem - — gojeni, da bi se, če pridemo štirje Marsikaj ve o njem povedati, vsega skupaj, ze z nožem klali in s kame- pa vendar ne! Tako n ^ J njem pobijali. Mi smo fantje ki lju- da je pricel gonjo zoper Ž. v Mari-bimo svojega bližnjega kakor sa- boru s podk> denuncijacijo pri ta-mi sebe, saj to je tudi Kristusov kratnem eselesarskem poverjeni-nauk Grdo je citati po časopisih ku za kmetijstvo nek temu v duhu od takih pretepov Saj| nismo večna ubogemu popotniku dobro znan Italijanskem! Leta 1924. smo se cdli5en steber SDS in sicer t imeli bivšega poslanca g. Drofeni-lko si je na prav kavalirski način u,"!-^!,1 V6SellCu Takrat "am zagotovil popolno zamolčanje svo-obljubil da nam bo pomagal usta- jega imena; tudi ne pove dJa se je noviti društvo kmečkih fantov in ta gonja morala ustaviti ker je bJ;. deklet. Žahbog, da se je dal od dru- la denuncijacija lažna! Čegava je gih zaslepiti. G. urednik! Želimo sraraota? Za ' denuncijacijo imajo Vam veselega fasenka in na svide- Nemci lep izrek v verzih!' _ Tudi ne navede, da še Ž. ni nikdar nikogar denunciral, posebno ne lažno, da ne krade svojemu bližnjemu časti, da ni vsako leto pristaš druge stranke, da ne prodaja svojega in ne kupuje tujega »prepričanja«, da se za časa vojne ni zavzemal za Avstrijo, »ki bo gotovo zmagala in bo po vojni rabila mnogo dobrih oficirjev«, da ni ob času nevarnosti brzojavno odstopil od Sokola in po je £aral, kose nje! — Kmečki sint Žitečka vas. Naše novoustanovljeno Prosvetno društvo pridno deluje. K sklepu starega leta nas je presenetilo s krasno uspelo Silvestrov© prireditvijo v gostilni gosp. Partliča v Gor. Dupleku. V igri : Pot do srca« so igralci prav dobro nastopili. Nad vse pričakovanje pa nas je razveselil pevski zbor s svojim petjem. Polnočni prizor »Staro in ne lči prikazala na rPo deklamaciji ob- me c/afeč rvrišli. g. tintomaz! Ali mislite, da U, ueKuiiuuci ji bi če nam zmanfkalo gradiva, sipala gledalce s cvetjem. Krasno w |ud; tflko začelj? To|a M t(J nimamo ne časa, ne volje. Vaši na- uspela prireditev nam ostane v prijetnem spominu. Obžalovati moramo, da se najdejo taki ljudje, ki so proti vsaki pošteni stvari, ako ni pod okriljem SLS. Že naslednjo nedeljo je bila prižnica s polno paro v diru proti našemu društvu. Z vso hujskarijo le večajo društvu življen-sko moč. Ker smo uvideli, da izvira vsa hujskarija iz strankarske prenapetosti in osebne zavisti, po- padi nam dokazujejo, da smo na pravi poti in so nam samo v čast. Če pa vam je volja, pridite odkrito na dan, bodo vsaj vsi zvedeli, kje nekoga čevelj žuli in česa je nekoga strah! Cvetke iz Rog. Slatine. Pri nas so v zadnjem času nastale goro-stasne razmere. Tu imamo moža, da se ne odrečemo sladki vinski teh manifestacij? Ubogi kmet in kapljici in ga včasih, vendar red- delavec, od čiiih žuljev živi vsa ta kekdaj tudi preveč ruknemo. Ne smete tega zameriti; saj je tudi naš Zveličar vince pil, ko je bil pa go- stiji tam nekje v Kani Galileji. Naj-brže pa ni pil bizelanca, kakor ga' pijemo mi pri flosarskem kšeftu, vendar je tudi bizelanc vince po božii volji. — To tudi moram povedati, da imamo novega župana v Bočni po imenu Tona Žehelj, ki smo ga izvolili malo pred novim letom. Dobro smo pogruntali, da smo starega odvrgli. Župan je pošten, kmečki prijatelj in naš pristaš. Še to moram povedati, da ima Bočna in okolica »Kipetsko in bralno društvo«1 že od leta 1898 z lepo knjižnico, katero urejuje kmetska deklica Jožefa Pevec. Knjižnica nudi že nad 3000 lepih strokovnih in poučnih knjig, katere čitajc možje, žene, fantje in dekleta z veseljem. (Vse hvale vredno! Op. ur.). No, kar se pa tiče ostalih Bočanov in okoličanov je pa tako: Radi imajo, da jih kdo obišče. Pogostijo vsakega da je veselje, po hišah je red in snaga demokratska gospoda, ki take zastonjske izlete! prireja Sv. Vid niže Ptuja. Musek se naj-brže še ni ničesar naučil od zadnjih volitev, kar priča njegov dopis v »Jutru«, kojega konec se giasi: »Na svidenje pri volitvah in to tudi tedaj, če boi g. Radič še minister. — Ljudevit Musek.« — Mar misli g. Musek, da bo pri prihodnjih volitvah ptujski okraj zopet štrlel od samih bajonetov kakor zadnjič? In da se bo zopet kričalo, naj naženejo rožniki nas kmete iz lokala, kjer smo hoteli zborovati? Čudimo se vladi, da je g. Musek še na dosedanjem služb, mestu. Ljiudi, ki delajo za stranko bankirjev in advokatov ter sovražijo kmetski pokret, pri Sv. Vidu, ne maramo. Mi kmetje, ki težko plačujemo davke, pozivamo šolsko oblastvo, da postavi na našo šolo čimprej takšnega upravitelja, ki ne bo izzivajoče nastopal proti nam. Že samo navedeni dopis v »Jutru je ošabno izzivanje nas vemo nasprotnikom, naj nikar ne tasue m iiu mum^ mislijo, da bomo njihovi slrankar- }e ™ ze. Pn vseh strankah, v ski sužnji, ki bi ne znali ločiti pše- bivši Avstriji pa glavni agitator za niče od ljulike. Ponosni smo na tukajšnjo nekdanjo sulverajnsko naše Prosvetno društvo s pevskim Dan«s ,le ™oz glav,ni. steber zborom, ki nas je dvignilo iz samo-! >Orjune«. Pri neki veselici se je te in mrtvila ter nam nudi prijetno moz preoblekel v Radica. Na sebi razvedrilo in poštene zabave. Mi se F imel b,ele h ace' salonsko suk- zavedamo, da ie naše društvo ko- nP, na glava cilinder, nosil je na- ristne za našo izobrazbo in napre- očnike in čez hrbet torbo s čebulo, dek. Zato se ne oziramo na one, ki | katero 3e P°™fi na prodaj udeležencem. Na hrbtu je nosil napis Štepan Radič«. Tako norčevanje v njih strankarski zagrizenosti slogi in napredku ljudstva samo škodujejo. — Zatečan. Poslopja belijo navadno pred sv. kmetov. — Kmetje iz Pobrežja. iz voditelja našega bratskega hrvatskega naroda kriči po pravici! Iz ormoškega okraja Ormož je Rog. Slatina ne sme biti domena lepo mesto, čeravno ni veliko. Tuj- »Orjune«. To velja tudi za lastnika ci kaj radi zahajajo k nam in se niti i neke tvrdke, ki se je s posebno ne dajo odpraviti, ko so se vgnez- j vnemo vmešaval v volitve za de-dili. tudi nemško-avstrijska-koro-! lavsko zbornico. Gospod ne samo, ška kolonija se je že tu nastanila, j da ni hotel izročiti delavkam gla-Stanuje v krasnem poslopju ter uži- j sevalnih kuvert, ampak je eno deva vse udobnosti razkošnega veli- lavke kratkomalo odpustil, ko je komestnega življenja. Niti naši kon-1 zahtevala izročitev kuverte. Go-zulati po tujih državah se ne čutijo spoda opozarjamo na določbe tako ud^načeni. Ženska reprezen-' zakona o zaščiti delavcev, na štin-tanca kolonije je v stalnem stiku z naistdnevni odpovedni rok in na ostalimi člani kolonije v Nemški dolžnost izplačila zaslužka. Sicer Avstriji. V ta namen si je dala po-' priporočamo gospodu nekoliko vec daljšati potne liste celo do 1. 1928. soeijalnega in mnogo mnogo manj Seve so posamezni člani kolonije demokratarskega čutenja. Iuvlc Učiteljska imenovanja v mari-orsAi oblasti. G. minister prosve-i je imenoval: Za stalnega učitelja loške osnovne šole Celje-okolica »sipa Jeršeja (II-2) in Branka ; za stalne šolske upravi-je: v Gotovljah Roberta Senico -2), v Št. Jurju ob juž. žel. Frana ara (II-2), v Pirešci Avgusta zglasiti, zglasilo pa se jih je dosedaj samo 8, najmanj bi jih pa moralo biti 20. Ta malobrižnost bode imela za posledico, da se taki velevaž-ni in prepotrebni tečaji pri nas ne bodo več vršili, seveda v škodo kmetijskega stanu, ki bo temu sam kriv. Do 15. t. m. se bodo udeleženci še sprejemali od strani rav- zaklenjeno. Policija je vdrla v stanovanje in našla Haličevo mrtvo v postelji. Ko so odkrili odejo, se je razbežalo na vse strani polno podgan, ki so truplo že skoraj popolnoma obgrizle, tako da zdravnik niti ni mogel ugotoviti vzroka smrti. Po nedolžnem zaprt in umrl. V TEDENSKI KOLEDAR, Dnevi: njka (II-l), na Vranskem Ivana 1 nateljstva šole za letošnje tečaje, i Sisku je bil pred letom umorjen >ka (II-l), v Črešnjevcu A. Kgla (II-l), v Radvanju St. Fir-ji (II-l), v Slov. Bistrici Fr. Brgle-I (II-2), v Studencih J. Živka 1-2), na Zg. Polskavi J. Raisner-j (11-2), na četrti mestni osnovni pli v Mariboru V. Grčarja (II-l), ki so 2—3 dnevni. Četrta obletnica kronanja papeža Pija XI. se je obhajala 12. t. m. Yelika tatvina v kočevskem poštnem vlaku je bila izvršena v sredo 10. t. m. zvečer med postajami Predele in Grosuplje. Ko je vlak od- ' Gederovcih pri Murski Soboti peljal iz Predol, se je baje pojavil tmbr. Rusijana (II-2), na Hajdini v vagonu, ki vozi pošto, mož z za-iLešnika (II-2), v Ormožu A. Ro- kritim obrazom in revolverjem v ino (II-l), v Središču Iv. Kajžera j roki. V vagonu je bil samo eden 5-1), v Slov. Gradcu Jos. Šerbeca uradnik. Napadalec je proti njemu Ta je pri zasliševanju priznal, da 1-2), v Šoštanju Martina Vrečka držal revolver in klical: »Novac!« 70 letni trgovec. Morilca niso mogli izslediti. Med osumljenci je bil tudi trgovec Murkovič. Dasiravno je tajil in mu niso mogli nič dokazati, so ga vendar držali v preiskovalnem zaporu. To je Murkoviča tako po-trlo, da je v zaporu zblaznel ter v težkih mukah umrl. Zapustil je ženo in dva otroka. Nedavno so pa v Slavoniji ujeli tovariša razbojnika Čaruge, ki se zove Prpic »Mali . 21. februar: 22. februar: 23. februar: 24. februar: 25. februar: 26. februar: 27. februar: nedelja: Leonora, pondeljek: Petra stol, torek: Romana, sreda: Matija, četrtek: Valburga, petek: Aleksander, sobota: Leander. je on umoril trgovca v Sisku. Pri- 11-2), v Podčetrtku K. Kobaleja ! Uradnik je videl, da ga ropar ta- znanje je vzbudilo v Sisku splošno K , - il-l) in pri Sv. Vidu pri Grobel- koj ustreli, ako bi se količkaj pro- j žalovanje za npsrečnim Murkovi-lem Fr. Pogačnika (II-l). tivil, zato se je od roparja pustil1 cem in njegovo družino. I Učiteljska imenovanja v ljubljan- mirno zvezati in položiti na tla. Ko j Prase z osmimi nogami in dve-ki oblasti. G. minister prosvete je , je to bilo storjeno, je ropar vzel ma repoma je vrgla svinja nekemu nenoval: Za stalne šolske upravi- vreče, v katerih je bilo za več ko kmetu na južnem Tirolskem. Za Kje v Dobrovi pri Brežicah Lj. Ko-;en milijon kron denarja in je s ple- to čudo se je zanimala vsa okolica, tota (H-2), v Jaršali M. Praprotni- j nom zopet skočil iz vlaka. Zvezani Podjetni kmetovalec je pobiral pota (11-1),' v Mengšu Iz. Smoleja uradnik se je nato vzdignil, našel I sebno vstopnino od vsakogar, ki je ;il-l), v Trzinu A. Arriglerja (II- nož in sam prerezal vrv, s katero čudno prase hotel videti. Končno so 2), v Krizah pri Tržiču A. Rejca ie bil zvezan. Tako približno je prišli iz mesta živinozdravniki in (II-l), v Primskcvem J. Slapara uradnik, ki se piše Kalan in je dru- prase odkupili z svinjo vred, da bi II-l), v Škofii Loki V. Zahrastni-j gače kot uradnik bil vedno na do- mogli nestvor opazovali, a (II-l), v Smartnem pri Kranju j brem glasu, opisal cel napad. Za-; Radi navijanja cen živilom je ! Keržiča (II-l), v Radečah pri j čelo se je roparja takoj zasledova-' stal pred sodnikom v Cerknici nek d. mostu VI. Požarja (II-2), v Št. j ti, toda ni mogoče", najli niti naj- notranjski mesar. Od kmeta je ku-ipertu (Krško) M. Brezovarja' manjšega sledu. Pač p'a je uradnik pil kravo, ki je imela pokvarjeno 1-2), v Laškem J. Kislingerja . Kalan oblastem sam postal nekam nogo. Plačal je samo 700 Din, pro-1-2), na Zidanem mostu Lj. Pir-j sumljiv, zato so ga vtaknili v pre- dal pa je meso, ki ga je bilo okoli pviča (II-l), v Litiji Drag. Rosto- iskovalni zapor. Po našem mnenju 100 kg, po 16 Din, kožo po 13 Din rja (II-2), v Šmartnem pri Litiji bi razen tega morali v zapor tudi in drob po 6 50 Din. Prebitka je Kovaoiča (11-2), v Zg. Šiški J. leničarja (II-l), v Šmarju pri pbljani Fr. Musarja (II-l), v Št. [etru pri Ljublj. I. Štupica (II-l), oni, ki puščajo, da se v poštnem imel skoraj SO odstotkov! Obsojen vagonu vozi en sam uslužbenec. je bil na tri dni zapora in v plačilo Razne nesreče. Na Cundrovcu 300 Din globe. Delal je pritožbo na blizu Brežic je bilo ženitovanje. ljubljansko sodišče, ki pa je baje ta stalno učiteljico v Dobravi pri' Ne daleč cd hiše ženiitovanja so zavrnjena. tropi Mil. Bratina (11-2), za stal- zvečer napravili ogenj in streljali s : Francoske izgube v svetovni voj samokresi. Z orožjem se je ravnalo ni. Francija je vsega skupaj pokli-neprevidno in tako se je zgodilo, cala pod orožje 8,355.000 (osem mi-da je krogla zadela 14-letnega fan- lijonov tristopetinpetdeset tisoč) ta Fr. Zagorca iz Cundrovca. Odpe- vojakov. Od teh jih je padlo 1 mi-Ijali so ga v bolnico, toda pomoči lijon 363.000 ali okroglo 16% ali ni bilo. Nesreče je baje kriva tudi 3.4% vsega francoskega prebival-pijača. — V Jaršah pri Ljubljani i stva. V Franciji pride en padli vose je v lastnem hlevu obesil posest- j jak na 28 prebivalcev, v Nemčiji nik M. Dimnik v trenotni zmedeno-1 na 35, v bivši Avstro-ogrski na 50, sti. Večkrat je tožil, da ga tako gla- j v Angliji na 66, v Italiji na 79, v va boli, da se bo obesil. — V Raz- j Rusiji na 107 in v Združenih dr-___________ ______________ . _____ , vanju pri Mariboru je dekla M. j žavah ameriških na 2000 prebivalki Soboti je odkazana podpora j Stancar hitela zvečer zakurit peč. j cev. Od vseh francoskih padlih vo-0.000 Dim, po 10.000 Din pa šolam j Svetilko je postavila pri peči na tla. ; iakcv je po poklicu bilo 690.210 lo učiteljico ženske osnovne šole Kranju Fr. Slapar - Grošar (II-2). Podpore za šole v Sloveniji. Mi-ister za prosveto je podpisal od-rmu nam piše: Premalo zanima-ja kažejo naši kmetovalci in inte-senti za kmetijski pouk. Kmetij-ca šola na Grm je sredi januarja izpisala sledeče tečaje za prak-čn? gospodar je : živinorejsko -ilekarskega, vinarskega, kletar-cega, sadjarskega in tečaj za pri-elovanje . krme. Ti tečaji bi se neli vršiti povečini še ta mesec o 2. t. m. bi se imeli udeleženci prihiteli na pomoč, toda ie nesreč-nica bila že nezavestna. V mariborski bolnici je umrla v groznih mukah. — V Ljubljani se je na starem pokopališču ustrelil visokošolec Pfeifer. Baje iz strahu pred izpitem. Dolgo so čakali! — V Velikem kmetov, torej več kot polovico vseh padlih: delavcev je med padlimi 539.000. Kmet in delavec povsod najbolj trpita. Po številu prebivalstva največje države na svetu. Na prvem mestu je Kitajska, ki ima 380 milijonov prebivalcev. Na drugem mestu je Rusija s 134 milijoni. Tretje mesto zavzemajo Združene države ameriške s 105 milijoni. Na četrtem me-siu je Japonska, ki šteje 83 milijonov liudi. Seveda če bi se Angleško smatral." z vsemi dominijoni Bečkereku (Banat) je hišna posest- j kot enotno državo, kar pa ni, tedaj niča K. Rab naznanila'policiji, da j bi Anglija zavzemala prvo mesto. Roze Halic, ki je stanovala v njeni j Toda Anglija obstoji iz cele vrste hiši, že dva meseca ni bilo na spre-1 dccraj pop činoma samostojnih in gled in je njeno stanovanje ves čas 'medsebojno neodvi«nih držav. Sejmi: 20. februarja: Boštanj ob Savi. 22. februarja: Velike Lašče, Sv. Filip v Veračah, Teharje, Bra-slovče, Radeče. 24. februarja: Bučka, Moravče, Cirknica. Lesce, Čermošnjice, Žubina. Bistrica, Kozje, Rogatec, Laško. 25. februarja: Toplice, j 27. februarja: Ig. Z zračnimi letali (aeroplani) se potuje mnogo varnejše, kakor po železnici. To je zdaj že dokazano, kgr izkazuje zračni promet razme-fiifma manje nesreč, kakor železniški promet. Nemčija je porabila 1. 1924 skupno 2 milijona kilometrov zračnih cest in je pri celem tem prometu bila le ena smrtna nesreča, med tem ko je ponesrečilo pri 1 milijonu km na železnici 44 oseb. Podobno so izračunali tudi za Švico in nekatere druge države. Nova iznajdba prebrisanih vlomilcev. V Parizu je zakonski par po pošti prejel dve precej dragi vstopnici za v kino. Priložen je bil listič z napisom: Uganite, kdo Vam pošilja vstopnice!« Zaman sta si belila zakonca glavi; nista mogla uganiti, kdo je skrivni prijatelj, ki je poslal vstopnice. Pač pa sta zakonca ob določeni uri, za katero je vstopnica veljala, odšla v kino. Toda koliko je bilo po ve-| seli pr?dsfavi razočaranje, ko sta se vrnila domu, našla dom izropan, a na mizi je ležal listič s sledečim obvestilom: Seda i pač veste, kdo ;vam je poslal vstopnice za v kino!« j Mravlja je močnejša kot človek. ! Dokazano je, da more mravlja, ako (se potrudi, nesti breme, ki je 800-;krat težje, kakor je ona sama. Mo-jški, ki bi se hotel meriti z njo, bi moral nositi tovor petih vagonov ali 50.000 kg. | Muha kot prenašalka bolezni, j Kadar nas poleti nadlegujejo sitne I muhe, nas večkrat tako vznevolji, j da jih začenjamo brez usmiljenja pobijati. Ako pa zagledamo v zimskem času kako muho, ki je še ostala od poletja, jo pustimo pri miru, kot bi se nam revica smilila. Toda ravno te zimske muhe, ki so še preostale od poletja, nam povzročajo največ škode, ker se iz teh izleže nov zarod, ki nas bo nadlegoval naslednje poletje. Ena sama muha izleže do 690 jajčec, in sicer 1C0 do 150 naenkrat. Ako torej ubijamo pozimi eno samo muho, ravno toliko zaleže kot če bi jih poleti 600 pobili. V 24 urah se že iz jajčec izvale ličinke, ki se potem zabubijo in v 26 dneh dorastejo v popolne muhe. Muham najbolj di- «niansi žemmenia slovenskega, nrvasKega m srnsKega kmeta šiio izmečki in odpadki živali in je bil predlagan zagovornik in da «tlte v njej tri minute!« Nato odide. Z različnimi občutki v svojih liudi. Najraje obletavajo mrhovino ste ga odklonili?« »Da, res je!« je Čez pol ure se zopet vrne in kaj srcih se je razšla družba tisti vehi bolne ljudi, ki imajo gnojne ra- odgovoril obtoženi. Nato ga je vpra- vidi? Voda v ponvi še vedno vre čer. Pri odhodu je grof še vsakega ne. Tu se okužijo in naberejo na šal sodnik: »Imate kak razlog, da in v njej mesto jajca — ura. 0, ta posebej povabil," da pride gotovo svoie nožice in perutnice nebroj bi se ne smela izreči nad vami raztresenost! ir-J '-* bakterij, ki jih potem prenašajo na jedila in na zdrave ljudi. Za mno-. ge bolezni so dokazali, da je muha smrtna obsodba?« »Ne!« je izjavil Johnson. Nato je sodnik obsodil obtoženca na smrt. Obsojeni ni niti glavna prenašalka. Najprej prene- trenil z očesom in je odšel iz sodne seio otroško grižo, drisko, potem dvorane pozdravljajoč z roko svo- kolero, a tudi za tuberkulozo, vra- je znance med poslušajočim ob-nični prisad in gobavost so zelo činstvom. nevarne. Ker prenašajo trebušni ——i Za smeh. Ravnatelj uradniku: »Ne vidim rad, da kadite, kadar delate.« Uradnik: »Saj ne delam, kadar kadim!« legar v prvi vrsti muhe, zato jih imenuieio v nekaterih krajih v Ameriki tudi »tifusne muhe«. Poleg tega pa so muhe osumljene še kot prenašalke ošpic, škrlatinke in nekaterih očesnih bolezni. Kako žena kupuje. Nek nemški novinar trdi, da je dolgo proučeval, Učitelj: »Zakaj so pozimi dnevi kako žena kupuje in je prišel do kr^ki?« sledečih zaključkov: Mož izda 10 Učenec: »Ker so noči tako dinarjev za predmet, ki je vreden fJolge!« 5 dinarjev, a mu je potreben. Žena Eselesarski agitator se vsede v vaški gostilni k mizi, pri kateri sedi kmet, ki je slučajno radičevec. Začneta pogovor in ko radičevec spozna, koga ima pred seboj, začne -gospoda eselesarja pošteno dražiti. Ko je eselesar videl, da ga radičevec vleče, ga to silno razburi in v jezi začne tako-le vpiti na ra-dičevca: »Zahtevam, da govorite z menoj dostojno, vi! Kar ste vi, sem jazf|e dolgo, vi osel!« izda 8 dinariev za predmet, ki je vreden 10 Din, a ji ni potreben. Štedliivost, ki jo ženi tako radi pripisujejo, je često zelo dvomljiva. Vsled nečimurnosti izda žena često tudi v slabih razmerah denar za stvari, ki niso neobhodno potrebne za življenje. Tudi žene mnogo raje hodijo po trgovinah, kakor možje. Razun tega se opaža, da mož vstopi, zahteva blago, plača in gre, medtem ko žena sprašuje vse mogoče podrobnosti in se za ceno pogaja. Žene tudi trgovska naznanila v listih (reklame) mnogo bolj pazliivo čitaio, kakor možje. Tako trdi Nemec? Ali ima vedno prav? Menda ne. Prva steklena okna. Prva stekle- . na okna so poznali že okoli 1. 250 zunaj bodo mislili, da so rozine. po Kristusu, vendar je bilo tedaj ' v rabi , samo barvano steklo. Belo, oziroma prozorno steklo je bilo takrat silno drago, da so si ga mogli komai najpremožnejši ljudje omisliti. Šele v 14. stoletju so se vpeljala vsepovsod tudi prozorna steklena okna. Zakaj nosimo črno obleko pri žalovanju. Na prvi pogled se nam zdi to vprašanje popolnoma odveč, ker nam je prešlo že v meso in Ivan Stampar: Pogled v bodočnost. (Pustna zgodba.) čez leto zopet na pustno zabavo, češ: »Bomo videli, kako resničen je bil nocojšnji pogled v bodočnosti Rdečelična vesela in lahkoživa gospodična od lani pa tokrat ni več prišla sama v poset h grofu, ampak spremljal jo je njen mož, gro- Slaščičar: »Kaj pa delate tam v izložbenem oknu?« Prodajalka: »Muhe bi rada pregnala s potic Na pustni dan je vse na nogah, . . posebno mladina' uganja različne t(?v sorodnik, ki jo je varoval od-burke. Vse se veseli, staro in mla- slel na Potu njenega življenja, do. Prirejajo se veselice s plesi in Tudl debeli trgovec je bil navzoč zabavami po domači šegi in navadi. teI! z veseljem razlagal zbranim o Radi se zbiramo na pustni večer ^ellkl sre5i' ki j° je imel preteklo pri sosedih in prijateljih na skup- let° Pn kupčiji, no domačo zabavo in kratek čas. loda manjkalo je blede, nesreč-Nekateri pa pripisujejo pustnemu ne gospodične, ki se je bila med-večecru čudno čarovno moč. Da je tem Preselila v boljše življenje. Ne-nekai resnice na tem, nam priča s«ecna ljubezen je bila kriva, da naslednja dogodbica: ! le usahnila žlahtna cvetlica, ki ni Grof Wellbourn je povabil svoje prenesti zlobe in prevare najboljše sosede in prijatelje, da tukajšnjega sveta. skupno proslavijo zabavni pustni —................................. večer in se vesele po svoji navadi. Ko je bila pozno v noč cela družba že prav zidane volje in so se že hoteli razhajati, vstane navzoči spi-ritist Medard z besedami: »Draga gospoda! Ne zmorem besed, s katerimi bi se mogel dovoli zahvaliti našemu gostitelju in prijatelju za nocojšnjo prijetno zabavo in izvrstno postrežbo. neizrečeno, če lahko pokažem nocoj, ker ie ravno pustna noč, nekaj, kar bi mogoče marsikoga zanimalo, seveda samo tedaj, če dovoli tudi naš gospod grof!« »Prosim, prosim,« se oglasi grof, c, . .tt- ____... . i- »prav hvaležen bi vam bil, če nam Slaščičar »Kar pustne in; trudje . . , . „0? .mjaias rta c^ rr^neV lahko kaj posebnega pokazete.« i »Želim vam pokazati moc nocoj-! šnje noči,« so zadovolii špiritisf, Zgovorna ženska pride k zdrav- vstane in odfde. *Čez nekaj trenut-niku in obupano toži: »Gospod dok- kov se pa vrne, rekoč: »Prosim, tor, gospod doktor! Kaj je neki to, če blagovolite, gospoda moja, mi da moj mož tolikokrat v spanju go- slediti v stransko sobo.« Prišedši vori!« tja zapazijo navzoči na pogrnjeni Zdravnik: »Aih, pustite mu 'to mizi tri predmete, pokrite s prtiči. majhno veselje, sai je to edina priložnost, da pride do besede.« Narodno blago. (Zapisuje Franc Kramar.) KDO IMA PRED BOGOM NAJVEČJE ZASLUŽENJE. V neki župniji so imeli dva duhovnika, župnika in kaplana. V tU Veselilo bi me pa sti župniji je živel tudi nek berač. Berač umrje in pride pred božjo sodbo. Kristus mu pravi: >Kaj si dobrega storil na onem svetu?« Berač pravi: »Dokler sem mogel delati, sem delal, potem ko nisem mogel več, sem moral začeti prositi!« Kristus mu pa pravi: »Pojdi s tem sodčkom tja k onemu studencu, da boš vode prinesel!« Be- vode, pa je ni nič prinesel. Kristus mu pravi: »Zakaj nisi nič vode prinesel?« Berač pravi: »Kako jo bom prinesel, ko je bilo toliko vreč naloženih okoli studenca, da nisem mogel do vode priti!« Kristus pra- Ravnatelj kaznilnice odpuščene- metov,« se oglasi spiritist. ____. Ivndni oteni irr n rlinr> ryr»l »Če kdo hoče pogledati malo v vi: »Zato so ti tiste vreče branile: svojo bodočnost, naj privzdigne Kmetje so tebi zato dajali, da bi ti enega od teh treh pokritih pred- zanje molil, ker oni nimajo časa. Ti pa nisi nič molil za kmete, — le ker nam je presio ze v meso m mu kazn;enCU- »Torej z Bogom in Sedaj stopi iz sredine zala gospo- pojdi pokoro delat!« — V tisti žup-kri, da črna barva ne more kaj dru-' vas'veg ne ugledam tu- dična, stara jedva 17 let, krasne niji umrje kaplan. Ta je bil tako rrnrvn rrr»oXHi norr.o o m -n+ in valrvct ! ^ ' rvnoloTTA A^orninnrtrro 1 onorro rvVvraT- 70 In nnVirvvcm H n io rolrol rrncr»r\H gega značiti nego smrt in žalost. , . Ako pa malo pogledamo k drugim " izvenevropskim narodom, bomo videli, da so pri njih zopet druge barve znak žalosti (pri Kitajcih bela). Pri tem torej nima barva sama na sebi prav nič opraviti, temveč je to le navada, ki se je obdržala pri nas že iz davnih časov. Ko je za časa rimskega cesarja skoraj 15 let razsajala kuga po širnem cesarstvu, tedaj so se svojci onih, ki so umrli za kugo, oblačili v črne halie, da so s tem čimbolj odvračali od sebe druge, da se ne bi od njih nalezli kuge. Tako so črna oblačila ostala kot znak smrti od on^ga časa vseskozi do današnjih dni. Obsojen k smrti v štirih minutah. Tako hitTo znajo delati sodišča na Angleškem. Pretekle so samo štiri minute od začetka razprave z morilcem Johnsonom pa do njegove obsodbe na smrt. Obtoženi je bil od sodnika pozvan, naj se izjavi, ali se priznava krivim ali se hoče zagovarjati. Obtoženec: »Sem kriv.« Sodnik ga je opozoril, da more biti po tem priznanju takoj brez olajševalnih okoliščin obsojen. »Vem to,« ie odgovoril Johnson. Sodnik ga je še vprašal: >Ali je resnica, da vam postave, očarujočega lepega obraz- zelo pobožen, da je rekel gospod »Kaznjenec: »Kako, ali greste že % katerega seva mladost m župnik: »Če ta ne pride v nebesa v penzjon, gospod ravnatelj?« sre™- Sramežljivo stopi tja do mize ne pride, nobeden!« Pride pred v J in odgrne en predmet. sodbo božjo m Kristus mu pravi: * . Vzklik globokega začudenja pre- »Kaj si dobrega storil na onem sve-Mož: »Kaj, Ti me imaš za be- vzame družbo, še bolj pa deklico, tu?« Kaplan mu pravi: »Svete ma- daka?« katero je polila lahna rdečica, ko še sem daroval!« Na, ta-le sodček, Žena: »Ne, ne, gotovo ne; toda jg odkrila svojo srečo, srebrnobeli pa pojdi tja na oni studenec po vo-motdti se je človeško.« poročni venec. de!« Ta je šel, pa spet ni nič vode * Ko prvo presenečenje nekoliko prinesel. Kristus mu pravi: >Kaj , Tonček, kaj nam da- pojenja, pristopi k mizi lepo rejen ti je bilo v napotje, da nisi nič vode mlad trgovec, kateri odkrije drugi prinesel?« Kaplan pravi: »Toliko predmet, a glej! veselo se zasmeje, je bilo mladih žensk okoli studen-kažoč okoli stoječim polno denar- ca in tako so letale, da nisem mo-jnico, ki se mu je smehljala izpod gel do vode priti, da bi jo zajel!« Učitelj: je gos?« Tonček: »Gosjo pečenko?« Učiteli: »A kaj še?« Tonček: »Jajca.« Učitelj: »A kaj še?« Tonček molči. prtiča. Tedaj se pa približa visokorastla, Učitelj: »No, pomisli malo Ton- bleda gospodična, iz njenih krasnih ček. Kaj pa imate doma v postelji?« Tonček: »Stenice plavih oči sije čudna milina in žalost, njeni tanki fini prsti drhte vidno, ko se dotakne tretjega predmeta, hoteč tudi pogledati v skrivnost svoje bodočnosti. Iz prs se ji izvije globok vzdihljaj in iz ust ji uide komaj slišni: »Ah, torej vendar.« Po dvorani se čujejo samo poltihi vzkliki brezmejnega presenečenja. Mrtvaška glava, katero je Ko je nekega dne v svoji delavnici odkrila nesrečna gospodična, se je razmotrival znanstvena vprašanja,' režala nasproti navzočim, kakor bi mu prinese služkinja ponev z ❖odo hotela reči: »Vi vsi ste minljivi in in jajci, rekoč: »Ko bo voda ra-1 nikar ne mislite, da vašega posvet-vrela, denite v njo jajce in ga pu-lnega veselja nikdar ne bo konec,« Še ena o profesorski raztreseno- sti. G. urednik! Zadnjič ste objavili zanimivo notico o profesorski raztresenosti. Dovolite še eno od mene. Torej: Nekoč je živel znamenit profesor. Bil je znanstvenik Kristus mu pravi: »Ko si svete maše daroval, ti nisi bil pri njih zbran, so ti bile mlade ženske pred očmi, — le pojdi pokoro delat!« — V tisti župniji je potem nek rokodelec umrl in je prišel pred sodbo božjo. "Kristus mu pravi: »Kaj si dobrega storil na onem svetu?« Ta pravi: »K maši sem malo hodil, trpel pa hudo! Kadar sem trpel, sem se pa kar na Tebe spomnil, pa sem vse kriz© in težave lahko prestal !< Kristus mu pravi: »Na, ta-le sodček, pa pojdi tja na oni studenec po vode!« Ta je šel, pa jo je zajel in jo prinesel. Kristus mu pravi: >Ti si »aelužil nebesa, le pojdi v nobeMk Kuu&nasK«^ iesemrTimc** «c a rodni gospodar. »m. Za vinski sejem v Ptuju. Že lani v marcu sem objavil v časopisih članek za vinski sejem v Ptuju. Moj poziv je ostal takrat le glas vpijočega v puščavi Po obsežnosti tvori ptujski okraj največji vinarski okoliš mariborske oblasti in bi kot tak moral korakati vsem drugim na čelu. Samo obžalovati je torej, da se posveča tako malo pažnje temu važnemu gospodarskemu vprašanju, katero je življenjskega pomena za vinogradnike ptujskega okraja! Kakor znano si je I. vinski sejem v Središču (jan. 1925) tako do- j bro utrl pot, da mu je sledil istotam letos uspešno II. vinski sejm, ki je j bil vsestransko izpopolnjen. Čestitati moram tamošnji agilni vinarski zadrugi, ki koraka po pravi poti ter nam je lahko svetel vzgled pridno-; sti, napredovanja in samopomoči! Tudi I. vinska razstava, združena : z vinskim sejmom v Ivanjkovcih (dne 10. dec. 1925.) je dobro uspela. Priredila jo je tamošnja mlada, toda delavna vinarska zadruga v dovršeni obliki, kakor to pristoja slovesu znamenitih ljutomerskih vin. Iz ptujskega okraja (Haloz) je razstavila tam edinole štajerska hranilnica iz Podlehnika, koje vina so uspešno tekmovala z najboljšo jeruzalemsko kapljico. Vinske razstave ter sejmi v Središču in Ivanjkovcih so poti, po katerih moramo čimprej začeti korakati vinogradniki iz Haloz, Slov. goric, itd. — Popravimo, kar se je na tem polju zamudilo in ne čakajmo, da propadejo naši manjši, gospodarsko šibki, toda mnogoštevilni vinogradniki! Osobito ko ni prav nobenih večjih ovir, kajti slična prireditev, kakor v Središču ali Ivanjkovcih krije stroške sama. Potrebno je le poguma ter požrtvovalnega strokovnega vodstva! Samoumevno se ne more take prireditve lotiti kak posameznik. Zganiti se morajo naše vinar, zadruge, n. pr. »Vinarija«, vsi posestniki vzornih in boljših vinogradov, kakor štajerska hranilnica itd.! Potem veletvrdke in tako naprej! Sem nadalje mnenja, da razumevata oba gg. poslanca za ptujski okraj naše težnje; istotako je gotovo, da nam bode oblast pomagala pri tem delu. Tukaj čaka hvaležna naloga predvsem g. okrajnega ekonoma. Skratka vsi, ki smo prizadeti, moramo stremeti za tem, da pridemo z mrtve točke naprej, da stopimo v kolo drugih resnih tekmecev ter s tem pomagamo našim, za svoj obstoj težko se borečim vinogradnikom. Emeran Stoklas. Licenco vanje bikov v srezu Maribor levi breg. Vsled odloka velikega župana mariborske oblasti z dne 16. januarja 1926, E br. 88/2, se vrši licencovanje plemenskih bikov t območju srera Maribor levi breg v letu 1926 po sledečem sporedu: I. Dne 4. marca 1926 ob 8. uri v Št. Ilju v Slov. goricah pri gostilni »Kolodvor« (Dimnik): za občine: Jarenina, Kaniža, Polička val, Vikoviki dol. V. župa. Zupni načelnik: Zupanil Alojt, velepo»e»t-aik v Vajgnu It. 1«. — Za oblini Zg. Ja- kobski dol in Ploderšnica, VI. župa, župni 1 se zna ravnati po določilih zaveze. V zia-načelnik Peklar Matija, posestnik v Spod. j vezna pisma za odborove mrjaace se je Jakobskem dolu. — Za občine: Ceršak, hia novo uvedla točka, katera rejcu pred-Cirknica, Št. Ilj v Slov. gor., Selnica ob pisuje, da mora vse svoje svinjake raz-Muri, Sladki vrh. VII. župa. Župni načel- i kužiti najmanj enkrat v letu z apnovim nik: Thaler Franjo, veleposeestnik v Kresnici št. 31. II. Due 4. marca 1926 ob 11. uri v Pesnici pri gostilni Kerenčič za občine: Dra-gučova, Grušova, Šmarjeta ob Pes., Pes-nioki dvor, Vosek. V. župa. Župni načelnik: Thaler Franjo, veleposestnik v Vajgnu št. 16. — Za občino Jakobski dol. VI. župa. Zupni načelnik: Peklar Matija, posestnik v Spod. Jakobskem dolu. — Za občine: Dobrenje, Gradiška, Na Ranči. VIII. župa. Zupni načelnik: Gamser Fr., posestnik v Plintovcu št. 176. III. Dne 4. marca 1926 ob 14. uri v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občino Zg. Sv. Kungota. VIII. župa. beležem tako, da temeljito pobeli stene in korita ter z beležem dobro polije tlak svinjaka. Na drugo, rubriciirano stran za-veznega pisma mora rejec zapisovati skoke mrjasca ter za vezno pismo vrniti odboru, ko je merjasec odslužil predpisano dobo. Nadalje je odbor sklenil, dajati za naprej okrajne podpore licencovanim bikom po sledečem predpisu: podpore dobe le biki z najmanj 24 enotami stroge ocene. Pri oceni 24 enot dobi bik za podporo osnovni, za vse enaki znesek, a za vsako višjo toSko se mu prizna še posebna nagrada po 50 Din kot povišek. Nagrada za te licenco vane bike velja: 1. za bika, starega od 18 do 24 mesecev, za eno leto Zupini načelnik: Gamser Franc, posestnik ; naprej; 2. za bika, starega od 24 do 30 v Plintovcu št. 176. — Za občine: Sv. ; mesecev, za pol leta nazaj, a za pol leta Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, Špič- naprej; 3. za bika, starega od 30 mesecev nik, Svečina, Vrtiče. IX. župa. Župni na- dalje, za 9 mesecev nazaj, a za 3 mesece čelnik: Dobaj Anton, posestnik v Plaču. naprej. Bikorejec, ki odproda bika pred IV. Dne 5. marca 1926 ob 8. uri v Mariboru, na živinskem trgu (mestna klavnica) za občine: Bresternica, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Rošpoh. I. župa. Župni načelnik: Hauptman Stanko, posestnik v Rošpohu. — Za občine: Krčevina, Laijr teršberg, Sv. Peter, mesto Maribor. III. župa. Župni načelnik: Janžekovič Ivan, veleposestnik v Lajiteršbergu št. 217. — Za občine: Ciglence, Zg. Duplek, Spod. Duplek, Sv. Martin p. Vbg. IV. župa. Zupni načelnik: Partlič Rudolf; posesitnik v Zg. Dupleku. potekom zaveze za nadaljnjo rejo, mora . vrniti odboru od v naprej izplačane na-1 grade za vsak mesec dvanajstinko od ce-j lotne nagrade. Čas nad polovico meseca i (15 dni) šteje za cel mesec. Bikorejci, ki j držijo subvencijoniranega bika nad zavez- -no dobo, vložijo lahko pri okr. živinorejskem odboru prošnjo za nadaljnjo podporo. — Takoj po živinorejski seji se je vršila plenarna seja okrajnega sadjarske-' ga odbora za srez Radovljica. Poleg razprav in sklepov v zadevah okrajne drevesnice v Mošnjah je ta odbor sklenil, pri-V. Dne 5. marca 1926 ob 15. uri v rediti — kakor lansko leto — tudi v letu Selnici ob Dravi pri gostilni Hernali za ! 1926. več sadjarskih tečajev v okraju. Te-občine: Soč, Gradišče, Janževa gora, Sel- kom spomladi se priredijo: dvodnevni sad-nica ob Dravi, Slemen. II. župa. Zupni . jarski tečaj v Bohinjski bistnci (skupno načelnik: Volmajer Hinko, posestnik vis tamošnjo Kmet. podružnico); enodnev O«!_i T\____• ni 4nnnri inn W<1 tn/m 1» nri KranicL'! (rlap ? Krep&eg: vajen za sodarsko sprejme Frau Bi sodar v Ljub Trnovo. — Pon naslov. trg št. 19/1., Ljubljana. H mesecev ■fngTSkepašrne u isflP' no prodam. -.Skale. Zelena št. 195, p. Moste Ljubljana. i! PI!I!III!!I!I!!I!II!III!IIIIII!II!IIIIIIN!I!!!H II KMETOVALCI! I I..... H»l' Hi I' I KI III— I IIIIIHI'IHW Kupujte svoje potrebščine samo pri onih trgovcih, ki nudijo svoje blago v ,Kmetskem listu'! Kdor nas podpira, podpirajmo mi njega ! — Svoji k svoji.Ti! IiiiiiiiiiilliliHlllliiililiilillllllllllllllllllill .TJLagf